Zadruge in politika.
Gospod Anton Kristan je napisal v zadnjem »Konzumentu« glasilu Konzumnega društva za Slovenijo, članek:	—
Zadruge in politika. —
Ta članek je navidez lep. V resnici je pa v njem toliko strupenih pušic, ki bodo škodovale pokretu, da moramo take članka z vso odločnostjo zavrniti in dati tak odgovor, kakor ga tako pisanje in govorjenje zasluži. Dejstvo je, da preživlja delavski pokret v Sloveniji težko krizo.
Glavni vzrok te krize je v pomanjkanju zaupanja. Zaupanje pa izgublja človek, ki je bil že tisočkrat nalagan in z nereelnimi obljubami prevaran. Človek, ki vidi, kako da ne drži nobena beseda, kako se skriva za socialističnim idealom ogabna privatna trgovina. Za danes bomo zapisali samo to, in dostavili, da je glavni povzročitelj te krize nezaupanja, ki je naše vrste tako razkrojila bas g. Anton Kristan. Če zato kdo nima razloga o položaju in razcepljenosti stranke tako pisati, kakor piše Konzument, je to gospod Anton Kristan. To težko obdolžitev smo zapisali v popolni zavesti, kaj smo zapisali.
Živimo v času, ko se mečejo take obdolžitve lahkomiselno sem in tja. A med temi obdolžitvami in med trditvijo, ld smo jo mi zapisali, je taka razlika, kakor je razlika med obrekovanjem in resnico.
Ni dvoma, da bi bil segel komunistični razkol, ki je svetovnega značaja, tudi brez Antona Kristana v Slovenijo. Veliko vprašanje pa je, če z istim uspehom.
In gotovo je, da bi brez Antona Kristana in njegovih nereelnih metod v politiki in gospodarstvu ne bilo v pokretu tistih struj, ki so v njem danes, ko zadeva val nezaupanja krivične in pravične.
V tem položaju je silno težko ozdravljati in nemogoče ozdravljati brez solidnosti, iskrenosti — skratka brez tistih lastnosti, ki vračajo zaupanje.
V preteklem letu smo napravili v tem oziru veliko, čeprav na zunaj Se manj vidno delo. Tri skupine, ki eo tavale kakor razbiti drobci svoja pota, so danes sestaven Socialistične stranke Jugoslavije, ki razteza svoje delovanje preko cele države in ki nas veže s socialistično internacionalo v Londonu. Razcepljenost naše stranke v skupine, spada v preteklost, terminologija po voditeljih, ki niso v vodstvu stranke, je nJeresnična, zlobna terminologija sovražnikov našega pokreta — in nevtralnega, oficijelnega glasila Konzumnega društva za Slovenijo.
Mi prav dobro čutimo, da naše ze-dinjevalno delo še ni končano. Skupina okrog »Napreja« hodi še svoja pota, nesocialistično delavstvo svoja, zlasti težko čutimo, da hodi ločena pota prva skupina, od katere nas ne loči nič dru-zega, ko nezaupanje. Gospod Kristan misli, da je tu on tisti mož, ki bo prišel hitreje do cilja, kakor naša stranka. To misli, ker je slep in ne pozna duševnih vrednot delavskega gibanja. On ne pozna bolezni in niti ne misli na zdravilo — temveč dela po tistih metodah, — ki so sedanje razdejanje povzročile.
Mi z začudenjem opažamo, da je gospod Kristan naenkrat zopet legitimiran zastopnik 17.000 »zadrugarjv« y kojih imenu govori.
Mi vemo, da ni v odboru Zveze gospodarskih zadrug. Mi vemo, da je večina v odboru Zveze gospodarskih zadrug taka, da bi se s Kristanom dogo-
varjala le po načelu — jasne pogodbe, dobri prijatelji, — in da bi ga prej z ničemur ne pooblaščala, predno ni popravil, kar je proti pokretu zagrešil. Vkljub vsemu temu moramo čitati, da pošilja ta Zveza Kristana na agitacijska potovanja, da pristopa ta Zveza h Kristanovim zadružnim založbam in da hodi Kristan v imenu te Zveze v avdi-jence h kralju!
To je v resnici — za smeh in kratek čas, kakor piše Kristan sam, — ne pa delo, ki je potrebno v pokretu, kjer urimanjkuje zaupanja.
Mi smo Kristanu vedno odkrito in jasno povedali, kaj hočemo in mu bomo še enkrat. Mi zahtevamo, da se v naših gospodarskih organizacijah reelno in pošteno gospodari in da se smatrajo gospodarske organizacije za del delfskega pokreta.
Preko te zahteve radi ljube sloge ne moremo iti — ker bi pomenilo to za najbližnjo bodočnost nove odpore in razkole, kar naj si oni naši cenjeni prijatelji, ki nam slikajo v pretresljivih besedah potrebo sloge, dobro zapomnijo. Nismo mi tisti, ki sloge ne maramo, ampak tisti, ki po težkih izkušnjah, — ne morejo na pesek graditi in zapravljati v brezupnih poskusih dragocenega časa!
Gospod Kristan kliče: roke proč od zadrug — zato ker zahtevamo, da dobijo v njih primeren vpliv zastopniki članov, ki bodo predstavljali pravo vez med članstvom in vodstvom in ne bodo obstojali iz samih njegovih osebnih prijateljev, — ki pri vseh svojih morebitnih dobrih lastnostih ne predstavljajo ne članstva, ne pokreta in ki tudi nimajo zmožnosti, volje ali energije za pravo kontrolo gospodarstva ogromnih podjetij naših zadrug. Mi povdarjamo tu princip ne kandidatov, kakor jih zlobne protipripombe vidijo.
Proti tej upravičeni zahtevi se skriva g. Anton Kristan za geslo o nevtralnosti zadrug, čeprav nastopa tako, ka-
kor nastopa človek, ki pretaka krokodilove solze nad namenoma pretirano razcepljenostjo pokreta, — pri tem pa agitira za novo sekto, kateri bi bil pripravljen žrtvovati tudi nevtralnost naših zadrug, čeprav je jasno, da bi ta sekta ne mogla predstavljati socialističnega pokreta v naši pokrajini, ker ta pokret ne more v zraku viseti, ampak mora imeti svoje zveze.
Poznamo ozke zveze med načelstvom Konzumnga društva in g. Kristanom. Čudimo pa se le vendar, da je moglo privoliti v to politiko načelstvo Konzumnega društva. Mi smo mnenja, da bi lahko Konzumno društvo za Slovenijo obvarovalo svojo nevtralnost in vendar dokazal5, da čuti s pokretom, ako bi to znalo in — hotelo. Lahko bi vzdržavalo vezi z vsemi strujami in vendar žrtvovalo za pokret samo toliko, kakor je nekdaj, — kar je precej več, kakor danes. Tako bi postalo Konzumno društvo konsolidacijski faktor, vez, sodelavec pri vpostavljanju pokreta, kar bi v interesu svoje lastne varnosti moralo biti.
A njegov gospod in mojster zadrug dosedaj še ni smatral za zaslombo pokreta, ld dela z duševnimi silami. — ampak za organizacijo, ki duše za njegovo politiko, če treba, tudi kupuje.
To ni v interesu pokreta, a tudi ne v interesu društva. — Mi se razlokov v društvu ne bojimo. Ne bomo se delili po drugih frakcijah, kakor po eni, po tisti, ki zahteva solidnost, poštenje in ozko sodelovanje s pokretom in upamo, da bomo v tej frakciji vsi. Nihče ni iz nje v naprej izključen, povdarjamo nihče, — ker to, kar se okrog o osebnostih govori enostavno ni res, — a zato, da bo kdo v naši fronti, ne zadostuje lepa obljuba in zveneč smeh, ampak vsaj pol dejanja.
Mislimo, da smo bili jasni. Če pa je kdo mnenja, da smo bili premalo jasni, bomo spregovorili še jasneje in takra/ ho marsikdo, ki se danes nad nami morda jezi — ostrmel in razumel.
Nalnovelie politične vesti.
Socialistični kongres.
Pariz, dne 3. II. 1924. Iz Marselja «e javlja, da se je na kongresu francoske socialistične stranke, ki se je pretekle dni vršil, povdarjalo, da mora imeti socialistična stranka zaupanje in vero v samo sebe, kakor je imela angleška delavna stranka zaupanje v sebe, da je sprejela vlado na Angleškem. Pozdravljalo se je Macdonaldovo delo, ki bo imelo vpliv na bodočnost mednarodnega proletarijata.
■VVilson umrl.
Berlin, 3. II. 1924. Potrjuje se vest, da je bivši predsednik Zedinjenih držav severne Amerike Wilson umrl.
Tudi Italija prizna Sovjete.
Rim, 3. II. 1924. Mussolini je svoje razgovore z rusko delegacijo dokončal. Vse Mussolinijeve predloge glede priznanja Rusije je sovjetska vlada sprejela. Pogodba med Italijo in Rusijo bo podpisana v bližnjih dneh. Istočasno s podpisom pogodbe bo Italija priznala tudi sovjetsko vlado.
Socialistični predlog za spremembo volinega reda.
Beograd, 3. 2. 1924. Socialistični poslanec Nedeljko Dlvac vloži prihodnje dni narodni skupščini zakon o spremembi volilnega reda za volitve v narodno skupščino in v oblastne skupščine. Glede volilnega reda za narodno
skupščino predvideva predlog s. Divača količnik za celo zemljo, da izravna s tem krivice dosedanjega volilnega reda, ki je v korist samo največjih strank. Predlog s. Divca vsebuje glede oblastnih volitev istotako količnik za celo oblast.
Angleška prizna Rusijo.
London, 3. II. 1924. Kakor že javljeno, je angleška Macdonaldova vlada priznala sovjetsko vlado v Rusiji. Londonski listi pa sedaj poročajo, da je sovjetska vlada, predno je bila od Angleške priznana, dala Angleški vladi svoje zagotovilo, da prekine vsako komunistično propagando na teritoriju angleške države.
Socialisti proti Horthvjevi vladi.
Socialistični poslanec Peidl je napadel v ogrskem parlamentu zelo ostro Horthyjevo vlado. Dejal je, da se ni ukrenilo proti fašistovskim atentatorjem in morilcem dosedaj ničesar. Značilno je, da je mogel poslanec Eckardt izjaviti v zbornici, da vodijo fašistovsko alfoldsko brigado — iz generalnega štaba v Budimpešti. Spominjal se je nato trditve poslanca Land\vayja, ki je trdil, da je postopal Hejjas 1. 1919 po navodilih samega Horthyja. Če je to res, bi moral zapustiti državni upravitelj svoje mesto. Po teh besedah je prišlo v zbornici do ostrili spopadov med socialisti iu vladno stranko.
Politifai pregled.
Macdonald na delu.
Nade, ki smo jih stavili v delavsko vlado v Angliji se potrjujejo. Macdonald je posegel z energično roko v zamotano, vojnih nevarnosti polno evropsko politično situacijo.
Macdonald bo zahteval od Rusije, da pnstopi k Zvezi narodov, za katero bo skušal pridobiti tudi Ameriko. Tudi iNcmčiji se mora zasigurati sprejem. Velik problem je pri tem ta, ali naj se izvrši to veliko konsolidacijsko delo brez Francije in proti njej, — ali s sodelovanjem Francije, — ali eventuelno proti njej. Seveda bi bilo zadnje — le več ko polovična rešitev velike naloge.
Zato se je obrnil Macdonald najprej na francoskega in belgijskega ministrskega predsednika v posebnem pismu, kjer pravi, da želi rešiti težka vprašanja, ki vstvarjajo nasprotje med Anglijo in Francijo v prijateljskem sporazumu, pri čemur bo pripravljena Anglija tudi na koncesije in žrtve. To besedo je bilo nujno potrebno izreči.
Zakaj kakor izgleda francoski imperializem na prvi pogled oduren in grd, — nič manj oduren in hladen trgovski duh Anglije in Amerike, ki Franciji sicer lepo svetuje, naj z Nemčijo človeško ravna, — ob enem pa tir-ja od Francije slednji vinar vojnih obveznosti.
Radifevci so baje sklenili in se Korošcu pismeno obvezali, da pošljejo vsaj 40 poslancev v Beograd, da zrušijo sedanji režim. Čitateljl pa storijo prav, če postavijo na koncu te vesti vprašaj. Zakaj vsa politika naše meščanske opozicije, zlasti pa Radiča je en sam vprašaj.
V parlamentu so razpravljali o proračunu. Finančni minister Stojadinovič je imel ob tej priliki obširen ekspoze.
V	njem je povedal, da je proračun aktiven. Razven tega smo čuli novost, ki je zelo razveseljiva, ako bo resnična, da bo letos tudi naša trgovska bilanca za kakih 10 procentov aktivna. Baje je to zasluga naše dobre žetve.
Posebno so se poslanci razveselili trditve gospoda Stojadinoviča, da bodo v prihodnje davki še višji, kakor so že in da ne bodo videli poslanci nikdar več tako nizkih številk.
Poslanci so se smejali, ljudstvo, ki godrnja, pa se bo spomnilo na svetopisemsko zgodbo:	In	dejal	je	Roboam:
Moj oče vas je tepel z biči, jaz vas bom s škorpijoni.
Sporazum z Italijo.
Listi objavljajo konvencije, sklenjene ob priliki sporazuma med nami in Italijo. Italijanska vlada se zavezuje v njih med drugim, da bo konventirala tudi slovenskim zadrugam Julijske Benečije krone v lire.
V reškem pristanišču smo dobili za 50 let v najem bazen nasproti kolodvora, ki se internacionalizira.
Vendar moramo resnici na ljubo priznati, da se je rešilo v Rimu, kar se je v sedanjih razmerah rešiti dalo. — Dobili smo izhod na morje, ki bi za prva leta zadostoval, ako bi imeli z Reko boljše železniške zveze.
Mednarodni urad dela.
Dne 30. januarja 1924 se je sešel upravni svet mednarodnega urada dela k rednemu zasedanju. Na tej seji bo zastopala angleško vlado prvič sodr. Margareta Bonfield, parlamentarna tajnica delavskega ministrstva. V upravnem svetu bo poročal najprej Thomas o delu tajništva. Nato se bo sestavil dnevni red za konferenco dela, ki ■« vrši 1. 1925.	^
Naročnina: Za tuzomstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno
Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din »50 in poštnina posebej — Oglasi po dogovoru.
lihaja vsak ponedeljek ob 9 usi dopoldne. Nefrankirana in nepodpisana piama se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Šelenburgova ulica šiev, 6, II. nadstropje.
Glasilo socialistične slranke Jugoslavije
SŠLe*. 5.	JLJubijunii,	dne	4.	februarja	1924.	Al.	leto.
Kako rešuie dunajska občina stanovanjsko
vprašanje!
Dunajska občina dobiva tudi državne subvencije, vendar so te vsote v primeri z velikostjo mesta neznatne. Vseeno je pa občina pred kratkim napravila sklep, v prihodnjih petih letih dograditi 25.000 novih stanovanj. V ta namen bode stavila v vsakoleten proračun 400 milijard a. K. = 500 milijonov Dinarjev. Iz teh dejstev razvidimo, da se vrši na polju produktivne stanovanjske politike najjačja koncentracija vseh sil, smotreno in sistematično delo, ki jamči užie z dosedanjimi uspehi na končno rešitev lepo zasnovanega načrta.
Iz sledeče statistike je razvidno dosedanje delo občine na tem polju.
Leto	nova stan.	adaptira-	druge	sku-
		ne vojaške	adapta-	paj
		barake	cije	
1919	55	86	40	181
1920	305 (nasebina	316 (v opuštenih	23 (v	
	Scbmelz) + »04	vojašnicah)	opullenih	
	(od zidtug	+ 99	šolah	847
1921 105 + 49 + 70
160 18 + 6 + 21 v dozidanih cadstr. 429
Denar se je vporabljal tudi za pospeševanje zidanja hišic v naselbinah, za vzdrževanje obstoječih in zidanje hiš z malimi in srednje velikimi stanovanji. Rezultati so bili vsako leto povolnejši.
V	letu 1922 so se dohodki sklada izdatno povišali, a ž njimi tudi število novih stanovanj, ki je naraslo na 1676 v tem letu pridobljenih. V letu 1923 do 31. julija se je oddalo 3793 stanovanj, po večini v novih zgradbah. Vsega skupaj je občina od leta 1919 pa do polovice 1923, vstvarila 6926 stanovanj, s čimer pa še ni odpravljena stanovanjska mizerija, ter se dela v tem smislu s podvojeno intenziteto.
Najbolj omembe vredne so hiše, postavljene v naselbinah »Schmelz-c v XV. okraju in Fuchsenfeldhof v XII. okraju.
Na prvi je 95 eno- do trinadstropnih hiš s 767 stanovanji. Največkrat imajo hiše predvrte, a v notranjosti blokov je prostor razdeljen v male vrte. Stanovanja merijo povečini najmanj 60 kvadratnih metrov površine, ter obstoje iz 1—2 sob, kabineta, kuhinje, predsobe in stranišča. Vsi prostori so zaprti proti zunanji veži. Stanovanja imajo vpeljan plin in ponekod tudi elektriko. K stanovanju spada tudi klet in podstrešje. Pralnica je v vsaki hiši.
Naselbina »Fuchsenfeldhof« šteje 211 stanovanj. Zazidana ploskev meri 2600 kvadratnih metrov. Obe, kakor rrt opremljeni dvorišči merita vsako po 2100 kvadratnih metrov. V salv o stanovanje ima do 20 kvadratnih metrov veliko stanovanjsko kuhinjo s pomivalnieo in straniščem zaključeno v rajonu stanovanja. Vsi prostori so direktno razsvetljeni brez svetlobnih dvorišč, tako, da je vsem zahtevam moderne higijene zadoščeno. Da so se izognili projektiranju velikega števila pralnic, ki bi zavzele polovico etaže, so si pomagali z centralno pralnico v kleti, opremljeno z vsemi modernimi stroji za pranje, kuhanje, sušenje in likanje perila. Stroji so v pogonu z električno silo. Pralnica ima kapaciteto, da zamore četveroglava družina svoje štiritedensko perilo v enem poldnevu oprati, posušiti in zlikati. V kleti so nadalje nameščene tudi pršne in kadne kopelji, ki dobivajo zvečer po končanem delu v pralnici gorko vodo. Otroci družin, ki stanujejo v eni hiši, imajo v njeni notranjosti v pritličju 200 kvadratnih metrov veliko dvorano in svoje igrišče na dvorišču na razpolago. Promet v pralnici in otroških igriščih si urejujejo stanovalci sami.
Poleg omenjenega delovanja občine v zidanju novih hiš in adaptacijah podpira ona tudi različne stanovanjske zadruge, ki si grade naselbine z vrtovi v okolici mesta. Zadrugarji prispevajo po svojih denarnih in manuelnih močeh pri postavljanju hišic in to s tem večjim veseljem, ker smejo imenovati tako zgrajeno vrtno stanovanje svojo last. — Seveda so te hišice prvotno zelo majhne, ter ne obsegajo več kot 36 kvadratnih metrov zazidane površine. Napravljene so pa točno po načrtih, ki predvidevajo poznejšo pravilno dozidavo, v normalno, srednjo veliko stanovanje.
Zaključujem z željo, da bi se začelo tudi pri nas s sličnim sistematičnim delom, kakor ga vrši vzgledno dunajska občina. Predvsem bi pa bilo potrebno, pred pričetkom kake akcije, da pošlje občina zmožnega upravnega uradnika za nekaj časa k dunajski občini v šolo, da prouči na licu mesta vse organizato-rično delo, ki je v prvi vrsti potrebno za brezhibno funkcioniranje vsake pod-vzete akcije za rešitev zelo kočljivega stanovanjskega problema.
v bližnje okoliške občine, kar mu sedaj vsled načina zaposlen ja ni mogoče. Mnogo pa jih je, ki bi bili v stanu si postaviti zunaj malo hišco, kar jim je v mestu nemogoče. S cestno železnico bi jim bilo vsak čas mogoče se peljati v mesto in nazaj k delu in po opravkih. Na ta način bi se v mestu izdatno zboljšal položaj v stanovanjskem oziru in zunaj bi ljudje imeli zdrava stanovanja.
Velike važnosti pa je vprašanje razširjenja cestne železnice tudi v aprovi-začuein oziru. V neposredni bližini vseh večjih mest se po navadi naselijo špekulanti, kateri pokupijo od pravih producentov življenske potrebščine in jih potem z oderuškim zaslužkom prinašajo v mesto na trg. Ta način špekulacije pa se jim posreči predvsem zato, ker pravi producent - kmet, največkrat nima časa se voziti v mesto po železnici ali s konji, ker zamudi s tem po pol dneva in še več. Ako pa ima ta producent - kmet na razpolago tram-
vaj, po katerem se more vsak čas odpeljati v mesto in se tudi vsak čas vrniti, prihaja pogosteje in v večjih množinah s svojimi pridelki v mesto, kar vedno le ugodno vpliva na ceno blagu, katero je ob večji ponudbi ceneje. Korist od tega pa imata producent in kon-zument, ki na ta način razdelita dobiček posredovalca e špekulanta.
Vseh teh kakor tudi ostalih prednosti in koristi za mestno delovno ljudstvo se jo v polni meri zavedal sedanji občinski svet, ko je v predzadnji seji sklenil, kupiti vodno silo za zgradbo električne centrale na Savi v Medvodah.
Upamo, da se posreči sedanji mestni upravi, da si preskrbi sredstva ter ta projekt v interesu delovnega ljudstva izvrši.
V	bodočem članku se bomo s sedanjim položajem preskrbe z električnim tokom in a projekti podrobneje pečali.
M. S.
S seje ljubljanskega občinskega sveta.
V četrtek dne 31. januarja je župan s. dr. Perič sklical nadaljevalno sojo občinskega sveta.
Pred prehodom na dnevni red je .slavil s. Čelešnik nujni predlog, da se županu naroči, da intervenira v zadevi prodaje Gorupovih hiš, ki jih namerava kupiti vojaški erar za žaudarmerijo. S to prodajo hiš bi bilo postavljenih 15 strank na cesto. Predlog se soglasno sprejme.
V imenu neodvisnih predlaga div Lemež. da naj se dnevni red izpremeni tako, da pride pred proračunom na dnevni red razprava o delavskem redu mestnih delavcev. Dnevni red določa pa župan in je ta dnevni red sestavil sporazumno s klubi ter je dnevnemu redu pritrdil tudi dr. Lemež, ki je pa ua seji izjavil, da je pritrdil le za svojo osebo. Občinski svet je nato Lemežev predlog zavrnil, na kar so neodvisni zapustili sejo.
Občinski svet je nato razpravljal o proračunih mestnih podjetij, ki so kljub zvišanju delavskih mezd visoko aktivna.
Od neodvisnih je ostal v zbornici samo obč. sv. Osterc. Občinski svet je soglasno sprejel proračune mestnih
Brezposelna podpora In javna dela.
Neodvisni so na demagoški način in nepošteno očitali na shodu in v svojih listih, da je s. Mihevc na seji finančnega odseka ljubljanskega občinskega sveta glasoval proti podpori za brezposelne. Res je, da so zahtevali neodvisni, da se stavi v proračun 800.000 Din, odsek pa je sprejel 150.000 Din. To pa se je zgodilo zaradi tega, ker se je moralo spraviti v sklad s finančno močjo občine ter s tem vzeti priliko nadzorni oblasti, da proračun razveljavi. Trditev neodvisnih je torej iz trte izvita laž.
V	vprašanju boja občine proti brezposelnosti pa stoji socialistični klub deloma na drugačnem stališču, kakor neodvisni, ker hoče dejansko zastopati interese nezaposlenih delavcev, ne pa uganjati le demagogije. Naloga občine je po našem poštenem mnenju v prvi vrsti, da preskrbi delo za nezaposlene
Elektrarna v Ljubljani.
Vprašanje zadostne preskrbe Ljubljane z električnim tokom je gotovo eno najvažnejših in najnujnejših vprašanj ne le mestnega gospodarstva in okolice temveč in predvsem delovnega ljudstva Ljubljane. Pri vprašanju preskrbe z električnim tokom ne gre le za javno in privatno razsvetljavo, temveč gre predvsem za vprašanje zaslužka našega delavstva, v veliki smeri pa je vprašanje preskrbe Ljubljane z električnim tokom v zvezi s prehrano in stanovanjskim vprašanjem.
Ako se posreči Ljubljani, da si zgradi veliko hidroelktrično centralo, takšno, da bo v stanu zadovoljiti ne le lastDi in privatni konsum, temveč da ji bo mogoče oddajati zadostne množine toka v industrijske in obrtne namene,
podjetij ter pričel obravnavati tudi o delavskem redu in ga sprejel. Po sprejemu delavskega reda pridejo neodvisni zopet v zbornico in prično razsajati, zakaj se jih ni poklicalo na sejo, ko se je obravnavalo o delavskem redu. Dobili so pošten odgovor, češ, vaš zastopnik je bil navzoč in ta bi vas moral obvestiti. Ker neodvisni le niso dali miru, je izjavil župan:	Ne motite nas
pri delu, mi hočemo delati; ako ne marate delati, lahko zopet odidete; oženjen nisem ne z vami ne z magistratom.
Neodvisni in demokrati zapuste sejo očividno sporazumno, dočim so zajed-ničarji ostali na seji.
Občinski svet je na tej seji sprejel ostale točke programa razen mestnega zaklada, v katerem se nahajajo tudi postavke za socialni oddelek mestne občine.
Za proračun mestnega zaklada je potrebna namreč navzočnost dveh tretjin občinskega sveta. Ker so pa neodvisni in demokrati zapustili sejo, ni bilo več na sej kvalificirane večine za sprejetje mestnega zaklada.
Župan odredi nato tajno sejo. Prihodnjo javno sejo skliče župan ob priliki.
z občinskimi deli, napravami, gradba-mi, podjetji, ker le s tem res koristi delavstvu ter sploh občinskemu gospodarstvu. Z brezposelnimi podporami more podpirati le domačine, z delom pa daje zaslužek tudi drugim nezaposlenim, ki so v takem slučaju še v večjKbedi, kakor domačini. Na ta način boja proti nezaposlenosti se neodvisni niti ne domislijo, ker mislijo, da pošteni delavci bolj reflektirajo na beraško miloščino iz javnih sredstev, kakor pa na pošten zaslužek. Preskrba dela za nezaposlene je med najvažnejšimi problemi socialistične komunalne politike.
Ako neodvisni ne verujejo našim trditvam, naj vprašajo poštene delavce, da jim ti sami povedo, koliko jim je ljubše delo, pošten zaslužek kakor pa miloščina; nasprotno bodo trdili le lenuhi in moralno pokvarjeni ljudje.
Brezposelna podpora.
Ministrstvo za socialno politiko je izdelalo statut za podporo brezposelnih. Po tem statutu bi dobivali brezposelni podporo v živilih, če bi pa to ne bilo mogoče, pa v denarju. En brezposelni bi imel pravico v enem letu pravico do brezposelne podpore tekom šestih tednov v znesku 10 in 5 dinarjev na rodbinskega člana.
Brezposelni bi dobil prosto vožnjo do kraja, kjer bi dobil službo.
V	slučaju ponesrečb bi imel brezposelni pravico na izredno podporo v višini 300 Din, za vsakega rodbinskega člana pa po 50 Din.
Ministrstvo za socialno politiko se bavi s tem načrtom v času, ko je sklenjeno, da se odpravi.
Sredstva, kakor se predvidevajo s tem načrtom za pobijanje brezposel-
nosti, — so nezadostna. Kaj se da kupiti danes z 10 dinarji???
V	revni Avstriji znaša brezposelna podpora 135 do 150 Din dnevno!
Sredstva za brezposelno podporo misli vlada dobiti iz prebitkov bolniškega zavarovanja, — kar se pravi, da jemlje načrt delavstvu z enega žepa, kar mu hoče dati v drugi žep.
Razven tega ni v načrtu nobenega načrta, kako bi se dajalo pobijati brezposelnost z zasilnimi deli. —
Zahteva po ureditvi brezposelne podpore je nujna. Po izkazih borze- dela imamo v državi do 50.000 izkazanih brezposelnih. Njih število pa še vsak dan raste.
Tu je treba učinkovitih protiukrepov.
Delavstvo stavlja z vsem povdar-kom zahtevo:
Dajte nam kruha in dela!
Tedenske vesti.
potem je jasno, da bode to privabilo v Ljubljano več industrijskih podjetij, katera so se doslej ogibala mesta in okolice mnogokrat baš vsled tega, ker je manjkalo pogonske sile. Posledica naselitve takih podjetij pa je jasna; več industrij več dela in zaslužka delavcev, močnejše strokovne in politične organizacije in s tem tudi večji vpliv delavstva na upravo mesta in okoliških občin.
V	neposredni zvezi z elektrarno pa je tudi vprašanje razširjenja omrežja cestne železnice. Dokler ni elektrarne in zadostnega toka, ni na razširjenje sploh mogoče misliti. Ako se bo omrežje cestne železnice razširilo na primer do Št. Vida, na Posavje, na Glince, na pokopališče, bi se mnogokateri preselil
Velika polomija neodvisnih v ljubljanskem občinskem svetu. Na četrtkovi
seji ljubljanskega občinskega sveta se je pokazalo zlasti dvoje, prvič, da so neodvisni delavci od svojega vodstva bili zapeljani, ker so se odrekli sodelovanju pri delavskem redu hote ali nehote. Očividno je, da jih uavzoči obč. sv. Osterc namenoma ali pa iz pozabljivosti ni obvestil, da se razpravlja o delavskem redu. Drugič pa so onemogočili sprejem proračuna za mestni zaklad, v katerem se nahajajo važne so-cialpatriotične postavke, ki se tičejo socialnega skrbstva, torej tudi postavke za brezposelne podpore. Recimo, da ne gre pri vsem tem toliko za vsa ta vprašanja, ker so to pač upravne zadeve občine, ki jih občinski svet mora sporedno rešiti, če hoče kaj storiti v prilog delovnega nafoda v občini, gre
pa absolutno za to, ali imajo neodvisni sploh kakšen program ali pa le zavajajo delavce, da niti tam ne morejo sodelovati, kjer bi lahko kaj storili za delavstvo. To je silno slaba politika, neresna in po vsej pravici se neodvisni delavci pritožujejo, češ, da je politika neodvisnih otročja in da delavstvo ne mara več otročarij, kjer je treba resnega dela. — Kljub vsem tem oviram, bo občinski svet ljubljanski vztrajal na proračunu, ker smatra, da je v socialnem pogledu sprejem proračuna eminentne važnosti, zlasti z ozirom na socialno komunalno politiko. Naloga župana je po našem mnenju, da strogo izvaja poslovnik občinskega reda ter čuva ugled ljubljanskega občinskega sveta in pravice volilcev, kakor je to delal doslej. Zlasti pa naj ima pred očmi interese ljubljanskega delavstva.
Naš pokret.
Socialistični klub, katerega član je tudi sam, ga bo v tem stremljenju podpiral z vso svojo poštenostjo in iskrenostjo ter delom.
Kaj je resnica o podržavljanju ljubljanskega ženskega liceja. Na občnem zboru Splošnega ženskega društva v Ljubljani je izjavila ga. Ramovševa, kakor poroča »Slovenski Narod«, da je akeija za podržavljanje liceja padla v vodo, ker je inagistratna večina stavila zelo visoko zahteve. Na liceju je bilo v treh razredih 33 učenk, tako da je veljala ena učenka na leto okoli ‘20.000 kron. Zato je občinski svet opustil to šolo, ker učenke lahko študirajo tudi na drugih zavodih. Kar se pa tiče občine je stala na stališču, da treba poslopja, ki so bila cenjena na 45.000 K (licej in Mladika) plačati, če jih občina odstopi državi. Te ponudbe država ni sprejela in tudi se ni razgovarjala o najemnini, ki bi jo utegnila občina zahtevati za prepustitev poslopij v porabo. Očitek ljubljanski občini, če ga je zakrivila ga. Ramovševa ali pa »Slovenski Narod«, je nelojalen, ker ne podaja dejanske sliko o stvari in ima očiten namen varali javno mnenje. Ako Ramovševa ni tako poročala, kakor poroča omenjeni list, potem je poročilo fal-sliicirano, ako pa je poročilo lista res nično ,je Ramovševa prezrla glavne momente tega vprašanja ter navajala le pavšalna sumničenja, da bi z njimi olepšala delovanje svojega društva.
Občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov v Celju. Opozarja se vse stanovanjske najemnike in podnajemnike na občni zbor, ki se vrši v sredo dne 6. II. v hotelu Balkan s pričetkom točno ob 20. (8. uri zvečer). Zakon za zaščito stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov je trn v peti hišnih gospodarjev. Na. merodajnih oblastih ni človeka, ki bi ta zakon ščitil pred rai-veljavo. Koliko bede in koliko preganjanj ter navijanj najemnine so že najemniki dosedaj mogli trpeti, predvsem nižje uradništvo in delavstvo, ko še obstoja zakon, ki vsaj deloma ščiti najemnike. Kdo si more predstavljati položaj najemnika potem, ko bode tudi ta zakon razveljavljen? Strnimo vse sile, da se postavimo v bran proti razveljavljanju socialnih zakonov.
*
Moč komunistične stranke v Jugoslaviji.
Glasom poročila objavljenega v neodvisnem strankinem glasilu imajo neodvisni tele organizacije:	V	Srbiji 32
organizacij s 1500 člani, v Vojvodini 6 organizacij z 200 člani, v Dalmaciji 17 organizacij s 576 člani, v Črni gori 6 organizacij s 286 člani, v Sloveniji 20 organizacij s 500 člani, na Hrvatskem 41 organizacij s 450 člani, v Bosni 1 organizacijo s 15 člani. — V celi državi šteje stranica 95 organizacij s 8500 člani.
Hijenska posurovelost. Wranglovski časopis »Novoje Vrem ja«, ki izhaja v Beogradu, je ob priliki smrti Lenina priobčil zloben pamflet, v katerem mrgoli vse polno brutalnih izrazov, ki so pravo zrcalo klike, ki ta list izdaja in ki pripada oni družbi, koja je pod carističnim režimom v Rusiji cela stoletja tlačila in morila Ruski narod ter pošiljala cvet tega naroda v sibirske klavnice. Klapa, ki ima na duši na tisoče in stotisoče žrtev, si upa na tak nesramen način pisati o možu, ki je znal zrušiti gnilo stavbo ruskih krvnikov, katerih žrtve, ki so jih doprinesli v ruski revoluciji so le senca žrtev, ko-je je ta družba s knuto in mečem ugonobila. Klika, ki je našla udobno zavetje v pribežališču grešnikov Jugoslaviji, ni v stanu niti pred veličastjo smrti brzdati svoje srčne brutalnosti in duševne gnilobe, zato tak izbruh v citiranem listu. Kdor je imel priliko živeti med to družbo in spoznati njeno moralo, kvitira izbruh v »N. V.« takole: Iz kloake prihaja le smrad! -H.
*
Francosko posojilo odobreno.
V	parlamentu so odobrili francosko vojno posojilo. Proti posojilu se je izrekel v lepem govoru naš socialistični poslanec s. Divac. On je izjavil, da delavstvo ni za nova oboroževanja in vsled tega tudi ne za v ta namen najeta posojila. Vpliv novega posojila se
že blagodejno kaže. Kakor se sliši, bomo imeli zato leto nekaj orožniu vaj
več.
Konferenca katoliških škofov v Zagrebu. iz Beograda je prispel na konferenco rimsKo-katotiških škofov minister ver dr. Janjič. Ta konferenca ima predvsem rešiti razna še obstoječa cerkvena sporna vprašanja, ki se imajo urediti na podlagi z Vatikanom sklenjenega konkordata. Prihod dr. Janjiča v Zagreb komentirajo nekateri opozici-onalui krogi tako, da ima kot nekdanji podpisnik Markovega protokola zopet pričeti s pogajanji z Radičevo stranko.
Poziv na orožno vajo. Ministrstvo vojne in mornarice je izdalo naredbo, da so imajo na mesečno orožno vajo pozvati 30. t. m. dva letnika rezervistov in to le iz krajev Južne Srbije. Kakor se je dognalo, je poziv na orožno vajo samo formalna oblika za ku-luk. Rezervisti imajo delati pri gradnji proge Veles-Štip. Včeraj je 18 radikalnih poslancev iz Južne Srbije izročilo ministrstvu vojne in mornarice protestno izjavo. Poslanci so izjavili, da zapu-ste narodno skupščino, če ministrstvo vojne in mornarice oz. vlada ne prekličeta v dveh dneh omenjene naredbe.
Slabe perspektive za bodočnost. Predpreteklo nedeljo so se vršile volitve v davčne cenilne komisije, ki so v našem mestu in okraju izpadle tako, kakor je bilo pričakovati. V Ptuju so zmagali Nemci, v okraju pa so odnesli »zmago« klerikalci. V tej volilni skupini je dobila »napredna koncentracija«
—	0 — glasovi Če bo ta koncentracija tako napredovala, bo prihodnjič dobila dve — 0 — 0 — in tako dospela tja, od koder je prišla, ker iz niča se ne da nič narediti.
Kongres francoske socialistične stranke.
Od 30. januarja do 3. februarja se je vršil v Marseju kongres francoske socialistične stranke. Na dnevnem redu je med ostalim tudi vprašanje volilnega programa in taktike. Ta točka dnevnega reda je zelo važna, ker se vršijo na spomlad v Franciji volitve. Vsled krivičnega volilnega reda, ki je sestavljen na korist najjačje stranice, je zmagal pri volitvah 1. 1919 takozvani narodni blok, skupina	reakcionarjev in
nacionalistov, kojih politiko vodita danes Millerand, predsednik republike, zlasti pa ministrski	predsednik Poin-
carč.
Te volitve bodo	izredne važnosti
tako za notranjo, kakor za zunanjo politiko Francije. Zato se je pojavila misel zveze demokratskih in republikanskih elementov proti reakcionarnem bloku. To vprašanje volilnega bloka ali kartela se sedaj pretresa v socialističnem tisku in na socialističnih zborovanjih. Odločitev o njem pade na strankinem zboru. Iz celokupne razprave o tem vprašanju se mora smatrati že sedaj za gotovo, da bo kongres sklenil, da ima poseči socialistična stranka povsod, kjer je dovolj jaka v volilni boj samostojno. V onih okrajih pa, kjer bi prodrli brez volilne	zveze kandidati
reakcionarnega bloka, naj se napravi zveza strank levice pod pogoji, (la se zavežejo v nekaterih važnih vprašanjih na gotovo taktiko. Vsi socialisti na Francoskm so si edini, da bi ne sklepala stranka nobenih zvez, ako bi bil vpeljan proporcionalni volilni red, ki bi garantiral vsaki stranki tisto število poslancev, kakor ima glasov.
Ker pa ni tako, je treba zabrantti tudi zmago najhujše reakcije.
Strankin zbor nemške socialne demokracije.
Za 30. marca je sklican strankin zbor nemške socialne demokracije, ki bo zboroval v Berlinu. Otvoritveni govor bo imel Crispien. Potem bo imel Wels referat o političnem položaju in položaju v stranki.
Nadaljni referat bo razpravljal o predstoječih volitvah za državni zbor.
Železniška stavka v Angliji se je končala s sporazumom, pri katerem se je upoštevalo stališče železničarjev. »Glas Svobode« zabavlja zato čez angleške strokovne organizacije in misli, da svojega posla ne razumejo tako, kakor Jaka Žorga. Tega mnenja smo tudi mi.
IZ STRANKE.
Vse tiste organizacije, katere nam še niso poslale omacuiiov za zaunji mesec iyze> in uskuvni o poicretu cia-nov, Katere smo razposlan ciecemura meseca na vso organizacije z naročilom, ua nam jin vrnejo izponijene, se opozarja, oa to čnupreje store, Ker more tajništvo zaaijucin vso račune lansicega leta, ter ua izua okrožnice o poicretu cianstva. —
•	rojasniio: Nekatere organizacije se še niso navadite ooračunavati prispevkov tako, kaicor bi to glasom SKiepa strankinega kongresa z une 21., z2. in 20. septembra v Beogradu morale, zato S pojasnjuje še ponovno:
Vpisnina (.pristopnina) znaša od 1‘2. Vlil. 1923 nadalje Din 2.—.
Razpredelnica mesečnih prispevkov, katera je tudi veljavna že od 12. Vlil. 1923 naaalje pa je sledeča:
Pri donodkih mesečno: do 1200 Din prispevek Din 2.— ; do 1500 Din prispevek Din 5.— ; do ‘2000 Din prispevek Din 10.— ; do 2400 Din prispevek Din ‘20.—; nad 3000 Din prispevek Din 30.— mesečno.
Kdor ima dva ali več otrok, plača za eno stopnjo nižje. —
Ta razpredelnica mesečnih prispevkov, ki je bila sprejeta na pokrajinskem strankinem kongresu v Celju dne 12. Vili. 1923 je bila potrjena od glavnega strankinega kongresa v Beogradu v celoti, izvzemši prve postavke, kjer se je prispevek zvišal od Din 2.— na 50 para, tako, da znaša najnižji prispevek Din ‘2.50 in to od 1. 10. 1923. dalje.
Z ozirom na to naj organizacije nepopravljene pristopne izjave popravijo in sicer prvo postavko na Din ‘2.50 in četrto pa naj popolnoma prečrtajo, ker ista ne obstoja. —
Vsi sodrugi, predvsem pa zaupniki naj o tem članstvo poduče, da ne bodo še nadalje prihajati obračuni z najrazličnejšimi prispevki, sicer bo moralo tajništvo obračune vračati. —
Islotako naj vse organizacije, kar velja predvsem za blagajnike, obračunavajo le potom obračunskih tiskovin, izdanih od pokrajinskega tajništva v Celju. — Če jih katere organizacije nimajo ati jim jih je zmanjkalo, naj jih ob pravem času naroče. —
Pojasnilo: Na pmogokratna vprašanja nekaterih sodrugov, če je potreba na novo ustanovljene organizacije oblasti prijaviti, sporočamo, da tega ni po-trba in tudi ni potreba nikakih pravil vlagati v odobrenje, ker nismo nikaka zadruga ati društvo, ampak stranka.
Tajništvo SSJ v Celju.
Sodrugom v Celju v opozorilo. Ker
je prišlo več pritožb, da pobirajo prispevke za stranko ljudje, ki niso več člani naše stranke, pojasnjujemo sledeče:
Za okraj Gaberje, gornji del s. Edvard Žumer, spodnji del Ivan šmerc. Za Spodnjo in Gornjo Hudinjo Janeževa in Novak Ivan. Mesto: Martin Verbančič, Franjo Dvoršak, Martin Požun in Plahuta Franc. Zavodna: Ivan Žalar, Čret: Jakob Jazbec. Za te imenovane kraje, ni noben drugi opravičen pobirati prispevkov. — vrane Naraks in Franc Jelen nista več člana Socialistične stranke Jugoslavije. Vsak nejasen slučaj naj nam takoj vsak javi, ati goraj imenovanim našim podblagajnikom ati pa v tajništvu v Gosposki utici 3 (pri sodrugu Korenu).
Strokovno gibanje.
Prvi redni kongres Glavnega Radnič-kega Saveza Jugoslavije.
Prvi redni kongres GRSJ se bo vršil v Beogradu na dan 27. in 28. aprila t. 1. s sledečim začasnim dnevnim redom:
1. Konstituiranje kongresa:
a) verificiranje mandatov;
b) volitev odbora za potrditev dnevnega reda;
c) potrditev kongresnega poslovnika ;
d) volitev predsedništva.
2. Poročila.
O delu uprave GRSJ, referent sodr. Luka Pavičevič;
b)	o blagajni, referent s. Dušan Stoji! jkovič ;
c)	o finančni kontroli, referent s. M. Timotič
3. Načrt statuta in pravilnika GRSJ. Referent s. i ranjo Kaušer.
4. Strokovni tisk. Referent s. Filip Uratnik.
5. Ekonomski položaj in delavski razred. Referent s. dr. Živko Topolovič;
d. Socialno politična zakououaja.
Referent s. Bogdan Krekič.
7. Predlogi organizacij.
Vse strokovne organizacije, včlanjene neposredno v GRSJ, kakor tudi one, ki so včlanjene preko G. R. Saveza v Sarajevu in Strokovne komisije v Ljubljani, se poživljajo, da izberejo in pošljejo na ta kongres svoje delegate.
Glasom začasnega pravilnika. GRSJ voli na kongres vsaka organizacija delegate za kongres po sledečem ključu: do 300 članov enega delegata, za vsakih daljnih 500 članov še po enega delegata.
Pripomba :
Predlogi organizacij, ki naj bi se dati na dnevni red kot posebna točka, se morajo vposlati od organizacij na Izvršni odbor GRSJ najpozneje do 10. aprila t. 1.
Beograd, 20. I. 1924.
Uprava Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije.
U O. R.
Sestanki in redovne vaje članic I. čete, ediuice »Marks« U. D. R. se vrše vsako sredo redno od ‘20—‘21 ure v Zadružnem domu. — Četnica.
Člani načelstva U. D. R.
V	sredo 6. februarja ob 7. uri »večer sestanek.	Nočelstvo.
Seja upravnega odbora U. D. R. se bo vršila v četrtek 7. februarja ob 20. uri po predavanju.
Vsem edinicam U. D. R. Radi in-ormacij	za III. V sedela vski zlet v
Ljubljani	se	je	izključno	obračati na
upravni odbor.
Zletna pisarna bo dajala potrebna •ojasnila in direktive potom upravnega odbora.
Edinica Zagorje. Kapetan edinice naj skliče v najkrajšem času sestanek vseh izvršujočih članov. Pravočasno je obvostili upravni odbor, da pošlje na festauek svojega delegata.
Edinica Celje. Za vaditeljski kurz e pričeti nujno z vsemi predpripravami, tako,	da	se	bo lahko	pričel v najkrajšem času.	Spomlad	ni prikladna
za teoretična predavanja. Napraviti je listo članov, ki bodo tečaj obiskovati in ga nemudoma poslati načelstvu U. D. R.
Edinica »Engels« Šoštanj. Načelstvu U. D. R. naj sporoči kapetan edinice, katero nedeljo bi se lahko vršil celo-inevni tečaj. Obvestiti je načelstvo vsaj 14 dni pred pričetkom tečaja. Istotako e obvestiti vse člane, da bodo ta dan vsi cel čas v pripravljenosti.
Dopisi.
Iz Zagorja. V nedeljo, dne 27. januarja se je vršilo predavanje na Lokah pri Zagorju, na katerem je predaval Stojan Bajič. Na tem predavanju je bilo kakšnih 40 ljudi, povečini socijalistov. Dnevni red je bil »Socijalizem in komunizem«. Mi bi o tem majhnem predavanju sploh ne poročati, če bi se nam ne šlo za to, da pokažemo našim čita-teljem, kako nestvarna so poročila demokratov o njihovih prireditvah. Ob
2.	uri bi se moralo predavanje pričeti, ker pa demokratov še ni bilo, jih je prav nestrpno pričakoval predavatelj pred gostilno g. Robavsa. Po dolgemu čakanju se mu je vendar posrečilo, da je prišel anžiški. župan, ki je bil še pred enim letom komunist. On pa je sedaj, ko se je komunistična stranka potopila v svoji gnjilobi, postal menda demokrat, ki pa ravno toliko ve, kaj je slovenska demokratska stranka, kakor svoječasno, zakaj je bil komunist. Bajič je skušal dokazovati, kako utopičen je socijalizem in komunizem, kakor smo slišali to že več stokrat pred desetimi
ali petnajstimi leti od nekdanjih krščanskih socijalcev in konservativnih starih liberalcev. Dostavil je še razne ustave tako n. pr. nemško državno ustavo, kjer so sodelovali socijalisti, ki določa socializacijo večjih industrijskih podjetjih in dejal, da če ravno obstoja ta ustava že pet let, še sedaj niso socijalisti tega izvedli. Sedanjo angleško vlado je kritiziral, da še ni izvedla nobene točke marksističnega programa. Citiral razne Marksove filozofične izraze iz knjige kapital, ki jih očividno predavatelj ne razume. Na to mu je odgovoril najprvo sodrug Cobal. Njegov odgovor je bil približno sledeči:	Gospod
predavatelj ima namen pokazati, da je socijalizem utopičen. Prvo napako, ki jo je storil, je ta, da je metal socijalizem in komunizem v en koš, ker ste gledališče socijalizma in komunizma v razvoju socijalizma do končnega cilja tako različna, kakor dva svetova. Socijalizem se zaveda, da je pot do socialistične družbe še dolga in da se pride do nje samo po etapah potom ekonomičnega in kulturnega razvoja. Nasproti temu hoče komunizem ustvariti končni cilj čez noč, s silo in diktaturo. Torej ta dva pojma je treba ločiti. Predavatelj jih pa menda radi tega ni ločil, da bi mu bilo lažje pokazati utopijo socijalizma iz komunistične nasilne taktike. Potem mu je sodr. Čobal dokazoval, kako si predstavlja socijalizem predpogoje človeške družbe glede izobrazbe, kakšna bi morala biti šola, ki bi mladino izobrazila za socijalistično družbo. Že v šoli bi se moralo odpraviti osebni egoizem. Vsa izobrazba bi morala imeti cilj skupnega človeštva, ki bi posameznika tako vezala na dolžnost do skupnosti, kakor tudi skupnost na dolžnosti do posameznika. Raztolmačil je tudi razne citate Marlesovega kapitala, ki jih je gospod Bajič deloma napačno citiral, deloma pa tudi napačno tolmačil. — Poučil je tudi gospoda glede nemške ustave in povedal, da če tamošnji socijalisti še niso izvedli socijaliziranje večjih podjetij, še za to ni prišel čas. To posebno zato, ker ima Nemčija po vojni posebne tež-koče. Iz tega ne more delati nihče prenagljenih sklepov, ker nihče ne moro trditi, da se to, kar se ni zgodilo v petih letih ne bode zgodilo v bodočih petih. Zal, da meščanska večina, ki sedaj v Nemčiji vlada na to sploh ne misli. Če trdi Marks, da postanejo pri izvedbi socijalistično družbe sedanje državne organizacije brez potrebe, še s tem ni rečeno, da bo nastalo anarhistično stanje ampak, da bodo države v sedanjem državnem razmerju nepotrebne, da pa si bode socijalistična družba ustanovila tako organizacijo, ki bode za takrat potrebna in odgovarjala stopnji razvoja. Nato mu je sodrug Arh še odgovarjal glede razvoja iz onih časov, ko še ni bilo industrije. Kako je nas a lo mezdno delavstvo, kako tolmači socijalizem, da bi morali imeti v družbi vsi ljudje enakost do onih dobrin, ki nam jih je dala tehnika, da vsa kapitalistična dosedanjost ustvarja potrebo, da jo nadomesti socijalistična družba. Nato je gospod Bajič na vse to vedel povedati samo to, da ga veselijo tako stvarni odgovori in zmerna debata. V poročilu pa pripoveduje kakor, da bi se mu posrečilo doseči odobravanje navzočih. Bilo pa je to ravno nasprotno. Sedaj smo g. Bajiča poslušali mimo. S takimi poročili pa si lahko napravi, da ga v bodoče ne bo nihče poslušal, kar bo v škodo samo njemu, ker se pri nas nauči več socializma. kakor ga pa sam razume.
Pismo iz Tržiču. Sodr. urednik! Prejmi predvsem nekaj pozdravov iz našega mrzlega kraja, ter ne praskaj »e preveč za ušesi, ko boš čital to pismo, ker bode morda nekaj preobširno, z ozirom na pomanjkanje prostora v listu.
Toda potrebno je, da poročam enkrat nekoliko bolj obširno o tukajšnjih razmerah, da ne bode ostalo delavstvo mislilo, da živimo v Kani Galileji, nekaj pa z ozirom na nekatere članke, ki so izšli v nekem meščanskem listu, ki hoče biti najbolj popularen, — seveda mi pravimo, da zastopa najbolj reakcionarne nazore, ker vedno, če le more lopne po delavskem pokretu. — Pssst
—	Da tak je! Nikar ne vihajte nosov, Usti, ki sedite v uredništvu za mizo ti-
stega meščanskega lista — nikar ne skušajte po škrjančkovo peti, če imate volčje glasove. Delavstvo Vas pozna in po delih vas bo sodilo! —
Pred vsem v tem pismu nekaj na naslov tukajšnjega delavstva. Kaj ima, kaj nima, kaj bi lahko imelo, če bi spoznalo samega sebe, — sebe kot človeka vrednega dostojnega življenja.
Toda naše delavstvo menda še vedno čnka, da se pojavi nekaki Mesija, ki ga bo odrešil vsega trpljenja. Mi smo že neštetokrat povdarjaii, da so časi minuli, ko se je verovalo v čudeže. Ni več tako, da b ivdaril na skalo in voda bi pritekla in padala mana z nebes. — To je bilo davno, danes ni več čas za taka pričakovanja, temveč je čas za pozitivno delo vsakega posameznika. Pri nas pa Francelj sovraži Jožeta, Jože Franceljna, mesto da bi skupaj z roko v roki dan za dnem gradila sebi in svojim otrokom boljšo bodočnost. — Pri nas je izrazit industrijski kraj, imamo razne tovarne, — tovarne, ki dan za dnem dobivajo večjo obliko, vedno je več zaposlenega delavstva. — Vesel pojav, kajti kjer se razvija industrija, tam delavstvo, če je pametno, pridobiva na svojem uplivu, postaja odločujoč faktor, bodisi v tovarni ali v drugih javnih zastopih, v katerih se delavstvu marsikaj pridobi za izboljšanje njegovega položaja. Krvaveče rane delavstva pa se ne legijo s tem, če se včasih pri kozarcu vina malo pogodi-nja ter se prepusti usodi, da premetava človeka po razburkanih valovih življenja. Delavstvo mora sistematično delati za izpopolnitev organizacije, zbirati svoj lastni kapital potom rrnših zadružnih organizacij, ker s figo v žepu se ne izpodbija kapitalističnega izkoriščanja!!!! Jasna glava in močna volja do ustvarjanja, to naj bi bil za naše delavstvo evangelij, potem bi odpadli vsi ti vsakodnevni prepiri, ki se tako često ponavljajo med tržiškimi delavci. Danes mora oče še nedoroslega otroka poslati v predilnico ali kako drugo tovarno, ta otrok pa bi moral biti še doma toliko časa, da si pridobi vsaj toliko moči, da bi mu ne škodoval prvi dan tovarniški zrak. Toda, ako hoče, ne zasluži toliko, da bi lahko preživel svojega otroka, mora to storiti, čeravno ga srce boli. — Družinskih očetov je veliko v tovarni, toda skoraj vsak hodi svoja pota. Ce bi pa vsi hodiil eno pot, potem bi lahko še nerazvita deca ostala doma, čakajoč, da bo oče ostal doma, in sin skrbel za njega. Tako pa čestokrat posameznik stopi na prag delodajalčeve pisarne — in ponižnim srcem prosi za izboljšanje svoje plače, podjetnik sam pa ga opozori rekoč: Pogajam se z organizacijo, ne pa s posameznikom. Seveda bi na drugi strani tudi podjetnik dejal, če bi delavstvo bilo organizirano. Pogajam se s posameznikom in ne z organizacijo, toda, ker bi pa delavstvo bilo močno, bi podjetnik hote ali nehote rešpektiral delavsko voljo, in njegovo moč. — Poglejmo si dalje pri nas občinsko gospodarstvo. Z ozirom nato, ker se tudi v tem vprašanju mnogo govori, piše v meščanskem časopisju, pretakajo krokodilove \ solze za delavstvo, tjeveda prave resnice si pa ne pove. Marsikomu je težko pisati z ozirom na razmere. Toda treba je čiste vode, da vse tiste dobre strani, katere so, ne ostanejo v blatni vodi. Sedanji občinski zastop je od zadnjih volitev storil marsikaj dobrega za tržiško občino z ozirom na prejšnjo zanemarjeno občinsko gospodarstvo, v katerem so imeli svoječasno tudi nekateri industrijci svoje zastopstvo. Takrat se jim je šlo v prvi vrsti za to, da so zadostili svojim prvotnim namenom, delavstvo pa ni imelo ničesar od tega. Saj tudi danes ni tako, kakor bi moralo biti, ker je delavstvo še vedno premalo zastopano, da bi lahko pričakovalo bogve koliko ocvirkov, vendar pa je nekaj boljše če tudi gre počasi, bojimo se pa, da se znajo razmere obrniit na slabše. — Pred kratkim asom so se vršile seje, na katerih se je iskalo sredstev kako kriti vse upravne. Skoro večina odbora je bila za to, da se dobi sredstev tam, kjer so v predilnici, katera zaposluje okrog 900 delavcev, ter tako tudi veliko producira. Res je, ali na nekaj so pozabili, da ni samo predilnica v Tržiču, temveč so tudi druge tovarne, katere je treba prav tako obdavčiti pa naj bodejo po-
•ijedovalpi Slovenci |nli Nemci, Japonci ali Kitajci. Vse tovarne imajo zaposleno tukajšnje delavstvo, in njihova sveta dolžnost je prispevati k občinskemu ospodarstvu. Seveda mora občinski odbor zahtevati v takem smislu, da ne bo izgledalo kakor da si odbor sam ni svest ali je prav storil ali ne. In da se ne more nihče pritoževati, da se ubija industrija. Včasih je potreba, da se tudi od slučaja do slučaja išče sporazumnih potov, kako da se ublaži razna nasprotstva, ki nastajajo takrat, kadar se gre za denar. Občinski odbor naj tudi proti draginji kaj ukrene; v Tržiču so najdražje cene v vsej Sloveniji. — Delavstvo zaposleno v Tržiču in njega okolici naj gleda, da bo postalo močno v svojih organizacijah. Na ta način bo pridobivalo na svoji moči in ugeldu pri tistih, kateri še danes mislijo da je delavstvo brezpraven faktor.
PTUJSKA KRONIKA.
Predavanje in shod. Krajevna organizacija SSJ v Ptuju priredi v soboto, 'J. iobruarja javno predavanje, na katerem bo predaval sodrug dr. Korun »0 ustaviv. Po predavanju se vrši diskusija. K predavanju se vabijo tudi pristaši nasprotnih strank. — V nedeljo, 10. iebr. pa se bo vršil javui shod, na katerem bo isti govornik poročal o »Političnem položaju« v državi. Cas iu lokal, kjer se bo vršilo predavanje, oziroma shod, se bo naznanilo na plakatih. Sodruge iz Ptuja, Brega in bližnjih krajev pozivamo, naj razvijejo za predavanje in shod dobro agitacijo, da bo udeležba čim večja. —
Krajevni politični odbor.
11||_—x*u«aMmiaMr»owb»mr.ttio«wi,ii«rn'UUi
Sv. Lovrenc na Dr. polju. Kakor v vsaki občini imamo tudi pri nas tako-zvane soseske, od katerih imajo koristi navadno le bogati gruniarji, kočarji in mali kmetje pa moramo skozi prste gledati ne samo kar se tiče uporabe soseskega zemljišča, pač pa tudi takrat, ko se gotovim trebušnatim gruntarjem zljubi soseški denar zapravljati! Tako so naredili pred nekaj dnevi z denarjem soseske v Župečji vasi. S tem denarjem so kupili 50 kg težkega proleka po BO Din kg in precej litrov vina, ko-jega so plačali po 8 Din liter. Vse to so seveda na pojedini, ki je bila omejena na nekaj »ta boljših članov« soseske, požrli. Mi mali kmetje ni kočarji vprašamo sedaj, ali je tako postopanje dopustno? Kdo je dal nekaterim pravico na tak nesramen način zapravljati soseški denar, ki je skupna last? Ali bi ne bilo na mestu, da te ljudi tožimo in zahtevamo, naj porabljeni denar, ki so ga s »požrtijo« zapravili, vrnejo? — Kočarji in mali kmetje! Postavimo se g. M. in drugim po robu, da jim enkrat za vselej vzamemo veselje do zapravljanja soseskega denarja.	Kočar.
Loše. G. Moderndorfer je pisal v 1. štev. Napreja, da sem bil plačan za članek v Konsumentu, v katerem sem pisal o varčevanju otrok. On pravi, da pobegne ob taki moji poštenosti. Sicer nimam sijajnih dohodkov, a vedno sem si prizadeval brez vsakih podpor vršiti svoje ožje in širše dolžnosti. Ravno g. M. nima pravice meni očitati prav nobenega koristolovstva, ko me je vendar sam večkrat opozarjal na pravice do raznih odškodnin, katerih se nisem posluževal. Gabi se mi, o teh stvareh govoriti, ker niso načelne, zato jih pustim g. M. kot predsedniku Bernotove stranke, da zabava svoje ožje prijatelje poljubno s tem gradivom. Pisal sem več člankov razne vsebine v Konsumentu in plačilo je bilo tako mastno, da g. M. prosim, spraviti na občni zbor K. D. v Ljubljani. Za članek o varčevanju otrok sem pa dobil ravno toliko, kakor leška politična organizacija od M. podpore iz njegovega volilnega fonda. Nadejam se, da bo g. M. dobil več, kadar se bo oglasil on v Konsumentu in spisal kaj o varčevanju. — ZavidaF ga kljub temu ne bom.	Karel	Doberšek.
GUŠTANJ. Dramatični odsek tuk >Svobode-r je uprizoril v nedeljo dne ‘20. t. m. Sdejansko komedijo »Babilon«, ki je uspela glede izvajanj igralnih točk s strani mladih diletantov zelo dobro. Videlo se je, da so se igralci potrudili in da je tudi režija bila na mestu. Smeha ni bilo ne konca ne kraja. Glede obiska pa je bil uspeh naravnost prese-netljiv; bil je silen naval in tako dobro
še ni bila obiskana nobena prireditev v Guštanju. V nedeljo, dne 27. t. m. gostuje »Svoboda« z »Babilonom«, v Mežici na odru tamkajšnje »Svobode«. Živahno delovanje tukajšnje »Svobodei je treba le pozdravljati osobio s stališča mladinskega gibanja, katerega naj bi vodila ta organizacija in katero je v mežiški dolini popolnoma zanemarjeno.
Gospodarstvo.
Pridelek tobaka. Po uradnih podatkih se v Jugoslaviji s sajenjem tobaka bavi približno 100.000 rodbin. Lansko leto je bilo s tobakom zasajenih i9.5t>0 ha tobaka ter je plačala zanj 6600 milijonov dinarje '. Plačevalo se je lani po 4 Din za kg najslabšega m 90 Din za kg najboljšega tobaka V zadnjem času je monopolska uprava prodala Češkoslovaški ‘200.(OTO kg za vsoto 17 milijonov dinarjev.
Carinski dohodki v letu 1923. so znašali 1,698,554.309 Din napram vsoti 1,143, 434.878 Din v letu 1922.
Zvišanje železniške ležarine. Generalna direkcija državnih železnic je skenlila povišati od 1. februarja pristojbine za ležarino v kolodvorskih skladiščih, in sicer v Bosanskem Brodu, Sarajevu in Gružu od 40 na 50 Din, v ostalih postajah od 20 na 30 Din na otvoreni progi pa od 10 na 15 Din za kvadratui meter.
Kmetijske zadruge na Češkoslovaškem. Glavni odbor zveze češkoslovaških kmetijskih zadrug je imel dne ‘29. decembra 1923. sejo v Pragi. Ugotovljeno je bile, da je znašalo število poljedelskih zadrug v 1. 1923 -- 2376 napram 2297 v 1. 1922. Število poljedelskih hranilnic se je povečalo za 14, tako da jih je sedaj v zvezi 1673. Zadrug z električnim obratom je 53, zadrug za izdelovanje alkohola 12 in mlekarskih zpdrug 6,
X Angleški premog v Nemčiji. Nemčija poseduje sama največje premogovnike sveta. Vendar je prišlo vsled povojnih zmešnjav, zlasti vsled zasedbe Porurja tako daleč, da dela v Nemčiji angleški premog resno konkurenco nemškemu. Ne toliko radi cene. Porur-ski črni premog stane v Nemčiji 20 zlatih mark, angleški pa 21 za tono.
Vkljub temu kupujejo nemški industrialci rajše angleški premog, kakor porurski.
Glavni razlog zato je iskati v tem, da dajejo Angleži premog na trimesečen kredit, med tem ko je treba porur-eki premog takoj plačati.
Razno.
*	Ljudski avtomobili. Orožarna v Brnu na Moravskem se bavi z načrtom, kako izdelati majhne avtomobile, tako-zvane »Ljudski tip«, ki bi bili tako poceni, da bi si ga v kratki dobi lahko nabavili tudi nižji sloji. Kakor poroča češki list »Večer«, bo tvrdka razstavila te avtomobile že na letošnjem spomladanskem velesejmu v Pragi. Cena takega avomobila bo znašala 28.000 češkoslovaških kron. (72.000 dinarjev).
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
Vsedelnushi zlet o Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
Ljubljana, Vidovdanska cesta 2
priporoča za ta izlet: Celotne krofe kot tudi posamezne d-le »a U. D. R. — Vse telovadn'« potrebščine: majce, telovadne hlače, Celje, dalje za moški in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke - Zahtevajte cenike! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.