Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Martiri detla Liberta 5/1.	Telefon	28-770.
34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI
Povečana Izdaja 100 lir
N A R O č N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 676	TRST,	ČETRTEK	21.	DECEMBRA	1967,	GORICA	LET.	XVI.
Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!
Naši poganski predniki so verjeli, da je zima čas, ko zagospodujejo zli duhovi, bogovi teme, mraza in hudobije; ti duhovi sovražijo svetlobo, zato jo preganjajo in ja hočejo uničiti, da bi človeški rod propadel. Zato so s strahom opazovali, kako so se z nastopom zime dnevi vedno bolj krajšali, noči pa postajale vedno daljše. In po njihovem verovanju so v teh dolgih zimskih nočeh divjali hudobni duhovi in prinašali ljudem vse hudo: nesreče, pomanjkanje, bolezni, mraz in smrt. Verovali so tudi, da so hudobni duhovi v času zime in noči posebno radi obsedli ljudi, da so počenjali vsakovrstne zločine. Tako so v strahu prosili bogove, naj vrnejo ljudem svetlobo. In ko so opazili, da postajajo dnevi spet daljši, noči pa krajše, so obhaijali zmago svetlobe in dobrote z veselimi obredi in pojedinami.
Včasih te dni se nam je zazdelo, kakor da so imeli naši predniki prav. Od vsepovsod smo slišali posebno te zadnje tedne, v nastopajoči zimi, same slabe novice o prevratih, uporih, državnih udarih, pobojih med političnimi skupinami, ki jim gre samo za oblast, o potresih, o vojni, povodnjih, hudih železniških nesrečah, stavkah in gospodarskih težavah : kakor da bi se bili zli duhovi zares v tem času posebno razbesneli. Toda v nas ne smeta prevladati pesimizem in strah pred bodočnostjo. Končno vendarle vedno zmagata svetloba in dobrota, pa naj se zdi njuna zmaga še tako težko izbojevana in še tako zakasnela. Naš človeški meter za časi je kratek, božji je mnogo daljši. Samo Bog ve, kdaj je kakšna stvar dozorela. Mi se pre-radi vdajamo nestrpnosti, ker je v nas premalo zaupanja, Bog pa ne pozna nestrpnosti* ker je neskončno moder in vseveden ter vidi tudi tisto v bodočnosti, česar mi s svojimi omejenimi razumskimi možnostmi ne moremo videti vnaprej in ne uganiti.
Bog, ki je najvišje Dobro, največja Moč in najgloblija Modrost, je dal svojim angelom na prvo sveto noč jasno oznaniti svetu tisto, kar zahteva od človeškega radu, tisto, po čemer naj se ravna: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Ljudje naj bi nikoli ne pozabili, da biva nad nami Bog, ki je neskončno dober in skrbi za svoje otroke — za ves človeški rod — a tudi neskončno pravičen. Zato ne bo dopustil, da bi za stalno zmagalo na svetu zlo. Dopušča ga, ne samo zato, da preizkuša ljudi, ampak zato, ker pušča ljudem prosto voljo, tudi hudobnim, in prav zato prepušča ljudem, da se ob Njegovi pomoči sami bore z zlom. Če bi samo s svojo voljo eliminiral vse sile teme, vse zlo s sveta, bi
(Nadalievanie na 2. strani)
Cerkev na Opčinah v snegu
f.to M. Magajna
Vesele božične praznike in srečno ter uspehov polno novo leto želi naročnikom,
bralcem, sodelavcem in vsem Slovencem
NOVI LIST
RADIO TRST A
• NEDELJA, 24, decembra ob: 8,30 Kmetijska oddaja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Berač Lazar«. Pravljica (Radivoj Rehar). Igra R.O.; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas;
13.00 Kdo, kdaj, zakaj .. . Odmevi tedna v naši deželi; 14.45 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 Božični motivi z vsega sveta; 16.00 Koncert operne glasbe. Vodi Oskar Kjuder. Sodelujejo sopranistka Nada Vidmar, tenorist Rudolf Franci in basist Ladko Korošec. Igra orkester Glasbene Matice iz Trsta; 17.30 Prijatelji zborovskega petja (Janko Ban); 18.30 Kino, včeraj in danes (Sergij Vesel);
21.00 »Betlehemski pastirji« (Milica Prisojnik -dramatizirala Lojzka Lombar). Izvaja R.O.; 21.45 Slovenske ljudske motive izvaja na citre Viktor Tovornik; 22.10 Božič v glasbi vseh časov; 22.30 Pred jaslicami; 24.00 Prenos polnočnice iz župne cerkve v Bazovici.
• PONEDELJEK, 25. decembra, ob: 8.30 Slovenske božične pesmi; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.00 Glasbene božične razglednice; 11.15 »Živi Jezušček«. Mladinska zgodba (Zora Piščanc). Igra R.O.; 14.45 Priljubljene melodije; 15.30 »Ta sveti dan — veseli dan«. Božična igra (Andrej Drabosnjak - Bruno Hartman); Igrajo člani SG v Trstu; 10.50 Pojejo »Slovenski madrigalisti« pod vodstvom Janeza Boleta; 19.30 »Božični praznik: kako je nastal, kako ga praznujejo po svetu« (Ralko Vodeb); 20.50 Pripovedniki naše dežele; Vinko Beličič; »Božična spoved«; 22.00 Slovenski solisti. Pianist Marijan Lipovšek; 22.55 Poje zbor »SantTgnazio« iz Gorice pod vodstvom Stanislava Jericija.
• TOREK, 26. decembra, ob; 9.00 Missa maranen-sis; 10.00 »O današnjem prazniku sv. Štefana«;
11.00 »Hudi stric«. Dramatizirana zgodba (Josip Stritar - Mihaela Šarič). Igra R.O.; 14.45 Pojeta Mahalia Jackson in IJarrv Belafontc; 15.45 Simfonični koncert; 17.00 Božični koce rt Zveze cerkvenih zborov iz Trsta pod vodstvom Zorka Hareja in Dušana Jakomina; 17.40 »Mirna pota«. Povest (Fran Šaleški Finžgar - Desa Kraševec). Igra R.O.; 19.10 Plošče za vas. quiz oddaja. (Danilo Lovre čič); 20.30 Jakov Gotovac: »Ero z onega vseta«, opera v treh dejanjih.
• SR£DA, 27. decembra, ob: 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Jakob Raspet in Jože Štraus«; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica; 17.40 »Mirna pota«. Povest (Fran Šaleški Finžgar - Desa Kraševec). Igrajo člani R.O.; 18.30 Ljudske pesmi, pripravlja Zmaga Kumer. Tretja oddaja: »Ta dan je vsega veselja«; 19.10 Zdravniška posvetovalnica (dr. Rafko Dolhar); 20.30 Simfonični koncert (približno ob 21.20) Za vašo knjižno polico.
• ČETRTEK, 28. decembra, ob: 12.00 Tri in ena sobotni variete; 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva. Marija Kacin: »Torquato Tasso«;
18.00 Goriški polifonski zbor pod vodstvom CecJie Seghizzi; 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 »Mesec dni na kmetih«. Komedija v petih dejanjih (Ivan Sergejevič Turgenjev - Josip Vidmar). Igra R.O.; 22.30 Skladbe davnih dob.
« PETEK, 29. decembra, ob: 12.10 Gosnodnija nakupuje (prof. Tone Penko); 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta; 17.20 Ne vse, toda o vsem — radijska poliudna enrikkmedi jn; 17.‘'O »Mirni pota«. Povest (Fran Šaleški Finžgar - Desa Kraševec). Igra R.O.; 18.00 Poje zbor »Jacohus Gallus« iz Trsta pod vodstvom Ubalda Vr>b a; 18.30 Koncerti v sodeloavnju z deželnimi glasbenimi ustanovami. An-; sambel »Slavko Osterc« iz Ljubljane nod vodstvom ’ Iva Petriča; 19.10 Novele XX. stoletja: France Bevk: »štirje vinarji«; 20.30 Gospodarstvo in delo;
20.45 Koncert operne glasbe.
• SOBOTA, 30. decembra, ob: 12.00 Iz starih časov, pripravil Lojze Tul; 13.30 Semenj plošče;
14.45 Pojeta: Francoisc Hardy in Claudio Villa;
15.00 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Avtoradio — oddaja za avtomobiliste; 16.10 Pregled slovenske dramatike. Pripravila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Romantično-realistična ljudska igra s petjem. Prizora iz del: »Stari Ilija« Ignacija Borštnika, »Legionarji« Frana Govenkarja in »Rokovnjači« Frana Govekarja po Jurčičevem in Kersnikovem romanu igra R.O.; 17.40 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Franko Piščanc:	»Avtomatika in sodobna industrija«; 17.50 Cecilijanka, revija goriških pevskih zborov; 19.10 Družinski obzornik (Ivan Theucrschuh); 20.50 Tri in ena
ŠE ENA MONARHIJA V ZATONU
Državni udar, s katerim je skušal 27-let-ni grški kralj Konstantin odstraniti diktatorsko vlado grških polkovnikov, je — kot kaže razplet dogodkov — klavrno propadel. Medtem ko pišemo, se kralj in njegova družina še vedno nahajata v Rimu, kamor sta se zatekla z letalom, ko je postalo jasno, da kraljev poskus ni imel nikake možnosti za uspeh.
V poslopju grškega veleposlaništva v Rimu, kjer prebiva Konstantin, so se te dni vrstili obiski raznih grških političnih in drugih osebnosti, ki so posredovali med ubežnim kraljem in vlado, da se kočljivi položaj tako ali drugače uredi. Grška vlada sicer hiti izjavljati, da ne gre za nobena pogajanja, češ da niso potrebna, ker je kralj sam, prostovoljno zapustil državo.
Medtem se svetovni tisk obširno razpisu je o ozadju najnovejših dramatičnih dogodkov v Grčiji in se v javnosti vedno bolj utrjuje prepričanje, da se je kralj Konstan tin pravzaprav ujel v past, ki so mu jo spretno nastavili polkovniki v vladi. Nobena skrivnost ni, da sedanja grška vlada ne uživa simpatije pri zahodnih državah, včlanjenih v Atlantskem paktu. Zato so te države, zlasti ZDA, nanjo pritiskale, naj si prizadeva, da bi bil v državi kmalu spet obnovljen demokratični, parlamentarni režim. Kot piše turinska »La Stampa«, je zunanji minister Pipinelis 9. t. m., ob svojem odhodu na zasedanje zunanjih ministrov Atlantske zveze v Bruslju predložil kralju osnutek sporazuma, ki ga je dosegel v okviru vlade in ki ga je nato sporo-
čil svojim kolegom v Bruslju. Sporazum je predvideval sprejem nove ustave, ki bi obnovila parlamentarno demokracijo, takojšnjo vključitev v vlado nekaj ministrov, ki bi ne bili vojaki, nadaljnjo vključitev v vlado novih ministrov spomladi leta 1968, ustavni referendum poleti 1968 in končno ' razpis splošnih političnih volitev.
A Pipinelis je komaj prišel v Bruselj, ko so polkovniki sklenili, da je napočil trenutek odločilne akcije. Poskrbeli so, da so ljudje z dvora prepričali kralja, naj začne izvajati svoj, že prej pripravljen načrt o j državnem udaru, ki je seveda bil polkov-1 nikom dobro znan. Konstantin je nasedel \ in njegov poskus je propadel, ker so polkovniki pripravili protiukrepe. S tem so z enim zamahom ujeli dve muhi; znebili so se kralja ali vsaj hudo omajali njegov u-gled, kolikor ga je še imel, in hkrati preprečili obnovitev demokratičnega režima.
| Vse to se sliši kot v pravljici ali groteski, če hočemo. Ce pa pomislimo, da je usoda vsega javnega življenja v Grčiji danes v rokah nekaj desetin ali stotin voja-1 ških častnikov, ki že konstitucionalno ne morejo imeti posluha za politiko in demokracijo, se nič ne čudimo, da to, kar se nam zdi danes pravljično ali groteskno, dejansko ustreza resnici. Naj bo nadaljnja usoda kralja Konstantina takšna ali drugačna, je pa že danes gotovo, da se je mož v vsej tej zadevi samo osmešil. Tudi ta monarhija gre torej k zatonu, ker se je izkazala za nepotrebno in demokratičnemu razvoju celo škodljivo.
Hooo lvt€* - dan fiif/f f
Na praznik Brezmadežne je papež ukazal razposlati svojo posebno mirovno poslanico vsem vladam in državnim poglavarjem na svetu, vsem velikim mednarodnim organizacijam in vsem glavarjem drugih veroizpovedi. V poslanici predlaga Pavel VI., naj se od 1. januarja 1968 dalje obhaja vsak novoletni dah kot »dan miru« po vsem svetu.
Še pred prazniki bo papež sestavil posebno molitev za mir, ki naj se moli po
Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
vsem svetu. V prvem delu poslanice se papež obrača na vse ljudi dobre volje, naj z molitvijo in dejanji širijo misel o človeškem bratstvu in sporazum med narodi. Drugi del se tiče bolj katoliškega sveta, ki ga papež poziva, naj z vsemi sredstvi podprejo njegova prizadevanja. Mir bo vedno bolj ogrožen, dokler ne bo v srcih sedanjega in prihodnjega rodu prevladal čut resnice, pravice, svobode in medsebojne ljubezni, zaključuje papeška poslanica, ki je dobila velik odziv po vsem svetu.
SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI!
(Nadaljevanje s I. strani)
moral hkrati vzeti ljudem dobrino svobodne volje in s tem bi jim vzel najvišjo dobrino. Slava Bogu na višavah pomeni, da naj bi ljudje ne pozabili, da biva nad njimi Bog. Nobena druga dobrina, za katerimi se pehajo, ne more nadomestiti Boga in njegovih zakonov.
Ti zakoni pa so strnjeni v drugi del angelskega oznanila: mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Miru so zmožni samo dobri ljudje blage volje, ljudje, ki so sposobni in voljni ljubiti! Zato Bog hoče, da smo dobri, da ne delamo krivice, kajti iz krivice se rodi vse hoteno človeško zlo, tudi vojna, celo tista, ki bi jo mogli označiti za pravično, samoobrambno vojno, kajti povzroči jo krivica. Zato naj bi ljudje ne delali krivice svojim soljudem in narodi ne drugim narodom : prenehalo naj bi individualno, pa tudi kolektivno zatiranje in izkoriščanje, To je tisto, kar hoče Bog od človeštva z oznanilom, ki ga je položil v usta angelom. To je smisel tega angelskega oznanila: ne mir, ki ga narekuje krivica, mir ječe in pokopališč, ampak mir pravice, mir svobode, mir dobrote.
Izdajatelj: F.ngclbert Besednjak • Glavni urednik; F.ngolbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Lcgiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29477
Slovenski problemi v deželnem svetu
Med razpravo o deželnem obračunu za carstvo na Tržaškem in pojasnila glede de-
leto 1966 in proračunu za leto 1968 je bilo janskega spoštovanja ter zaščite koristi in
v deželnem	svetu	te	dni	govora tudi	o	pro- pravic slovenske manjšine.
blematiki	slovenske	skupnosti v	Italiji. j Tudi na te	resolucije je	odgovoril	pred-
, .	,	.	t	' sednik Berzanti. Prvo in zadnjo je zavr-
Zahteve komunistov	i ....,	.	.	,	.	J	v..J
1 ml, druge pa sprejel kot priporočilo.
Obširno je o teh vprašanjih govoril zlasti komunist Siškovič v svojem poročilu o de-	Pozivi demokristjanov in socialistov
želnem obračunu. Slovenska vprašanja na- Trije krščanskodemokratski svetovalci in dalje obravnava jo štiri resolucije komuni-1 trije socialistični svetovavci so predložili stične skupine. Prva poudarja, naj dežela skupno resolucijo, ki jo objavljamo v celoti, ker gre za zahtevo pripadnikov vladnih strank in ker jo je predsednik Berzanti v imenu deželne vlade sprejel. Resolucija se glasi:	»Deželni svet	jemlje z	zadovoljstvom na	znanje, da se	postopno	rešu-
jejo vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno manjšino, in da v to smer vodi natančna obveza politične večine. Zato deželni svet poziva deželni odbor, naj: 1. s pomočjo posebnega urada pri predsedništvu stalno spremlja vprašanja slovenske narodne manjšine, tudi z namenom, da se določijo morebitna potrebna posredovanja na vsedržavni ravni; 2. zviša in razširi prispevke manjšinskim kulturnim, športnim in dobrodelnim organizacijam; 3. okrepi z večjimi denarnimi sredstvi kmetijstvo na Tržaškem in Goriškem. Končno svet izraža željo, da se odstranijo ovire, ki onemogočajo ustanovitev slovenske strokovne šole v Trstu.«
zahteva od rimske vlade, da natančno določi, katere pristojnosti ima dežela za vprašanja Slovencev. Druga resolucija predlaga, naj dežela zviša prispevke slovenskim ustanovam; tret ja zahteva, naj dežela po-
ZARADI DANAŠNJE DVOJNE ŠTEVILKE BO PRIHODNJA ŠTEVILKA '»NOVEGA LISTA« IZŠLA V ČETRTEK, 4. JANUARJA 1968. Uprava
s redu j e v Rimu, strokovna šola v
da se odpre slovenska Rojanu, in zadnja, naj dežela predlaga pristojnemu ministrstvu v Rimu ustanovitev slovenske osnovne in srednje šole v Beneški Sloveniji.
Na vse resolucije je odgovoril predsednik deželne vlade Berzanti. 0 prvih treh je dejal, da jih deželni odbor sprejema kot priporočilo, o slovenskih šolah v Beneški Sloveniji pa je izjavil, da bo zadevo še proučil.
Prizadevanja Slov. skupnosti Deželni svetovalec Skerk (Slov. skupnost) je predložil pet resolucij. Prva obravnava vprašanje Londonskega sporazuma in Posebnega statuta za narodni manjšini. Resolucija poziva deželno vlado, naj pojasni, kakšna je bila njena zakonodajna in u-pravna dejavnost v zvezi s Posebnim sta-'tutom, ter hkrati zahteva, naj dežela takoj posreduje pri predsedniku republike, pri predsednikih poslanske zbornice in senata ter pri osrednji vladi, da se izdajo še v tej zakonodajni dobi vsi tisti ukrepi, ki so potrebni za izvedbo Posebnega statuta.
Druga resolucija zahteva, naj dežela zviša prispevke slovenskim ustanovam, tretja naj dežela posreduje, da se avtocesta za Trst, ki se sedaj konča pri Štivanu, podaljša do tržaškega pristanišča in hkrati poveže s cestnim omrežjem proti Ljubljani in Reki. Ostali resoluciji zahtevata ustanovitev eksperimentalnega središča za cvetli-
ŽIVAHNO DELOVANJE
Izvoljeni poslanci, v parlamentu ali v deželnem zboru, bi morali stalno zastopati svoje volivce v zbornici; tako vsaj misli povprečni državljan in ima tudi prav, ker s svojimi davki svoje zastopnike tudi dobro plačuje.
Mnogi poslanci pa se ne potegujejo enako dobro za tiste, ki so jih poslali v parlament, marveč se čestokrat požvižgajo na svoje dolžnosti iz drugih osebnih koristi. K sejam v zbornico jih kratkomalo ni.
Tako se je zgodilo tudi prejšnji petek. V zbornici so razpravljali o vladnem predlogu glede neke amnestije državnim uslužbencem. V dvorani je bilo navzočih, reci in piši, samo šest poslancev. Proti poldnevu so jo še ti pofulili skozi vrata. V zbornici je ostal, poleg predsedstva, en sam poslanec, in sicer opozicijski govornik San-tagati. Vneto je napadal, v grobni tišini, vladni predlog in je na koncu prav tako vneto tudi — sam sebi ploskal. Kaj pa je drugega hotel, revež, ko ga ni nobeden poslanec poslušal, ker so bili vsi odsotni.
Posfrus prevrata v Jtižiriji
Kmalu po propadlem poskusu državnega udara v Grčiji je treščila v svet vest. da je nekaj podobnega nastalo tudi v drugi sredozemski državi, v Alžiriji. Tu so se vladi predsednika Huarija Bumediena uprli polkovnik Tahir Zbiri, nekdanji načelnik generalnega štaba alžirske vojske, in nekateri častniki prvega in najmočnejšega vojnega okrožja, ki ima svoj sedež v mestu Blidi, kakih 70 kilometrov oddaljenem od Alžira.
Upornike, pa so čete, ki so ostale zveste vladi, po kratkem boju premagale in s tem preprečile državni prevrat. Listi pišejo, da ima največ zaslug za zatrtje upora Said Abid, poveljnik prvega vojnega okrožja, ki je bil sicer dober prijatelj Tahira Zbdrija, a se je v kritičnem trenutku postavil na stran predsednika Bumediena. Said Abid pa je kmalu nato napravil samomor. Uradno so sporočili, da je tako ravnal, ker se mu ni posrečilo preprečiti prelivanja krvi.
Okoliščine njegove smrti so vsekakor zagonetne.
Polkovnik Zbiri, ki je bil znan partizanski poveljnik v boju proti francoskim okupatorjem, se je s svojimi tovariši umaknil v gore in ga vladne vojaško-policijske sile še niso ujele.
EST v Im tli krizi
V Bruslju so se sestali zunanji ministri držav Evropskega skupnega tržišča in razpravljali o prošnji Velike Britanije za sprejem med člane. Kot je bilo pričakovati, je Francija odločno odbila predlog, da se začne razprava o pogojih, pod katerimi bi Velika Britanija lahko postala članica Skupnega tržišča. Pet držav, in sicer Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg, je glasovalo za predlog, naj se začno pogajanja, Francija pa je bila proti. Ker ni bilo soglasnosti, predlog ni prodrl.
S tem je bil Evropskemu skupnemu tržišču zadan hud udarec, katerega posledic še ni mogoče natančno predvidevati.
HAROLD HOLT UTONIL
V nedeljo je zginil v morskih vodah ob svoji vili pri mestu Port Sea avstralski ministrski perdsednik Harold Holt. Državnik je bil star 59 let. Bil je odličen plavalec in ljubitelj podvodnega športa. Pripadal je liberalni stranki, ki skupno s kmečko stranko sestavlja avstralsko vlado.
POSVETOVANJE V VARŠAVI
V Varšavi so se sestali zunanji ministri evropskih vzhodnih držav in razpravljali o položaju na Srednjem vzhodu. Jugoslavijo je zastopal zunanji minister Nikežič.
NOVO SRCE JE ODPOVEDALO
V četrtek zjutraj je umrl Louis Washkan-ski, trgovec v Capetovvnu, ki so mu pred nekaj tedni z operacijo zamenjali srce. Vstavili so mu srce mladega dekleta, ki se je smrtno ponesrečilo pri cestni nesreči. Toda uresničila se je napoved zdravnikov, da bo nastopila glavna kriza šele čez nekaj tednov in da se bo tedaj pokazalo, če je bolnikov organizem »sprejel« novo srce. Zdaj se je pokazalo, da ga ni. Vendar je bil to samo prvi poskus. Zdravniška veda bo, upajmo, končno vendarle zmagala tudi v tem.
ODNOSI MED ZRN IN SFRJ
Predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva je te dni izjavil, da se bodo v drugi polovici januarja začela pogajanja za obnovitev diplomatskih odnosov z Jugoslavijo. Kot znano, je vlada Zahodne Nemčije pretrgala pred 10 leti diplomatske odnose, ker je Jugoslavija priznala vlado Vzhodne Nemčije.
TEDENSKI KOLEDARČEK
24. decembra, nedelja: Adam in Eva
25. decembra, ponedeljek, Božič. Rodan
26. decembra, torek: Štefan, Zlatka
27. decembra, sreda: Janez, Vanek
28. decembra, četrtek: Nedolžni otroci, Neva
29. decembra, petek: Tomaž, Vojan
30. decembra, sobota: Evgen, Genka
if TVsfi/J/uv/fi
Gledališka razstava v Kulturnem domu
V sredo, 20. decembra, je bila v prosto- j rih Kulturnega doma svečana otvoritev razstave »Temelji slovenskega gledališča«, ki jo prireja slovenski gledališki muzej iz 'Ljubljane ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva. Razstava je bila odprta v Ljubljani, v Mariboru, v Celju in se zaključuje v Trstu.
V otvoritvenem nagovoru je dr. Bratko Kreft podal kratek pregled razvoja gledališča na Primorskem. To so bile v prvi razvojni fazi predvsem »manifestacije slovenskega jezika in slovenske zavesti«, ki so se pojavljale od Štandreža mimo teatraličnega nastopa Janeza Svetokriškega (ja do prvih čitalnic v Trstu, že leta 1880 je pripravil Trst svojo prvo slovensko predstavo v gledališču in leta 1907 je bila v Narodnem domu prva predstava, ki je ni pri-
pravilo več Dramatsko društvo, temveč že poklicno Slovensko gledališče v Trstu.
Pot Slovenskega gledališča je nato šla neverjetno hitro naprej in navzgor vse do današnjih dni, razen dvajsetletnega krvavenja pod fašizmom. Zgodovinska dokumentacija tržaškega in vseh ostalih slovenskih gledališč je bogato in pregledno zbrana na omenjeni razstavi.
OB NOVI PESNIŠKI ZBIRKI »GMAJNA«
Ob izidu nove pesniške zbirke Vinka Be-ličiča, ki nosi naslov »Gmajna«, je Društvo slovenskih izobražencev priredilo v ponedeljek, 18. t. m., v svojih prostorih v ul. Donizetti srečanje z avtorjem nove zbirke. Po uvodnih besedah društvenega predsednika prof. Peterlina je o Beličičevem literarnem delu spregovoril prof. Martin Jev-nikar. Nato je sam avtor prebral nekaj pesmi iz nove zbirke in pri vsaki kratko orisal okoliščine in čas, v katerem je nastala.
Pesniško zbirko, ki jo je opremil Robert Hlavaty, je izdala založba revije Mladika. Tiskala jo je tiskarna Graphis. Naprodaj je v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu.
ZA ZDRUŽENO KMEČKO ORGANIZACIJO
Udeleženci občnega zbora Zveze malih posestnikov, ki je bil v Trstu v nedeljo, 17. t. m., so sklenili, da se bo njih organizacija združila s Kmečko zvezo.
Tako Kmečka zveza kot Zveza malih posestnikov sta bili ustanovljeni leta 1950. Do leta 1956 sta obe zvezi delovali ločeno, mnogokrat ne samo v ostri medsebojni konkurenci, temveč celo v odprti polemiki. To je bila posledica političnega razkola, ki je na Tržaškem nastal ob resoluciji Tnformbiroja. Leta 1956 je zaradi zboljšanja političnega ozračja med levimi silami prišlo do ožjega sodelovanja dveh organizacij.
Predstavniki obeh zvez upajo, da bo združena organizacija zajela v svoj krog čimveč slovenskih kmetov na Tržaškem.
Grudnova prastara v Jlabrežini
Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine je priredilo v nedeljo, 17. t. m., vsakoletno tradicionalno proslavo slovenskega pesnika, nabrežinskega rojaka, po katerem se društvo imenuje. Najprej je Igor Tuta spregovoril nekaj izbranih besed o liku in literarnem delu Iga Grudna, nato pa je z občutkom prebral nekaj Grudnovih pesmi. Stanko Kosmina je zatem prebral sestavek, ki ga je bil napisal pred 15 leti za celovški Mohorjev koledar in v katerem opisuje nabrežinsko obalo, njeno neposredno zaledje in nabrežinski Breg. Sestavek je predvsem zato pomemben, ker navaja stara slovenska imena posameznih predelov Brega in njegove bližnje okolice, ki sta zaradi urbanističnega in turističnega razvoja v zadnjem desetletju že v znatni meri spremenila nekdanjo podobo.
Sledil je nastop moškega zbora »Fantje izpod Grmade«, ki je pod vodstvom dirigenta Iva Kralja zapel šest pesmi. Ponov-
no smo ugotovili, da so požrtvovalni in navdušeni pevci tega zbora s pridnim in vztrajnim vežbanjem že dosegli lep napredek in da spadajo že med boljše slovenske zbo rc v zamejstvu. Veliko zaslug ima seveda pri tem dirigent Ivo Kralj.
Dvorana je bila kar dobro zasedena in je tako govornika kot pevce nagradila z navdušenim ploskanjem.
Obisk Staneta Severja
V torek je bil gost prosvetnega društva Stane Sever, prvak ljubljanske Drame in prav gotovo eden naj večjih živečih slovenskih gledaliških igralcev. Poslušalcem, ki so se zbrali v še kar lepem številu, je mojstrsko posredoval odlomke iz slovenske in svetovne literature. Prijazno je tudi odgovarjal na vprašanja, ki so mu postavljali nekateri poslušalci. Bil je vsekakor pomemben kulturni obisk, kakršnih si še želimo.
8., 9. ŠTEV. ZALIVA
Te dni je izšla 8.-9. številka revije »Zaliv«, ki se tokrat predstavlja slovenskim bravcerh z zares pestro in bogato vsebino. Svoje prispevke objavljajo med drugimi Pavle Merku, Edvard Kocbek, Marko Kravos, Boris Pahor, Pavel štrajn, Radoslava Premrl, Savina Remec in Danijela Nedoh. Od tujih piscev sodelujeta Francois Fontan in Gustavo Buratti.
Več prispevkov je takšne vsebine, da bodo zaradi svoje aktualnosti gotovo široko odjeknili med slovensko javnostjo.
Izšla je decemberska številka »Mladike«, z božično in drugo aktualno vsebino.	Izšla	je tudi
druga številka »Literarnih vaj«.
PREJELI SMO
Drugo pismo
Seveda, zakaj pa ne? Tudi meni je prav, dragi kolega, ki mi odgovarjaš na straneh nedeljskega Primorskega dnevnika, da se najina večletna diskusija prenese v javnost. Saj	gre	za	stvari,	ki
so bistvene za vsakogar izmed	nas,	ne	glede	na
to ali je akademik, uradnik, trgovec posestnik ali kaj drugega. Predvsem gre za dva različna svetovnonazorska svetova, v katerih se vsi vrtimo. Problem volivccv Adrije in problem delavnosti v SAK Jadranu sta šele drugotnega značaja. Pa tudi ne gre na tem mestu mešati obeh problemov, ker sta si po značaju različna.
Vedno ko se govori na univerzi med italijanskimi kolegi o Adriji, je govora o Slovencih, o slovenskih volivcih, celo o slovenski manjšini, zakaj Adria, kot sem to že zadnjič zapisal, ima svojo določeno poslanstvo, ki ji ga nihče ne more osporavati, saj ima zanesljiv krog svojih volivcev in ni vezana 'na muhavost kakršnekoli politične smeri. Danes so prišli socialisti v UGI-ju ob svoje kandidate in kdo mi zagotavlja, da ne bodo jutri na vrsti Slovenci? Vidiš, kolega, ta minimalna stabilnost je izrednega pomena za Adrijo. In še nekaj. Ko je govora o UGI-ju, se ne govori o Slovencih, ker je to Unione Goliardica Italiana in si nc more dovoljevati, da bi predstavljala Slovence. Glede tega mislim'. d&! sva -si edina. Ti le trdiš, da predstavljata Slovence dva slovenska kandidata na tej listi. Toda njuna pozicija je labilna, je odvisna od volje političnega vodstva omenjene liste, nc od volivccv. Poglejva zato število slovenskih glasov za UGI. Saj ni tajnost, kajne, kdo od Slovencev je volil in kdo ni, saj sva oba skrbno pregledovala volilne zapiske, Odštej od celotnega števila letošnjih slovenskih volivccv glasove Adrije, pa dobiš skoraj točno število -slovenskih glasov za UGI. ki pade, prznajva po pravici, kar nrecei pod 70. To se pravi, da sta slovenska kandidata prejela marsikak italijanski glas, Koga tedaj zastopata Iskra in Gombač v Predstavniškem svetu? Slovence? In Italijani, ki so jima zaupali glasove? Morda mi boš odvrnil, da zastopata interese enih in drugih, ker se po svetovnonazorski liniji eni in drugi ne razlikujejo. Toda kje je tu specifično slovensko predstavništvo. ki je za nas Slovence bistveno važno? Saj ne zanikam, da ni kroga slovenskih volivcev, ki zaupajo svoje predstavništvo omenjenima kandidatoma. Toda gledano iz širšega zornega kota se le pokaže tista razlika med Slovencem, izvoljenim na slovenski listi, in Slovencem, izvoljenim na italijanski listi. Razlika, ki jo tudi Italijani sami občutijo, ko pravijo da je Adria »la lista della minoranza etnica«. Toliko o Adriji, Jadran pa je nekaj čisto drugega in ni imel nikoli vpliva na potek volitev na univerzi, niti v času povezave vseh slovenskih akademikov mimo njihovega svetovnonazorskega prepričanja. Prijatelji Adrije se vedno najprej volili slovensko listo, nc pa najprej kandidate, ker bi se v obratnem primeru lahko popolnoma mirno pridružili kaki večji italijanski listi brez vseh sitnosti in težav ob volitvah. Zato menim, da govor o Jadranu nc spada v ta članek.
Za konec bi Ti, dragi kolega, prav sine ira ct studio povedal še to, da se okrog Adrije prav nič ne jočemo nad izgubo, saj smo dosegli, kar smo hoteli, število volivcev pa je povsod padlo skoraj na polovico. Več vzroka za jok ima UGI, ki je izgubil od sedmih sedežev kar dva. In še to. Praviš, da je nedelavnost Jadrana, ki ga je razbila Adria, kriva za praznino in malomarnost v vrstah slovenskih akademikov. Veliko, morda preveliko odgovornost nalagaš na ramena Jadranu. Toda o tem, če hočeš, kdaj kasneje, Za zdaj pa Te lepo pozdravlja	Igor	Tuta
BOŽIČNO VZDUŠJE
Kot vsako leto, tako je tudi za te praznike poskrbela občinska uprava za primerno božično razsvetljavo po glavnih mestnih ulicah. Z raznobarvnimi električnimi žarnicami so okrašene ulice od Korna preko Travnika in Korza do pokrajinske palače. Tu in tam stoje tudi razsvetljena božična drevesa, ne samo v mestu, ampak tudi v Podgori, Pevmi in v Štmavru. Na Travniku še stoji cel gozd božičnih smrečic naprodaj; proti koncu tedna bodo ležali pod nogami še samo zeleni ostanki smrekovih vej. Na Gradu pa bo žarela zvezda repatica tja do Svetih treh kraljev.
Po ulicah je že začel živahen vrvež — saj je trinajsta že v žepu in tudi decembrska plača bo prišla, vsaj za državne uslužbence, že 22. pred prazniki. Zato so pa tudi trgovine dobro založene in vabijo »trinajste lirice« kar nevidoma iz žepov, posebno še, ker so letos kar trije praznični dnevi skupaj, kdor ne praznuje še Janeza v sredo.
Pa vsakomur še tega privoščimo, saj so božiči samo enkrat v letu!
GORIŠKE RIBE
za viljo in za silvestrovo
Božič in Novo leto vse pričakuje, koliko stotov glavatcev ali čevolov bodo potegnili tržiški ribiči iz morj,a. Stara navada je že, da mora biti za viljo in za silvestrovo tudi morska riba na mizi.
V starih časih so pa cvrli za božič še raje postrvi. Nikjer ni bilo tako okusnih kot v Soči; saj so jih celo cesarju na Dunaj pošiljali, posebno pikčaste iz Kobarida in sinje iz soške struge pod Gorico. Mlade po-strvice so gojili v Pevmici, po dveh letih so jih pa umni ribiči spustili v Sočin tok. Polagoma pa je ta okusna »goriška« riba zginila.
Zdaj je pa goriška ribiška družina sklenila, da bo zarod postrvi zopet obnovila po starih pravilih. Zato je že spustila v vodo deset tisoč kosov zaklodka. ki se bo, kot upajo, razpasel v bogat zarod ene naj slastnejših evropskih rib.
Iz
Pomembno kulturno srečanje
Gradiška sicer ne spada med slovenske vasi, da bi pisali o njenih dogodkih. Vendar je četrtkovo srečanje med italijansko-furlanskimi in slovenskimi zbori postavilo tudi Gradiško v našo kulturno bližino. Na pobudo gradiškega pevskega zbora Torria-na in krajevne turistične ustanove je bil pripravljen v četrtek pevsko folklorni večer v gledališču Coassini, na katerem so nastopali domači pevski zbor in slovenska zbora iz Gorice »M. Filej«, pod vodstvom dirigenta Klanjščka, in »L. Bratuž«, ki ga vodi Stanislav Jericijo. Dvoran^ je bila do kraja napolnjena z italijanskimi in slovenskimi gosti. Slovenske pevce je pozdravil
tajnik Torriane Colombi, nakar se je razvil živahen italijansko - slovenski spored. Po-slušavce so najbolj vžgale »Žabe« in pa Bučarjeva »Da te ni,« ki so jo zapeli »Filej evci«. »Bratuž« je pa zelo nežno zapel »Oh, Mura, Mura«.
Po koncertu so domači pevci povabili go-riške Slovence na zakusko. Tu je spregovoril čustvene pozdravne besede dirigent Narciso Miniussi. Goričani so pa povabili Gradiškane na obisk v Gorico, kjer bodo že prihodnji mesec nastopili v Katoliškem domu. Nato so zbori kar tekmovali v izmenjavi navdušenih pesmi, da je bilo slovo že kar prenaglo.
Kdor je smotrno opazoval to srečanje italijanskih in slovenskih zborov, mora priznati, da je bilo spontano in prisrčno ter v duhu popolne in neuradne enakopravnosti.
llluiiifvbi ni‘ii(' zti fj'/c*tr»,*»in h>oI'/o ii
To čudno besedo, odkrhnjeno tudi za dva prva zloga, ki pomeni bodoči čudežni jedrski stroj v Doberdobu, pozna pri nas že vsak šolar. Kako bi ne, ko se pa neprestano govori in piše o protosinhrotronu in Doberdobu kot njegovem sedežu.
Od njega si nekateri obetajo razcvet go-riškega gospodarstva, drugi so bolj previdni. Vsekakor pa bi že gradnja za 500 milijard lir in poznejša zaposlitev osebja, ki bi dajala kruha približno 20.000 ljudem, pomenila za našo pokrajino prvovrstno gospodarsko rešitev — če ne omenjamo zdaj naših stalnih pomislekov o raznaroditvi do-berdobske planote.
Za protosinhrotron v Doberdob se potegujejo vse krajevne gospodarske in upravne ustanove in tudi mladina, ki vidi ob njem možnost bodoče zaposlitve. Danes teden je sklenil pokrajinski odbor, da bo sklical v začetku januarja vse župane in poslance iz goriške pokrajine, ki naj soglasno terjajo postavitev tega največjega evropskega elektro-jedrskega podjetja v Doberdobu.
V tem smislu je razvila uspešno agitacijo tu Zveza goriških industrialcev.
Posebno pobudo so sprejeli študentje goriških višjih srednjih šol. V ponedeljek in torek so hodili v povorkah po mestnih ulicah in so zahtevali, naj pride protosinhrotron v Doberdob. Seveda je pri teh manifestacijah prišlo do kakih res zgolj študentovskih nastopov, na primer da so se usedli po sredi Korza od Stande do kavarne Garibaldi in so ovirali ves promet, j Vendar bodo morda slišali v Rimu tudi' glas mlajšega rodu, ki se poteguje za bodoči košček kruha.
In kako upravičeno, to je izzvenelo Iz razgovorov pri okrogli mizi v soboto zvečer v pokrajinski dvorani. Državni podtajnik Ceccherini je razumljivo povedal, da se Evropska zveza za jedrsko raziskovanje ne more še odločiti, ker Italija s svojimi ponudbami še vedno niha med Doberdobom in Nardojem v južni Italiji. Zakaj se dokončno ne odloči, tega pa ni povedal; marsikaterim visokim osebam leži Jug bolj pri srcu. Zato se bo vsa reč s proto-sinhrotronom spet zavlekla. Govorijo, da bo odločitev padla šele v marcu, če ne celo kasneje.
Krmin:	Z	OBČINSKE UPRAVE
Občinska uprava je v zadnjem času marsikaj uredila v prid občanom. V la namen je bila potrebna marsikatera intervencija pri višjih oblasteh. Zadnje čase se je mudil v Rimu občinski odbornik Ivo Prinčič. Posredoval je glede telefonskih in cestnih zvez. V kratkem bo napeljan telefon iz Kr-mina do gostilne Sirk. Tam bo tudi nameščena javna telefonska celica.
Vsi Občinarji so tudi zadovoljni, ker je končana in asfaltirana cesta do Plešiva. Nekoliko se je pa vse zaustavilo pri turistično razgledni cesti na griček sv. Kviri-na. Gradnja bi se že bila morala začeti, pa je posegel vmes uradni šimel, ker so nastali pri deželni upravi dvomi, ali je to stara cesta, ki jo je treba samo popraviti, ali bo to popolnoma nova cesta in je potem vsa zadeva drugačna. V tem zadnjem slučaju bi se morale zediniti vse stranke in se domeniti, da ne bo poznejših očitanj, v katero vrsto pravzaprav spada ta cesta. Če jo priznajo kot staro, bo morda v prvi polovici prihodnjega leta že končana.
Začeli so se gibati tudi krminski mizarji obrtniki. Njihove lične izdelke je pokazala zadnja razstava pohištva pod okriljem ESA, to je ustanove za podpiranje obrtništva. Na razstavi so pohištveni izdelki urejeni »am-bijentalno«, to se pravi tako, da ima ogle-dovavec brž jasne pojme, koliko prostora zavzame vsak kos. Razstava je imela lep uspeh.
števerjan:
VRTEC — JAVNA DELA
V nedeljo je marsikdo izmed staršev sprevidel, kolikšnega pomena je delovanje otroškega vrtca za marsikatero števerjan-sko družino. To pa ne samo v vzgojnem smislu, ampak tudi drugače, ker vrtec razbremeni dosti družinskih mater skrbi, ki bi jih sicer imele s svojimi malčki.
Koliko se naši malčki nauče pod skrbnim vodstvom obeh čč. šolskih sester Sil-verije in Kristine, je pokazala nedeljska zaključna prireditev. Mali junaki so prav pogumno nastopali v prizorčkih, petju, deklamacijah, da se je tej in oni mamici kar oko zaiskrilo.
Letos obiskuje vrtec 30. otrok. Občinska uprava, ki vzorno skrbi, da vrtec uspeva, je uredila tudi prevoze otrok v šolo in domov. Otroški vrtec bo imel zdaj dva meseca počitnic. Z marcem bo pa spet odprt in bo svoje plodno delovanje še razširil. Za vse to gre zasluga in zahvala sedanjemu županstvu.
Občinska uprava ima v načrtu tudi preureditev javne razsvetljave po vsej občini.
Kmalu bomo dobili tudi novo cesto, ki bo zelo važna za domače potrebe. Vezala bo Ščedno in Križišče; šla bo skozi Drago in čez Vrh. Cesta bo zgrajena na deželne stroške.
Kot božično in novoletno voščilo bodo zažarele s števerjanskega vrha proti Gorici številne električne žarnice, razpostavljene v obliki piramide.
Niirnberška „Železna deviCO
99
|Bram Stoker — Prevedel F. J.
JLSA
Vsenaokrog po dvorani pa so bila razpostavljena ali pa so visela razna mučila. Ob pogledu nanje se je človeku stisnilo srce. Amelia je postala ob pogledu na ta strašna orodja, ki so služila samo za to, da je človek storil človeku hudo, čisto bela v obraz. Vendar na srečo ni omedlela. Da bi
si nekoliko opomogla, je nehote sedla na enega izmed mučilnih stolov, in ko se je tega zavedla, je s prestrašenim krikom skočila pokonci. Zdaj je zares skoraj omedlela. Bilo jo je nekoliko sram, in tako sva oba trdila, da se je tako prestrašila zaradi prahu, ki se je prijel njene obleke, in gospod Hutcheson je sprejel to opravičilo z veselim smehom.
Toda glavni predmet v tej dvorani groze je bila naprava, ki je bila znana pod nazivom »Železna devica« in ki je stala skoraj v sredini. Imela je grobo obliko ženske postave, česar pa človek skoraj ne bi spoznal, če bi ne bil tisti, ki jo je izdelal, naslikal na sprednji strani, tam kjer naj bi bila glava, nekaj, kar je spominjalo na ženski obraz. Vsa naprava je bila močno zarjavela in zaprašena. Tam, kjer naj bi bil trebuh, je bil pritrjen obroč, in zanj je bila privezana vrv, ki je bila navita čez majhen valj, pritrjen vrh lesenega stebra. Paznik jo je nekoliko napel in nam tako pokazal, da ima naprava na sprednji strani nekaka vrata, ki so se odprla, ko se je vrv napela. Zapirala pa so se od spodaj. V notranjosti je bilo ravno dovolj prostora za enega človeka. Vrata so bila zelo debela in težka, ker je moral paznik napeti vse svoje sile, pri čemer mu je služil še valj, da jih je odprl. Ta njihova teža je hila preračunana na to, da so se sama zaloputnila, če je tisti, ki je napenjal vrv, popustil pritisk.
! V notranjosti je bila naprava popolnoma ' razjedena od rje, in videti je bilo, da to ni | bila samo rja, ki se s časom zaje v železo; • Spomenik skladatelju Mariju Kogoju, Id bo ga pred I b' se nc	mogla	zajesti	tako	globo-	i
kratkim odkrili v Kanalu	I ko. To je bila rja od krvi, ki je bila pre-!
lita v tem mučilu! šele ko smo videli notranjost, se nam je namreč razodel peklenski smisel te naprave. Vanjo je bilo vdelanih več dolgih in močnih konic, širokih ob vznožju in ostrih na koncih, ki so bile nameščene tako, da so morale v hipu, ko so se vrata zaloputnila, prebosti žrtvi oči, srce in trebuh.
Ko je Amelia to videla, je zares omedlela, da sem jo moral nesti po stopnicah navzdol na zrak in jo položiti na klop zunaj. Tam je počasi spet prišla k sebi. Kako živo je doživljala vse tisto, dokazuje dejstvo, da nosi moj najstarejši sin rdeče znamenje na prsih, in vsa družina je prepričana, da izvira to od tistega obiska njegove matere v mučilnem gradu v Nuern-bergu, in od groze, ki jo je občutila ob pogledu na železno devico.
Ko je bilo Ameliji bolje, sva odšla nazaj v zgornjo dvorano. Hutcheson je še vedno stal pred železno devico, ki ga je očitno pripravila do filozofiranja, in takoj, ko naju je zagledal, nama je razodel svoje misli:
»Mislim, da sem se nekaj naučil medtem, ko je bila gospa v nezavesti. Verjemite mi, da smo mi na naši strani velike luže še daleč zadaj. Doslej sem mislil, da bi nas lahko Indijanci kaj naučili o mučenju ljudi, zdaj pa vidim, da se lahko skrijejo pred evropskimi srednjeveškimi sodniki. Krnice v tej devici tule so še vedno vražje ostre, čeprav jih je rja od tistega, kar je ostalo na njih, že močno razjedla. Dobro bi bilo, če bi si naši ljudje, ki imajo uradno opraviti z upornimi Indijanci, nabavili nekaj primerkov te igrače in jih poslali v rezervacije, da bi pregnali trmo iz rdečekožcev in jim dokazali, kako visoko jih presega taka stara civilizacija. Prav rad bi stopil za kako minuto v to škatlo, da bi videl, kako se človek počuti v njej!«
(Dalje)
Opomini ploe hoetoone vojne
m m m 70 m m m m m n\ RUSKEM UJETNIŠTVU i
■ nž.J. R. ■■■
Medtem sta se Sonja in Nina zmenili, da zapojeta kozaško »Kozaki pod Karpati«. Nina je spremljala, obe pa sta imeli sre-brnočista soprana in nežne glasove. Pesem je daljša, mnogo kitic z vedno istim refrenom. Ena kitica z refrenom je:
»Naprasno kazačka žena maladaja večerom i utrom na sever gledit ...
Ana ažidajet z daljokovo kraja vot, on moj mili kazak priletit .. .
Zaman kozaška mlada žena zvečer in zjutraj na sever gleda.
Ona pričakuje z daljnjega kraja glej, moj mili kozak prileti ...
Oj pole, pole, pole, oj pole pod Karpati, tam belija
kazačkija kosti ležat.
Oj polje, polje, polje, oj polje pod Karpati, tam leže bele kozaške kosti.
Še bi ostal v gosteh in še nadalje poslušal otožne pesmi, če ne bi imel vremeno-slovske službe. Vstal sem in se začel od-
pravljati. Tedaj me Sonja prime za rokav in pravi, da bi rada obiskala prijateljico, neko Bauer v sosedni nemški vasi. A potreben je voz. Ali bi jaz lahko uredil? Odgovoril sem, da bo šlo težko, a da bom govoril z ravnateljem. In res sem govoril še isti večer. Ravnatelj je bil čisto zadovoljen, da vzamem begunko in ju odpeljem. Rekel je, da se bomo gotovo ustavili pri Bauerjevih, ki imajo tri lepa, pridna in bogata dekleta. Naj si kar eno zagotovim. Po zaključenem opazovanju po 1. uri popoldne se lahko odpeljeva in bi do 7. ure zvečer bila lahko doma. — Takoj sem po-Irkal pri Feldšerjevih in povedal, da jih naslednji dan ob 2. uri popoldne odpeljem z begunko.
Obisk pri nemških kolonistih
Omenil sem že, da je bila v Besarabiji močna nemška kolonija. Koliko je bilo teh kolonistov? Od 7 besarabskih okrajev so bili v enem — Ackermannu — v večini, imeli pa so svoje vasi tudi v drugih okrajih. Naselili so se v desetletjih okoli leta 1800, to je nekoliko pred in nekaj po Napoleonu. Naseljevanje se je začelo že v dobi, ko je nad Besarabijo vladala še Tur-
čija. Ta je prišla k Rusiji leta 1812. Kolonisti so prihajali v velikih skupinah, organizirani, z lastnimi obrtniki, kot krojačem, kovačem, mizarjem, čevljarjem itd. Spremljal jih je vedno tudi pastor, ki je kakšen-krat pri njih ostal ali je imel verske obiske pri drugih kolonistih. Kolonisti so bili luteranske vere, doma večinoma iz Bran-denburškega. Potujoči pastorji so skrbeli, da so imeli vsi sv. pismo v obliki žepnega molitvenika. Imeli so tudi verski organizacijski list. Govorili so skoraj čisto književno nemščino, saj jim ni nobeno narečje mešalo jezika in so bili viri za jezikoslovje sv. pismo in verski list, služba božja, vedno v književni nemščini.	(Dalje)
»' R Bi
Gaspari: Trije kralji
I}t>ntfl&ueiiiit* * tlanatbUn dolina
Čedad:	STARA PROGA
Čedad ali Staro mesto je nekaka prestolnica za vso podmatajursko ravan in naše gore. Kot taka bi seveda morala imeti tudi primerne prometne zveze. Toda ni povsem tako; z brdovitega sveta v dol so slabe. Z ravnine v Čedad so tudi redke. Pa še od teh so bile v zadnjih časih nekatere v nevarnosti, da jih bodo ukinili.
Najbolj se je govorilo, da bodo ustavili ves promet na železniški progi Videm-Ce-dad, češ da ta proga donaša samo zgubo železniški upravi. Ta trditev se nam zdi čudna, ko se pa vsak dan redno vozi po njej dosti ljudi na svoja delovna mesta. Priznamo, da je bržkone tovorni promet manjši kot včasih, ker so ga prevzela avto-
mobilska podjetja. Toda, menimo, javne prometne proge so v javni blagor, ne pa da državni ali kaki drugi kraji polnijo predale. Zato morajo ostati tam, kjer so potrebna. Med te spada tudi železniški odcep iz Vidma do Čedada.
K sreči je to mnenje prevladalo tudi na pristojnih mestih, ki so se odločila, da bodo to progo še nadalje obdržala v prometu.
Tavorjana:
OBČINSKA DEJAVNOST
Obbčinska uprava je sklenila najeti nekaj posojil, da uredi nekatera najnujnejša javna dela. Med drugim je sklenila, da bo s posojilom desetih milijonov lir asfaltirala cesto Ronki-Tojan. Za kanalizacijo v Drejanu in Tamorah bo porabila dva milijona lir.
Poprave pa je potrebna tudi osnovna šola v Drejanu; šoli v Tojanu in Tavorjani sta brez centralne kurjave. Tudi za te potrebe je sklenil občinski svet poskrbeti in bo v ta namen prosil za državno podporo. Poleg teh del so sklenili občinski možje, da bodo pojočih javno razsvetljavo in da
Razveseljiva je tudi pripravljenost zaseb-se bo zgradilo športno igrišče.
nih posestnikov za skupni blagor. Več gospodarjev iz Ronk je dalo na razpolago deželni upravi 7 hektarjev zemlje za poskusne nasade. Gozdni inšpektorat bo lam nasadil 9 tisoč iglastih drevesc, ki hitro rastejo Po štirih letih bodo godna za presajanje. Takrat bodo posestniki dobili tudi svojo zemljo spet v svoje roke.
Med zasebniki v občini se opaža tudi živahna stavbena delavnost. Nekateri si bodo gradili nove hiše, drugi pa bodo stare preurejali. Tudi te samosvoje pobude so hvalevredne!
Centa: NOVA PROGA
2e zadnjič smo pisali, da bo nova avtobusna proga povezovala Tersko in Soško dolino. Italijansko - jugoslovanska mešana komisija je sprejela na Reki ta predlog, ki naj bi se kmalu uresničil.
Avtobus bo vozil, vsaj tak je načrt, dvakrat na teden iz Cente ali Tarčenta v Bovec. Proga bo šla iz Cente po slikoviti dolini hudournega Tera preko Njivic in po samotni cesti za strmim Breškim Jalovcem do obmejnega prehoda Učje in dalje v Žago ter Bovec. Vožnjo na tej progi bo prevzelo podjetje Stefanutti iz Njivic.
Nova avtomobilska proga, ki je ena izmed najbolj slikovitih v naši deželi, bo zfasti poleti privabila dosti turistov v obe dolini.
Iz Oor/oe
VEČER SLOVENSKE KNJIGE
V klubu »Simon Gregorčič« je bil včeraj zvečer zanimiv kulturni večer posvečen slovenski knjigi in naši izdajateljski dejavnosti.
Uvodno besedo je imel časnikar Jože Koren, urednik Jadranskega koledarja, ki je ob izidu istega govoril o vsakoletnih knjižnih zbirkah in koledarjih.
Svoja mnenja o knjigah in založništvu so povedali tudi predstavniki slovenskih založb: Prešernove iz Ljubljane, Mohorjeve iz Celja, Mladinske knjige iz Ljubljane in Založništva tržaškega tiska iz Trsta. Te založnice so sodelovale pri izdaji knjig, ki so letos izšle obenem z Jadranskim koledarjem.
Nekateri poslušavci so ob zanimivih izvajanjih izrazili mnenje, naj bi imeli še kako podobno predavanje, ki bi zajelo v pregled ves naš zamejski tisk in založništvo.
Ples - nov liturgični prijem
Že v stari zavezi so svečeniki plesali okoli skrinje zaveze. Ples ali bolje ritmično gibanje telesa je poleg petja sestavni del bogoslužja pri mnogih veroizpovedih.
V duhu sodobnih gibanj in povezav med različnimi veroizpovedmi skušajo uvesti nekateri katoliški liturgisti tudi nove obredne načine, ki so pri drugih že v rabi. Med te vrste liturgične prijeme sodi tudi ritmični ples v cerkvi.
Prvi poskus z njim so naredili 19. oktobra v dominikanski cerkvi na Dunaju. V začetku bogoslužja so razdelili vernikom besedilo in napev Sončne pesmi sv. Frančiška Asiškega. P. Pekarek je pa navzočim pojasnil, da se je nekaj mladih deklet in
fantov izučilo pod umetniškim vodstvom baleta kot izraznega sredstva. Skupina se imenuje Studio B. S telesnimi gibi skuša izraziti vsa človeška čustva tudi versko občutenje, evangeljske prilike in še bolj svetopisemske zgodbe.
V cerkvi je koreografska skupina s plesom izrazila misli Sončne pesmi namesto branja psalmov. Gibi plesalcev in plesavk v primernih oblačilih so globoko podčrtali z gibi bogoslužne besede in misli. Večina vernikov je novi način oziroma dodatek bogoslužja odobravala, ker ga je doumela.
Seveda, ta novi liturgični prijem ni možen pri mašnem obredu, pač pa pri vsakem drugem bogoslužju v cerkvi.
Trčinun - Matajur	f.to	Magajna
»TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI«
Tri stoletja so botrovala ti komediji, tri revolucije so ji dajale vedno nove življenjske sokove: konec osemnajstega veka je privabil premetenega Matička k življenju, sredina devetnajstega mu je dala stopiti na »očitni oder«, naša doba ga je spoznala za svojega in mu odprla pota v vsa slovenska gledališča, ljudska in umetniška, in poskrbela je za nove natise besedila, ki naj bi bili kar najbolj zvesti izvirniku, pa naj gre že za po-
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem obiskovalcem In prijateljem
želi
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
pularno ali znanstveno izdajo; francoska revolucija je dala Linhartu pobudo in pogum, da jfo po svoje zapel in po naše povedal to, kar je namenil Beaumarchais Francozom; nove sape, ki so pirpravljale mračne dogodke 1848, so mu dale spregovoriti na glas; leta po naši revoluciji so šele uveljavila osamljene glasove prejšnjih obdobij, da nas Matička ni treba biti sram, da je naš, da je njegovo mesto vselej in na slehernem odru, s katerega se sliši slovenska beseda.
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU Luigi Pirandello
(komedija v treh dejanjih)
V petek, 22. decembra ob 19. uri v Puli v soboto, 23. decembra ob 20. uri na Reki KULTURNI DOM GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA DRAME IZ LJUBI J ANE Anton Tomaž Linhart (komedija v petih dejanjih)
Režiser in scenograf: VIKTOR MOLKA Asistent režije: MIROSLAV ZAJEC Kostumograf: ALENKA BARTLOVA Glasba: JANEZ B. NOVAK - BOGO LESKOVIC Glasbeno vodstvo; BRANE DEMŠAR Lektor: MIRKO MAHNIČ v ponedeljek ,25. decembra ob 17. uri ABONMA: L PONOVITEV NEDELJSKI POP. SINDIKALNI INVALIDSKI, v torek, 26. decembra ob 16. uri ABONMA: OKOLIŠKI DIJAŠKI, v sredo, 27, decembra ob 20.30 uri ABONMA:	PREMIERSKI
ŠPORTNI
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel.
73-42-65.
Sodobne božične navade
Navadili smo se, da najdemo v božični številki časnika članek o nekdanjih božičnih navadah. Zdi se nam lepo, ko beremo, kako so se naši predniki pripravljali na Božič in kako so na božični večer pokro-pili hišo, hlev z živalmi, kašče in sploh vse, kar je spadalo k domu, s kakšnimi obredi so čakali na polnočnico in kakšne potice so napekli za božične praznike. Ti obredi se nam zde lepi in pomenljivi, pa vendar jih ne posnemamo. Malo je modernih ljudi, celo na kmetih, ki bi na sveti večer še šli v spremstvu svojih otrok okrog z rožmarinovo vejico v roki in kropili dom z blagoslovljeno vodo. In malo je takih, ki bi se držali na sveti večer še kakšnih drugih pobožnih obredov. Moderni boj za višji standard in postopno razkristjanjenje življenja sta že skoro uničila tudi to.
Današnji povprečni človek pozna le še obrede, ki jih zahteva ta mehanična civilizacija in imitacija drugih, v katerih vidi1 ljudi uspeha. Istočasno, ko se mu zdijo starodavni obredi religioznega in folklornega značaja nesmiselni, se vdaja sam obredom, o katerih se ne zaveda, da so obredi na čast bogu izobilja. K takim novim božičnim obredom spada čim večja in čimbolj bogato okrašena smrečica, na kateri ne sme manjkati električne razsvetljave; bogata darila, in seveda neizogibni smučarski dopust, vsaj dvodneven, v kakem modnem zimskošportnem središču, da se lahko potem baha znancem in znamkam, kje je bil, in se ponaša z zagorelostjo višinskega sonca. Božič — to je takim ljudem samo
nekaj dni prostega časa in priložnost za zabavo in modno postavljanje.
Toda naša doba je prehodna, je krizna doba, doba prevrednotenja. Mislimo, da ji bo sledil čas, ko bo človek začutil, da ne more shajati brez višjih in globljih vrednot duhovnega in religioznega značaja. Ko bo spet ujel svoje notranje ravnovesje in se preobjedel tehnike, nad katero ima zdaj svoje veselje kakor otrok nad svojo bleščečo se mehanično igračo, vlakcem ali avtomobilčkom, bo začutil spet hrepenenje po globljem in bolj bistvenem. Takrat se bo vrnil k resničnim vrednotam in te mu bodo narekovale tudi novo obredno simboliko in nov življenjski slog. Gotovo je, da se moderni človek ne more nikoli več vrniti k starodavnim, naivnim in prepr stim
božičnim obredom. Ustvaril pa si bo nove obrede in nove simbole, v katerih bo izražal svojo vero in svojo novo notranjo resnico, svojo novo duševno potrebo po Bogu in njegovi mistiki.
Danes so že ljudje, ki čutijo tako notranjo potrebo, in mislimo, da jih bo vsak dan več, kajti vsak dan več je razočarancev nad civilizacijo, ki občuduje in ceni samo tehniko in znanost, ki služi le tehniki. In ljudem s takim novim spoznanjem se morda ne bo zdelo blagoslavljanje doma v božični noči samo naiven folklorni obred.
II ^ BOŽIČNE LITURGIJE
Za božični praznik navadno vsak mašnik daruje tri maše.
Malo je znano, kako so prišle v božično obredje kar tri maše. Srednjeveški liturgisti so razlagali ta starodavni običaj iz »trojnega« Kristusovega rojstva, ki so: prvo od vkov iz Očeta; drugo zgodovinsko iz Device Marije in tretje, mistično vstajenje naših duš. Ta razlaga je seveda le simbolična in nima temeljev v liturgiji, ker se niti v božičnih mašnih obrazcih ne razločuje to trojno rojstvo. Z zgodovinskega stališča, razen v drugem slučaju, tudi ni razumljiva ta razlaga.
•v
Cas in kraj svetega rojstva
V prvih treh stoletjih se kristjani sploh praznikov bolj na prazniku odrešenja, velike
niso spraševali po letnici in dnevu Kristusovega rojstva. Kristus je bil predvsem Odrešenik in je zato ležalo težišče krščanskih
noči, kot pa na prazniku rojstva, Božiču.
Šele v 4. stoletju se je začela razprava o dnevu Kristusovega rojstva. Teologi in koledarniki so se ukvarjali s tem vprašanjem. Nekateri so postavili ta datum kar na 28. marec, drugi na 19. april, tretji pa kar na 20. maj.
Tem datumskim zmedam je naredil konec cesar Konstantin Veliki, ki je izdal proglas, naj se obhaja Kristusov rojstni dan dne 25» decembra. Pri tej odločbi se je oslanjal na rimski koledar, po katerem so ta dan praznovali poganski Rimljani god sončnega in vojaškega boga Mitra. Cesar je nameraval ohraniti stare datume praznikov, le vsebino je dal tem krščansko. Nekaj časa se Cerkev s tem datumom ni strinjala, pozneje, v 6. stoletju pa ga je sprejela in tako je ostalo do danes.
Vprašanje je tudi, ali je bilo božje Dete rojeno prav v pastirskem hlevcu. Prav trdnih dokazov za živinski hlevček kot rojstni kraj Kristusov nima ,to. Večina umetnikov ga sicer slika kot k,'aj in scenerijo svetega rojstva, a niti v svetem pismu ni kraj opisan kot zunanji hlev ali napol zidana staja, ki jih na betlehemskih poljanah niti ni bilo. Pač pa so tam okoli pastirji izsekali v mehek kamen dosti votlin, kamor so zganjali živino v mrzlih nočeh. Tla so bila po navadi nekoliko nižja kot vhod. Nastlali so jih s senom in listjem. V eni takih votlin — hlevov sta našla zavetje tudi Jožef in Marija, ko ju ni hotel Betlehem sprejeti pod streho.
Najbolj preprosta razlaga je pa ta, da so pomenile tri maše neko posebnost rimske liturgije. Vendar se pa tri maše niso obhajale že v začetku božičnega praznika.
V začetku V. stoletja je bila v navadi samo ena maša, in sicer zgodaj zjutraj. Mašo okoli polnoči so dodali pozneje v spomin dotodkov v betlehemskem hlevcu. Najprej so jo upeljali v rimski cerkvi S. Maria Mag-giore, kjer so imeli posnetek rojstne votline. Stari »Sacramentari«, knjige z molitvenimi obrazci pri polnočnici, imenujejo to mašo »ad Praesepe« ali »pri jaslicah«. Jutranja maša se je darovala na čast sveti Anastaziji, katere god pade prav nai 25. december. Pozneje so tudi to mašo vključili med tri božične; omenja pa se v molitvah tudi ta mučenka še danes.
Tri božične maše, ki so jih najprej vpeljali v Rimu, so se kmalu razširile po vsem zapadnem svetu. Od 12; stoletja dalje pa daruje vsak mašnik za božič po tri maše. Naj-globje pa seže v verna srca, vsaj pri nas, še vedno polnočnica, ko se oglasi s kora »Sveta noč...« ali »Na polnoči grede...«
frcča tišine
Po mestih in vaseh odmeva hrup motorizacije, Tovarniški stroji ropočejo, sto in več tonske lokomotive potresajo naše hiše, letala nam grmijo nad glavami.
A temu se ne moremo izogniti. To je davek tehniki, ki nam je za to ceno v mnogo-čem olajšala žvljenje.
Ko bi znali ceniti tišino vsaj takrat, ko nam je mogoče! A kaj, ko se je bojimo! Slutimo, da bi se v tišini srečali sami s seboj;, to je — s svojo praznino . . ..
Zato vsak trenutek polnimo s hruščem. Radio in televizija gotovo nista bila izumljena z namenom, da bi nam žrla živce. Mnogi pa mislijo, da sta posebno prikladna prav za to . . .
Pameten človek bo, ko bo nemira dovolj, izključil hrušč in vključil tišino^
A tišina nikakor ni tiha. Tišina šepetai, kot pravi naslov neke knjige. Ne kriči, vendar dovolj razločno šepeta o lepšem, višjem, resničnejšem svetu.
Treba se je samo umiriti in prisluhniti njenemu ljubeznivemu šepetanju. Kmalu bomo odkrili nove svetove. — Svetonočna tišina najgloblje izpričuje to sveto resnico.
ožični otroci
Desnica šoferja Karla je mlahavo držala za krmilo. Enakomerni tresljaji tovornjaka so ga skoraj uspavali. Njegovo prevozno podjetje je strogo ukazalo, da mora biti na vozu poleg šoferja še en spremljeva-vec, posebno pri daljših vožnjah.
Danes je pa vozil Karel že od poldne sam na dolgi in samotni cesti. Tovariš Tomaž ga je na povratku prosil: »Saj mi do-voliš, da te pustim na končni postaji samega nazaj.. Ani in otroci bodo zelo veseli, če pridem bolj zgodaj domov. Saj je sveti večer samo-enkrat v letu.«
»Sveti večer — že zopet !'< je zbodlo Karla. »Srečne praznike!« je zavpil Tomaž, ko je skočil na asfalt. Motor je zopet zabrnel in Karel je le iz veselih tovariševih oči spoznal, kakšno uslugo mu je naredil.
Srečne praznike! Kako lahko bi bili — če bi mu že zdavna ne umrla sreča. Dva sinova je imel — Franja in Karla — oba je požrla vojna. Bila sta še na pol otrok#, ko sta šla z doma. Dosti let je že tega — o božiču se pa stare rane odpr6. Kaj čaka danes starega Karla doma? — Molčeča žena, ki bo postavljala pod drevesce stare jaslice obeh sinov. Ona dva pa bosta napol poslušala, ali ne bodo zaškripali koraki
Gaspari: Kepanje
Jlovofetne
V teh dneh hitijo težko obloženi poštni sli od hiše do hiše ter zavzeto porivajo v reže hišnih nabiralnikov božična in novoletna voščila. Vseh vrst so: papirna, vrezana v linolej, plastična; največ v obliki razglednic. Nekatere so res umetniško izdelane kot posnetki starih mojstrov ali celo Picassa; druge se kažejo kot samopuhel kič in nesmiselna risba, ki roma brž po prejemu v papirni koš. Voščilnice pa niso bile narejene vedno iz papirja. V muzejih lahko vidiš tudi voščila napisana na glinaste plošče, vrezana v les ali vjedkana v kovinaste plošče,- druga so spet vtkana v sukno ali v usnje.
Stari Egipčani so si izmenjavali kot novoletna voščila iz žlahtnih kamenov izdelane svete hrošče, skarabeje ali stekleničice z dišavami. V Rimu so si pošiljali po sužnjih glinaste tablice z napisom »annus novus ti bi felix sit« (naj ti bo srečno novo leto). Bogatini so si voščevali tudi s pozlačenimi lo-vorjevimi ali oljčnimi vejicami.
Tedaj in še tja do konca 15. stoletja niso znali razmnoževati novoletnih voščilnic, ka-terekolisibodi oblike. Vsako voščilo, bodisi na pergamen, svilo, ali na papir je bilo umetnina zase, izdelana na roko in z ne-
vračajočih se sinov in se bodo oglasili zvonki glasovi: »Oče, mati, tu sva...!«
Cesta se je vzpela v klanec. S trdim izrazom je pritisnil Karel na vzvod. Tovornjak se je na ovinku močno nagnil — pozor! Na robu ceste sta stala, oslepljena od žarke luči dva otroka. Mahala sta z ročicami. Komaj sta skočila vstran, ko je Karel z vso silo potegnil zavoro. Zadnji trenutek! Skočil je iz kabine na cesto. Iz teme je slišal drobne korake, kmalu sta obstala dva dečka pred njim.
»Bi naju vzel s seboj, gospod voznik?« sta moledovala.
»Kam bi pa rada šla nocoj?« je vprašal Karel bolj zadirčno, kot je hotel.
Mali je potegnil starejšega brata za rokav: »Daj, poj div#, je jezen!« Starejši se je pa opogumil: »Domov bi radi — k mami.«
Ko je Karel še zvedel, da sta doma v vasi nedaleč vstran od glavne ceste, je brez besed dvignil mlajšega na sedež poleg krmila. Starejši je spm zlezel gor. Motor je spet zabrnel.
Karel je malo govoril z otrokoma. Pač pa sta malčka kmalu poslala zgovorna. »Se en dan bi bila morala ostati pri stricu kovaču tam blizu gozda,« je začel starejši, »toda Lojzek je hotel na vsak način še nocoj domov.«
»Saj pride samo k vama Jezušček na o-bisk,« je zatrjeval mlajši.
»In potem — po Božiču?«, je vprašal stari šofer.
»O, potem pa morava zopet k stricu, če naju bo še sprejel.«
»Ali vaju nima rad?« je spraševal Karel. Lojzek je odkimal. »Nima rad — toda odkar ne more več očka delati, nas je doma vseh pet preveč.«
Molčali so. »Preveč,« — je tulil motor — »preveč.«
rošiiiniee
uničljivimi barvami. Ko so izumili lesorez in ksilografijo, se je navada novoletnih voščil namah razširila.
Tiskana novoletna voščila je pa vrgel kot prvi na trg izumitelj tiskarske umetnosti Jo-hannes Guttenberg. Še pred svetim pismom je tiskal lepenkaste razglednice z voščilom (v srednjeveški nemščini): »Eyn gut selig newe Jar«, Eno dobro srečno novo leto, Tudi ta voščila so predstavljala še dragoceno redkost. Šele pred dobrimi sto leti so začeli izdelovati voščilne karte in razglednice v velikih nakladah.
Danes skoraj ne najdeš več količkaj razgledanega človeka, ki ne bi za praznike oddal na pošti kup voščilnih razglednic. Trgovci in podjetja so pa kmalu prišli na angleško navado, da »želijo srečne praznike in uspehov polno novo leto,« kar preko oglasov v časopisih. V angleških časnikih opaziš še danes, da si tudi zasebniki voščijo »vse najboljše«, kar s takim oglasom.
Poslovni ljudje morajo pač oddati in sprejeti na tisoče voščil in čestitk. Marsikomu se to zdi že prazna navada, ki povzroča samo napotje in papirne smeti. Mogoče pa je le, da tiči tudi v kakem takem običajnem voščilu košček resnične želje in srčne blagohotnosti do bližnjega.
Pogled z Napoleonove ceste	f.to	Magajna
»Preveč,« se je domislil Karel in je pogledal po obeh, ki sta z žarečimi očmi zrla v daljavo.
»Tam!«, je dvignil starejši deček roko. »Tam v tisti hišici stanujemo!«
šofer je obrnil vozilo na stransko pošo-drano pot. V žarometih se je dvignila lesena hišica; pred njo se je avto ustavil.
»Seveda, tu smo,« se je smehljal šofer Karel, ko so stopili v sobo, kjer so še tri sestrice sprejele oba bratca. »Vaša dva sta me ustavila,« je pojasnjeval materi, »samo da bi prišla za časa k Jezusčku.« Mati je povabila Karla k skromnemu prigrizku. Ves se je otajal in je z zanimanjem poslušal, da se je oče ponesrečil in da ne bo več sposoben za delo. Življenje je postalo težko. Materin brat je vzel skoro proti volji osem in desetletna fantka k sebi, dokler ne bosta godna za vajenca v kaki obrti.
»Se bova morala spet vrniti k stricu kovaču, mamica?«, je vprašal mlajši.
»O, seveda, tudi očka v bolnišnici meni tako.«
Kmalu se je Karel dvignil. Družinski materi se je smehljaje zahvaljeval: »Vaši otroci so me božično navdahnili.«
Med vožnjo je o marsičem premišljal. Spominjal se je let trde žalosti in je sanjal o svetlejšem Božiču.
Ko je stopil doma v sobo, se je začudila žena njegovemu toplemu pogledu. »Poslušaj žena, kaj se mi je po poti dogodilo. Nekaj časa sem imel poleg sebe v avtu
dva dečka, prav taka, kot sta bila nekoč naša Karel in Tomaž. Tista dva potrebujeta za nekaj let toplega domačega kotička. Kaj meniš, če bi ju vzela k sebi?«
Ženi so se oči kar odprle. »Da, Karel, da!« Preko streh malega mesta so se dvigale božične melodije — srci dveh osamljenih ljudi sta se čutili svobodnejši...
(ODLOMEK IZ ZGODOVINSKEGA ROMANA)
Ko so bili pridelki na knezovih poljih okrog Krnskega gradu pospravljeni in je bila žetev dobro shranjena v Skednjih — le skupine žensk so Se med glasnim klepetanjem pulile repo in si pridno pihale v prezeble prste, ker je bilo že mrzlo — je knez Hetimar izpolnil svojo obljubo in dal duhovniku Majoranu na razpolago večje Število svojih hlapcev, da bi mu pomagali pri gradnji kapele. Do tedaj je bila majhna kapela samo na gradu, toda Majoran je hotel postaviti še drugo, večjo, pod obronkom hriba, kjer je bilo dosti primernega lesa za tramovje. Odslej je gradnja, ki se je bila začela že v zgodnji jeseni, hitro napredovala. Ko je zapadel prvi sneg, je bila že skoraj končana; vendar je bilo treba kapelo, ki je bila velika in prostorna, olepšati tudi od znotraj. Tu so pa pomagale tudi knezova mati in žena Semidraga, pa tudi druge ženske z gradu in okolice, ki so se bile že dale krstiti, ali pa so imele ta namen. Pa tudi nekatere poganke so naskrivaj — da niso zvedeli njihovi poganski možje — prispevale kak lep kos platna za oltarno mizo ali za okras; bilo jih je sram, da bi zaostajale za kristjankami.
POGANI MRMRAJO Bilo je že sredi decembra, ko je bila kapela končno končana in pripravljena tudi v notranjosti. Rezbar Zitemer, ki je bil že kristjan in je delal tudi za kneza, je bil izrezljal iz hrastovega lesa lep križ s križanim Jezusom, Majoran sam pa je naslikal na stene nekaj pobožnih slik. Zadovoljno se je smehljal, ko si je ogledoval čedno notranjost kapele. Iz okoliških vasi so prihajale gruče žensk z otroki in so se glasno čudile. Kaj tako lepega še niso videle. Tudi moških obiskovalcev ni manjkalo in med njimi je bilo precej poganov. Majoran jih je razločil od kristjanov že po tem, da jih po veliki večini ni poznal, kajti kristjane je poznal vse vsaj po obrazu, po večini pa tudi po imenu, saj jih je bil sam krstil. Pogani pa so tudi nosili okrog vratu obeske s simboli boga Kora in znamenja, ki so. odvračala nesrečo; čeprav je bilo tudi nekaj takih, ki so se tega pred njim sramovali in so si zato zatlačili obeske za kožuh, da jih ni bilo videti, so se drugi izzivalno postavljali z njimi ter ga sovražno gledali. Toda vedel je, da ti še niso najhujši. Najbolj zagrizenih sploh ni bilo blizu. Iz ponosa in sovraštva se niso podnevi niti pribli-
žali kapeli. Le ponoči se je včasih kakšen priplazil v bližino, da bi ugotovil — najbrž po naročilu vrača Kranjuha — kako napreduje gradnja in kako velika bo stavba. Morda bi jo bili poskušali celo zažgati — vsaj grozili so s tem — toda knez je dal ponoči stavbo zastražiti po svojih oborože nih hlapcih.
Čimbolj so se knez Majoran in kristjani veselili, da bo kapela skoraj dograjena, tembolj so mrmrali pogani. Vendar se jih Majoran ni bal. Vedel je, da je knez z vsem srcem vdan pravi veri in prav tako njegova žena in skoro vsa ostala družina, to pa je bila krepka opora za njegovo delovanje. Pogani se ne bodo upali odkrito upreti, četudi se hudujejo in pošiljajo ljudem, ki so pomagali pri gradnji, grozilna sporočila. Majo ran se ni jezil nanje. Bolj so se mu smilili. Vedel je, da ravnajo tako samo iz zaslepljenosti in iz globoko zakoreninjene ljubezni do svojega Kora. Želel si je samo, da bi čimprcj spoznali pravega Boga in mu izkazovali enako ljubezen in privrženost, kot ju izkazujejo krivemu bogu.
Ko je premišljeval, kdaj naj posveti kapelo in priredi v njej prvo službo božjo, mu je prišlo na misel, da bo prav kmalu praznik Kristusovega rojstva. Pomislil je, da bi bilo najprimerneje, da bi jo posvetil prav za sveti večer in opravil nato v njej polnočnico, h kateri bi povabil kneza in njegovo družino ter vse kristjane iz kolice. Ta misel ga je močno razveselila in kar navdušila. Sedel je na svojo pohlevno kobilo in hitro odjahal na grad, kjer je bil do poletja tudi prebival. Sele poleti si je dal zgraditi kočo blizu kraja, ki ga je bil izbral za kapelo, kajti vedel je, da bo tako laže prišel v stik s preprostim ljudstvom, kakor če bi bival v. gradu. Marsikateremu siromaku je bilo malo nerodno zahajati v grad.
Tokrat se mu je zdelo, da stopa njegova kobilica kar prepočasi, zato jo je skušal nekajkrat pripraviti do hitrejše hoje s tem, da jo je plosk nil po plečih. Toda namesto da bi hitreje stopila, je samo obrnila glavo nazaj in ga začudeno pogledala, češ kaj pa to pomeni?
»Saj imaš prav«, je skesano pomislil Majoran. »Na tolikih poteh si me že nosila, vedno varno in zanesljivo, pa bova tudi tokrat prispela v pravem času, saj ni daleč. Le ne biti nestrpen, Majoran !« je pokaral samega sebe. »Kobilica je v tem pogledu modrejša.«
Grad, podoben obširni, nizki kmetiji s strmo delno slamnato delno skrilnato streho, obdan od mnogih gospodarskih poslopij in nizkih stolpov, res ni bil več daleč.
f.to M. Magajna
NA KNEZOVEM GRADU
Knez in njegova žena sta ga veselo sprejela. Bil je prijatelj s knezom, še iz zavoda na otoku v Chiemskem jezeru. Bila sta tudi skoraj enakih let, oba še mlada, oba polna navdušenja, le da je imel knez krepko, visoko postavo in odločne sive oči, Majoran pa je bil droben in koščen, a ves žilav in zagorel od svojih večnih jež po deželi, na katerih je spreobračal Karantanec. Iz njegovih rjavih oči pa sta gledali krotkost in vedrina.
Medtem ko je knezova Žana sama pripravljala prigrizek, za ljubega gosta, je Majoran knezu razložil svoj načrt, da bi posvetil kapelo na sveti večer in priredil polnočnico. Knez je takoj obljubil svojo udeležbo in podporo, Majoran se je vračal poln veselega razpoloženja, nekoliko zaradi tega, ker se je lahko spet porazgovoril z izobraženim knezom, saj mu je manjkalo priložnosti za take razgovore, nekoliko pa tudi zaradi nekaj kupic dobrega belega laškega vina, ki jih je bil popil, z veseljem pa ga je navdajal tudi pogled na kapelo, katero je bilo videti od daleč, ker je stala na višini. To je prva kapela na karantanski zemlji, je pomislil. Nedvomno ji bo sledila cerkev in potem še mnogo, mnogo kapel in cerkvd; nekoč bo ves ta tako čudno dobri in modri narod pridobljen za Kristusa, h kateremu ga vleče že sama njegova narava, ki teži k božjemu, pa čeprav ima to zaenkrat še podobo rogatega boga Kora, o katerem verujejo, da prebiva v mogočih gosto-vejnatih drevesih in vrh gora.
BOŽIČNA »POSTNA« VEČERJA
Na sveti večer jc vladalo na knezovem dvoru praznično razpoloženje, kakor le malokdaj. Knez je bil z nekaj prijatelji in hlapci ves dan na lovu po okoliških hribih in gozdih, da bi nalovili sveže divjačine za praznike. Vrnili so se dobro obloženi in zadovoljni. Dekle so pod nadzorstvom kneginje pekle velike okrogle kolače belega kruha in pogač z medom in orehi ali pa trebile perutnino. Po vsem gradu so se širili prijetni vonji po sveže pečenem belem kruhu, da so se ljudem, ki so se postili, nabirale sline v ustih. Šele zvečer, po knezovem povratku, so lahko sedli k mizam, na katerih so stali pladnji razrezanega, še toplega belega kruha in polni vrči ola, dekle pa so začele prinašati na mizo kuhane in ocvrte ribe, ki jih je dobil knez od svojih ribičev ob Vrbskem jezeru, skuto in še marsikaj, toda ne mesa, kajti bi! je post. Meso bo prišlo na mizo šele drugi dan.
Ljudje so pridno segali po dobrem kruhu in vsem drugem, tudi ribe so obrali vse do zadnje, da so si morali nekateri popustiti pas, a kljub temu so menili, da se postijo, ker ni bilo mesa, in so komaj čakali prihodnjega dne, ko bodo deležni tudi vseh listih dobrot, ki so bile pripravljene v veliki kuhinji.
Tudi tisti hlapci, ki so bili še pogani, ta dan niso smeli pokusiti mesa, kajti knez je hotel, da velja njegov dvor za krščanskega, in zato so se morali držati posta tudi oni. Vendar niso godrnjali, kajti tudi oni so se že pripravljali, da pristopijo prej ali slej k novi veri; poleg tega pa je tudi nje prevzelo praznično razpoloženje, polno pričakovanja, četudi si ga niso znali prav razlagati.
Knez in kneginja sta jedla postno večerjo za dolgo mizo z drugimi, sedeč na častnih mestih na sredini. Pa tudi potem sta ostala med njimi. Kneginja se je le za malo časa odstranila, ker ji je prišla ena od spletičen povedat, da se je sinček, ki so ga spravile že prej spat, prebudil in da kliče po mami. A se je kmalu spet vrnila, nasmejana, z otrokom v naročju, ki pa je bil že spet zaspal, zadovoljen, da jo čuti ob sebi.
ČAKANJE NA POLNOČNICO
Knez je odmolil molitev, kateri so drugi glasno odgovarjali, nato pa se je začelo čakanje na polnočnico. Celo tisti, ki so bili izbrani, da ostanejo doma in pazijo na grad in na otroke, so ostali pokonci. Določeno jc bilo, da se bodo peljale kneginja in druge ženske s sanmi, knez in drugi moški pa bodo jezdili. Vrsta sani je že čakala na grajskem dvorišču.
Pokljuka pozimi
Zdaj je šlo za to, da ljudje, ki so bili navajeni hodit zgodaj spat, ne zadremljejo. Treba je bilo premagali zaspanost. Zato jim je knez najprej pripovedoval o svojih doživljajih na Bavarskem, nato pa je nanesel pogovor na vojne proti Obrom. Tega se niso ljudje nikoli naveličali in vsak je imel kaj povedati, saj jih je bilo med moškimi le malo, ki bi še ne bili na kaki vojni proti Obrom. Nekateri so bili tudi že v ujetništvu pri Obrili in so pripovedovali čudne reči o njihovih navadah in zlasti o njihovih čarovnikih. Nekatere reči so bile naravnost neverjetne in po-slušavci so začudeni spraševali starega Obra, ki je bil ujet že pred leti ter se je bil čisto udomačil na knezovem dvoru, kjer je bil zdaj za konjskega hlapca, če je vse tisto res. On pa je samo smehljaje prikimaval s širokim obrazom in govoril: »To ni še nič. To ni še nič.« Hoteli so, da bi tudi on kaj povedal o obrskih čarovnikih posebno listo hujše, kar ve, on pa je kar naprej kimal: »To ni še nič! To ni še nič!«
Nato so se oglasile dekle in začele pripovedovati o prikaznih mrtvih in o Žalik ženah ter o skritih zakladih, ki jih lahko najde, kdor si upa v ris. To je bilo še bolj privlačno, celo moški so
čutili, kako jih spreletava srh. Vendarle jih je mikalo, da bi nekoč tudi oni poskusili dobiti zaklad z risom.
POSVETOVANJE PRI KRANJUHU
Pripovedovanje je pretrgal hlapec, ki je prišel povedat, da je prijezdil nekdo iz vasi in da bi rad govoril s knezom. Knez mu je dejal, naj ga pripelje noter.. Mož je imel kožuh ves prekrit z ivjem, ki se je začelo v topli sobi, kjer je gorel na ognjišču v kotu velik ogenj, naglo topiti, da se je napravila pod njim mjhna luža. Pozdravil je kneza in povedal, da so pogani hudo jezni zaradi krščanske ceremonije, ki se pripravlja. Njihovi najvplivnejši možje so se zbrali pri Kra-njuhu in se dolgo posvetovali. Kranjuh pa je dal nanositi na Korovi gori sredi Svatenskega polja velik kres, ki ga bodo zažgali prav v hipu, ko sc bo začela polnočnica v kapeli. S tem bi rad potolažil užaljenega boga Kora. Obenem bodo obhajali obied za povratek svetlobe. Poganski veljaki pa so izrekli tudi grožnje na račun kristjanov.
Knez je pohvalil moža zaradi njegove skrbnosti in previdnosti, da je prišel povedat, kar je
F.J. ■ ■ ►
zvedel, in ukazal, naj ga pogoste. Po kratkem posvetovanju z ženo in z drugimi, ki so sedeli blizu njega in ki so spadali med njegove zaupnike, je dal moža spet poklicati k sebi. Naročil mu je, naj spet naglo odjezdi, ko se bo najedel, in naj naroči kristjanom v vasi, naj tudi oni hitro pripravijo kresove ob poteh proti kapeli in na višinah, kjer morejo in utegnejo, kajti pravi krščanski Bog ne sme niti v tem pogledu zaostajati za poganskim Korom.
Odposlal je tudi nekaj hlapcev, naj nagrmadijo nekaj kresov v bližini gradu in ob poti proti kapeli. Ko bo sprevod krenil k polnočnici, naj jih zažgo in naj jih kurijo ves čas, dokler se ne vrne.
IGRE ZA KRATEK CAS
Prihod tistega moža je zmotil tok pripovedovanja in razbil čarovno razpoloženje. Zdaj so si začeli ljudje krajšati čas 7. igrami in z merjenjem moči; iz nekega kota, kjer so se začeli mladi hlapci in dekle tepežkati — fant ali dekle sta morala vtakniti glavo v naročje nekoga, ki je sedel na klopi, drugi pa so ga lahko toliko časa udrihali z dlanjo, a na vso moč po zadnji plati, dokler ni uganil, kdo je, nakar ga je moral nadomestiti oni — se je oglasil celo razbrzdan smeh, ki ni bil v skladu s pobožnim pričakovanjem. Zato jih je knez opomnil.
On in kneginja sta se nato umaknila, da se oblečeta za polnočnico, ker se je že bližala ura. Oblekli so se tudi drugi in kmalu nato so moški sedli na konje, ženske pa na sani. Stražar je odprl vrata in dolga vrsta sani in jezdecev je izginila v noči, ki je bila brez mesečine. Razsvetljeval jo je samo beli sneg in zvezde, ki so migljale v višini. Iz noči se je čez čas slišalo le še pozvanjanje zvončkov na opremi konj, ki so vlekli sani. Toda takoj nato so zagoreli kresovi ob poti in kmalu potem so zagoreli tudi vsenaokrog. Tisti mož je opravil svoje naročilo.
POT K POLNOČNICI
Cim bliže kapeli je prihajala knezova skupina, temveč ljudi je dohitevala in prehitevala. Nekateri so hodili peš, drugi so jezdili ali se peljali na saneh. Od kapele je bilo slišati enakomerne, harmonične udarce po kovinski plošči, ki jo je bil dal duhovnik Majoran obesiti med dva visoka droga, da je nadomeščala zvon, po katerega pa je bil knez že poslal na Laško. Ob poti v bližini kapele so stale vrste sani in konji so jedli seno, ki so ga bili položili prednje. Zraven so goreli ognji in ljudje so se greli ob njih. Videti je bilo, da so se pripeljali nekateri tudi od daleč.
Tudi blizu kapele je gorel velik ogenj, da so si ljudje, ki so čakali na polnočnico, pogreli roke ob njem. Glasno so pozdravljali kneza in kneginjo, ko sta šla mimo njih v kapelo. Za njima se je zgrnila tudi množica. Kapela se je zazdela še premajhna za tako število ljudi; zdaj se je videlo, kakšno misijonsko delo je bil že opravil Majoran. V njej je močno dišalo po svežem lesu, po plamenih sveč, ki so gorele na oltarju, in po kožuhih. Mraz je bilo tako, da je bilo razločiti sopuh, ki se je dvigal ljudem iz ust. Vendar nihče ni mislil na mraz.
POLNOČNICA
Zunaj so sc spet oglasili udarci po kovinski plošči in nato je prišel pred oltar Majoran v duhovniškem oblačilu, v spremstvu mladeničev in dečkov.	Ti so	se postavili	ob	oltar in	počakali,
da je blagoslovil kapelo, potem pa so zapeli neznano,	mehko	latinsko pesem	o božjem Detetu
in nato še drugo pesem v slovenskem jeziku, o Mariji, ki je rodila Dete in ga v jasli položila.
Majoran je čakal pred oltarjem, da so odpeli, nato pa je spregovoril, obrnjen k množici. Govoril je o Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo, morje in kopno; on je tisti, ki daje vsemu kliti, rasti in	zoreti;	on je tisti,	ki	navdihuje	življenje
ljudem	.katere	ljubi. Tako	jih	ljubi, da	je poslal
svojega Sina, da bi jih odrešil za nebesa. Božje Dete je rodila devica Marija in ga položila v jasli
v revni štali. Angeli pa so naznanili pastirjem, da se je rodil božji Sin, in li so ga prišli molit. Kmalu pa je morala božja mati bežati z božjim Detetom in z Jožefom pred hudobneži, ki so hoteli Dete umoriti. Potem jim je govoril o tem, da je le Jezus pravi Bog, ki jih bo odrešil, ini ne Kor, ki ga častijo pogani.
Govoril je počasi in razločno; komaj da je bilo še poznati njegov tuji naglas. Ljudje so ga poslušali in mnogii so bili nagrajeni. Pridiga o božjem Detetu, ki je prišlo na svet zato, da bi tudi nje odrešilo, jih je prevzela. Kneginja in mnoge druge ženske so si brisale oči. Bilo jim je milo pri srcu ob misli na novorojeno božje Dete, ki je moralo ležati na slami in drhtelo od mraza, da sla se ga usmilila osel in vol in ga grela s svojim dihom.
Potem je Majoran molil naprej, s pojočim glasom, in ljudje so pojoč odgovarjali. Ko je maševal, so zavzeti poslušali tuji, latinski jezik, ki je imel v sebi nekaj skrivnostnega, kakor čarovniške formule; spominjal je na formule, ki so jih mrmrali Korovi vrači in ki niso bile veliko bolj razumljive, le da je bilo to vse bolj slovesno in da človeka ob tem ni spreletaval srh.
KRES NA KOROVI GORI
Ko so po končani polnočnici prišli iz kapele, se	jim	je	zazdelo, da je še veliko	bolj mraz.
Približal se je knezov hlapec, ki je ostal na straži pri konjih ni saneh, in povedal, da je medtem, ko	so	bili	v cerkvi, pridrvela skupina poganov
na	konjih,	in kričala grožnje. Nato	so izginili
v temo.
»Poglejte, knez«, je rekel in pokazal z roko. In	res,	na	Korovi gori, ki jo je bilo	razločiti v
temi samo kot daljno črno gmoto, je gorel velikanski ogenj. Jasno je bilo razločiti, kako so plameni švigali visoko v nebo. In od nekod se je v istem hipu zaslišalo daljno, grozeče kričanje.
»Kranjuh in njegovi praznujejo orbed, s katerim preganjajo hudega duha, ki hoče požreti dnevno svetlobo. In hkrati hočejo zastrašiti kristjane«, je rekel knez duhovniku Majoranu, ki je prišel k njemu.
»Bog nam bo pomagal«, je preprosto dejal Majoran. Nato je sedel v sani zraven kneginje; bil je namreč povabljen, da bo preživel praznike na knezovem dvoru. Knez je pognal svojega konja vštric sani. Preden so se te premaknile, je naročil hlapcem, naj podnetijo kresove po polju in naj jih kurijo vso noč.
Pisatelj Edvard Kocbek je prijazno odgovoril na nekaj vprašanj, ki mu jih je zastavilo naše uredništvo:
Kako ste zadovoljni z odmevi na svojo zadnjo knjigo LISTINA?
Najlepši odmev nanjo je dejstvo, da je knjiga že razprodana, čeprav glavna uradna publicistika o njej še vedno molči. Ocene, ki pa so kljub temu izšle, so brez izjeme pozitivne. Najbolj pa me veseli neposreden stik z bralci, tako neposrednih m prisrčnih odmevov z njimi še nisem dožiivel. Ta pojav mi dokazuje, da si Slovenci v tej moji dokumentarni knjigi odkrivajo spomin na tisto nepozabno osvobodilno razpoloženje, ki nas je leta 1941 povezalo v mnogovrstno enotnost in ki spričo današnje notranje človeške razbitosti in nove zunanje ogroženosti postaja zopet življenjsko aktualno.
To vam gotovo daje poguma za nova dela?
Poleg nove peniške zbirke se pridno ukvarjam s prozo. Vendar bi najprej rad objavil dve manj-
GUnščica: slap	f.lo	Magajna
datirana popotniška spoznanja in doživetja po nemški preteklosti in sedanjosti s posebnim ozirom na slovensko usodo, potem pa delce o sodobni krščanski problematiki, ki naj bi sine ira' et studio pomagalo izoblikovati temelje za prepotreben in stvaren dialog z marksizmom na Slovenskem.
Radovedni smo posebno na to delce. Ali bi nam lahko povedali kaj več o njem?
V njem bom govoril bolj o krščanski stiski kakor o marksistični krizi Zdi se mi, da niti zadnji vatikanski koncil niti protokol Cerkve z jugoslovansko državo ne delujeta dovolj vzpodbudno na naše cerkvene in verske raamere. Bojim se, da se je vel'k del klera znova uspaval v nevarnem udobju in v prividnem triumfalizmu. Vse to ne bo trajalo dolgo, kajti razdalja med tradicionalnimi verniki in živimi neverniki vedno bolj narašča, verniki pa že tudi sami začenjajo odkrivati nerazložljive težave v zastarelem, pojmovanju vere in sodobnem doživljanju krščanskih dolžnosti. Premagati moramo še vedno skrito delujoče vzgibe konservati.vizma ter začeti pogumen in odkrit proces vživljavanja vernikov v socialistično družbo, da bi pomagali pri enotnem oblikovanju novega državljana in občana, osvetliti moramo nevarnosti okorelega cerkvenega institu-cionalizma, poskušati dati odločilnejše mesto laiku v Cerkvi in vzpostaviti teološki pluralizem, predvsem pa moramo z ostalimi kristjani po svetu začeti iskati poti do takšnega pojmovanja in formuliranja krščanskega verovanja, ki bo sodobnemu človeku odkrilo stvaren in veljaven pomen krščanstva. Mislim, da bi mogli šele po takšnem odkritem in poštenem razčiščevanju priti do stvariteljskega dialoga z marksizmom, ki ni samo od danes do jutri.
Pri tem vas prav gotovo hrani zelo močno duhovno upanje?
Predvsem me hrani zelo stvarno spoznanje, da verskega človeka danes ne more življenjsko oblikovati le tradicionalno izvrševanje konfesionalnih dolžnosti, temveč tudi uresničevanje skupnih človeških nalog. Krščanstvo je danes nujno vključeno v grajenje sveta in oblikovanje človeka. Gre torej za temeljno evangeljsko spoznanje, da postajam celosten in prepričljiv kristjan predvsem v dejavnem odnosu do bližnjika, do sveta in njegove prihodnosti, to se pravi v polnem in odprtem udeleževanju in soustvarjanju velikanske mutacije, ki naj človeka stori vladarja nad naravo in zgodovino in ga prav po tej dejavni poti približa absolutni prihodnosti, ki je po besedah največjega sodobnega katoliškega teologa Karla Rah-nerja identična z Bogom.
čutimo, da vas kljub vašemu težkemu položaju kar naprej preveva stvariteljski zanos. Kakšno mesto ima v tej dimenziji vaše pisateljsko delo?
Nič novega vam najbrž ne bom povedal, če rečem, da moje pisanje noče biti le igrivi izraz besedne večmoči, temveč hoče tudi krepiti človeka v boju zoper zlo, ki ga ne vidim le v zakonitih pomanjkljivostih zgodovinskega razvoja, pač pa tudi v doslej neznanem naraščanju gratuitnega zla, vznemirljivega znanilca planetarnih katastrof. V tem pomenu mi je ustvarjanje sicer skromno, vendar nujno premagovanje človekove nesreče, zapuščenosti in samote, panike pred smrtjo in nesmislom. Umelnikova dolžnost je, da današnjega površnega, udobnega in potrošniškega človeka prebuja iz letargije in apatije z resničnimi podobami o življenju, o človekovih ustvarjalnih sposobnostih in njegovi veliki prihodnosti. Zato sem z ene strani nezadovoljen s konfovmizmom in strahopetnostjo pisateljev, ki se ne soočajo dovolj pogumno in pošteno z našo navzočo usodo, ker se na razne idejne in artistične načine izmikajo omenjenim1
gorečim nalogam pisateljstva, z druge strani pa. me prav tako vznemirja pojmovanje nekaterih nadarjenih mladih piscev, ki se zatekajo v reduciranje pisateljstva na nekakšno samostojno, od družbe in naroda neodvisno profesionalstvo, ki naj svet in človeka zgolj evidentira, kakor temu pravijo. Bojim se, da bo takšno njihovo pisanje samo povečalo diskomunikacijo in povečalo nihilizem samemu sobi prepuščenega človeka.
Ali vam po teh vaših zaskrbljenih mislih smemo zdaj postaviti nekoliko nenadno vprašanje o moralni sili, ki naj se upre naraščajočemu nihilizmu v najširšem, tako rekoč družbenopolitičnem, ne samo pisateljskem obsegu?
če odgovor tvegam, polom ga izrekam kot član socialistične družbe, ki seim njen občan. V krizi, ki se tiče nas vseh, me kar naprej bodri stavek, ki si ga je zapisal Che Guevara pred svojo junaško smrtjo in ki se glasi: »Ce se socializmu ne
bo posrečilo ustvariti novega človeka, potem bo izgubil svoj smisel « Socializem je v vseh svojih vladavinah pred svojo najtežjo nalogo. Vse obstoječe socialistične vladavine so odpravile strukturo, ki je izkoriščala človeka, toda s tem so opravile le polovico svoje naloge. Zato se mladi marksistični duhovi zdaj na različne načine vprašujejo, kako obnoviti ali na novo prebuditi zanos, ki je odlikoval njegove katakombske aktiviste in partizanske borce, kako premagati utrujenost, bi-rokratičnost, tehnicizem in skepso, slo po udobju in amoralizem, ki se polaščajo tako voditelja kakor občana. S temi pozitivnimi misleci me druži spoznanje, da nova struktura ne bo sama od sebe avtomatično izoblikovala živega, spontanega, stvariteljskega in moralno čvrstega socialista. Tudi pri nas je treba posvetiti človeku sproščeno in zaupljivo pozornost, kajti človek je prav v novi strukturi družbe sposoben dinamizrna, zanosa, iznajdljivosti in bitne moči, če mu damo za to prave pogoje. Najboljša socialistična struktura je pač le tista, ki zna v človeku prebujati in pospeševati osebno iniciativo in odgovornost, ki se ne bo omejila le na snovno samoupravo. In tu smo spet pri že omenjenem vprašanju o mnogovrstni enotnosti resnice o človeku.
Dovolite nam zdaj vprašanja: kaj si osebno najbolj želite v novem letu?
Poleg zdravja, vztrajnosti in novih moči pričevanja si želim več zaupanja vame od tistih od-vornih tovarišev, ki tega iz raznih razlogov doslej niso zmogli. Rad bi snoval in ustvarjal v reviji, ki bi mi bila tovariška in vzpodbudna’ delavnica.
Kaj pa želite vsem Slovencem, posebno nam v zamejstvu?
Pravkar sem se vrnil iz Frankfurta, kjer sem bil gost mednarodnega srečanja pisateljev. Zadnji večer smo po branju svojih del sredi množice licitirali predmete v korist vietnamskih otrok. Vsak izmed nas tujih gostov je na svoj predmet moral napisati izrek v svojem jeziku. Napisal sem v slovenščini: Mir na zemlji! To božično željo ponavljam Slovencem, kjer koli živijo, in dodajam: Slovenska družibena in duhovna izvirnost naj kljub vsem težavam postane kohezivno in lntegra-tivno jedro vseh naših dejavnosti!
Razgovor
x Edvardom Kocbekom
,, i
ši publikaciji: »Nemške zapiske«, datirana in ne-
ffioris iTaft or:
..SLOVENIJA NE UMIRA”
Našega pisatelja Borisa Pahorja smo zaprosili, da bi za božično številko odgovoril na nekaj vprašanj o zadevah, ki gotovo zanimajo naše bravce, zlasti o tistih, o katerih se je zadnji čas precej razpravljalo v slovenski, tudi naši zamejski javnosti. Pisatelj se je ljubeznivo odzval naši prošnji.
Kako ste zadovoljni z letošnjo literarno letino? Kako gledate na današnjo slovensko literaturo? Se Vam zldi, da izraža tisto, kar nosi ljudstvo v srcu In duši, ali pa se lovi za formalnimi učinki?
Slovenska književnost se še ni opomogla od hudega udarca, ki ga je dobila po osvoboditvi. Leta vojske so bila kljub vsem grozotam za slovenski narod velika stvar in ljudje so bili ob koncu vojske povečini evforično razpoloženi. Slovenski književnik pa je bil kakor neolit in kakor modrec hkrati. Bilo je čudovito razpoloženje. No, takrat sta vse to zadušila politično mrač-najštvo in kulturni obskurantizem, katera sta nastopala v imenu napredka. Vse to je seveda že daleč, a kakor pri uničeni ljubezni, se tudi v tem odplavljena emocija ne da več priklicati nazaj.
Mladi pisateljski rod pa si; deloma izživlja v upornem formalizmu, deloma išče novih pogledov na svet. In če drugod v Evropi mladi kulturni ljudje odklanjajo moralizirajoči realizem in klasične prijeme, se na Slovenskem zavoljo ujetosti upor proti vsemu, kar diši po izročilu, tudi če je čisto mlado, površno izročilo, še krčeviteje stopnjuje .Gre za desakralizacijo vsega, tako tega, kar je konservativno, kakor vsega, kar je veljalo za napredno.
Kakšen slovenski roman sl želite?
Mislim; da bi mi vsi pozdravili roman, v katerem bi se pisatelj potopil v živo snov, ki sc mu ponuja. Prav gotovo, da je za to treba velike umetniške sposobnosti, a nič manj ne prideta v poštev zavest in občutek suverene sproščenosti, ki zdaj še manjkata. Seveda je treba priznati, da se je javno življenje v Sloveniji v marsičem demokratiziralo, vendar vodilna plast laže prenese vsakodnevne kritike in ironične pripombe, kakor bi prenesla delo polnokrvnega avtorja ,ki bi v mogočnih freskah prikazal duhovno revščino standardizirane, zdrobljene in stremuharske družbe.
Saj, morebiti se motim, morebiti se bo močno delo v Sloveniji kmalu rodilo in posvetilo kakor blisk v črno noč. A občutek imam, kakor da mori pisatelje privid počasnega razkrajanja in da prav ta privid zatre stvariteljsko silo že pri njenem samem spočetju.
Kako presojate današnjo slovensko stvarnost po vseh debatah okrog »Glos«? Se je kaj premaknilo ali imate morda občutek, da ste govorili oziroma pisali zaman?
Mislim, da so se moja razmišljanja rodila, ka kor se rodi električna iskra iz nasičenega ozračja. Polno razlogov imam, s katerimi lahko utemeljim, zakaj sem ravno v nekem trenutku čutil potrebo, da se spovem; a mislim, da je name predvsem vplivala prav psihološka napetost, ki me je oblegala z vseh strani, da ji nisem mogel uiti. Ce je ta moj občutek pravilen, potem je razumljivo, zakaj ni moje pisanje šlo neopazno mimo slovenskih vesti. Slovenska vest! Zdi se mi, da je ta že od zdavnaj vajena, da na tihem prisluškuje in čaka. Slovenska duša je podobna pšeničnemu zrnu, ki so ga dali rajnkemu v grobnico in je po ne vem koliko stoletjih spet vzklilo.
Te dni sem spet vzel v roke Pregljeve balade v prozi. Zanimivo, da ima ena naslov Slovenskie glose; jaz sem jih zadnjič bral za časa fašizma. Slovenska glosa številka 3. se glasi;
Trpel sem:
»Mati Slovenija! Umiraš li?«
Kakor samotna breza v tujem sveti, brez sestra, brez družic. Samotna, sama od včeraj, od danes, od jutri.
Odgovorilo mi je iz svetih tal:
»Saj ni vse v času!«
Tedaj sem vedel in bom verjel do zadnjega;
»Zemlja ne umira! Naša namreč!
Rekel bi, da te besede, ta vera velja tudi za današnji dan. Saj ni vse v času. Zdi se mi, ka-
kor da je Trubar izdal prvo slovensko knjigo predvčerajšnjim.
Imate občutek, da Vas je mladina razumela?
Je. Mladina je razumela, mislim tista mladina, ki umsko, duhovno živi. In ta mladina je prepojena s Cankarjevim, Zupančičevim, Prežihovim, Kosovelovim, Kocbekovim duhom in veruje, kakor sem si zapisal v zadnji številki »Zaliva«, v moč duha.
In ta mladina je edina, ki bo jutri lahko rešila slovensko bit; vse drugo bo verjetno propadlo, se ob prvem sunku zrušilo, samo mladi ljudje, ki polno živijo iz narodne bili in za narodno bit, nas bodo prenesli v prihodnost. In samo ti edino pravilno pojmujejo tudi bratstvo med narodi, to se pravi, da so samo ti resnično napredni, občečloveški, ker so narodno resnični.
Kaj menite o pisanju Aleša Lokarja v reviji »Tricste«, češ da smatrajo neki »mladi«, katerih pu ju: imenuje, vaše »Glose« ali bolje rečeno tisto ,kar ste hoteli v njih povedati, za nekaj »preživelega«, ker da je preveč »nacionalistično«?
Ob pisanju prof. Lokarja sem imel, da po pravici povem, zmeraj zelo neprijeten občutek. Zdelo se mi je, da prevaja v slovenščino to, česar ne misli po slovensko. Tako je bilo še posebej njegovo pisanje o »odprtosti«. Ne vem, od mladih nog živim do ušes potopljen v italijanski kulturi in noben italijanski človek mi še ni rekel, da sem zaprt vase. Prav tako nisem nikdar sanjal o kakem alpskem slovenstvu, ker sem mediteranski ves, kar me je. Zato priznam, da njegove »odprtosti«, ki naj bi bila antiteza moji »zaprtosti« kratko in malo ne razumem.
Tako je. Profesor Lokar govori jezik, ki se ne more ujeti na mojo valovno dolžino, čeprav sem pred dvema tednoma čisto brez težave našel skupno abecedo z italijanskim pesnikom v Rimu. In ni bilo prvič.
Tako bi rekel: da prof. Lokar pravzaprav ne ve, kaj hoče. Rad bi, da bi se mi, Slovenci, odprli italijanskim ljudem, medtem ko je naša prva naloga ta, da ne uničimo svoje biti. Videti je, da ne more dojeti, kako skupnost, ki se upira absorpciji ,ne more tratiti energij, da bo sama sebe obdukcirala in tako lahko drugim pokazala notranje prvine svojega organizma.
Ravno narobe. Ce je drugim zares mar, da spoznajo, kako smo znotraj sestavljeni, naj se potrudijo in naj vzamejo v roke Prešerna in Cankarja in Župančiča in Gradnika in Kosovela. Nje, ki so člani velikega naroda in smelo gledajo v prihodnost, bo zelo malo stalo, če se bodo nekoliko povelikodušili in se razdali.
Profesor	Lokar je	teoretik, ki svojih	pojmov	še
ni razčistil.	Zato je	tudi njegovo »razdajanje«	v
reviji, ki jo omenjate, zgrešeno in neodgovorno. Predvsem me presneto moti, da revija, ki naj bi se iskreno	zanimala	za Slovence, piše	o njih	s
takim reklamističnim	poudarkom samo	takrat,	ko
gre za kako afero. Tako je bilo, ko je šlo za odpravo »Perspektiv«, lako zdaj, ko gre za proces. Komur je nekaj resnično pri srcu, ta ne čaka samo na klavrne dogodke. Prav, mogoče je tudi, da vse to odvisi od slovenskega sodelavca. No, v tem primeru bi pričakoval, da bi prof. Lokar rajši napisal članek na primer o dr. Alojzu Gradniku, revija »Trieste« pa naj bi dala Gradnikov portret na naslovno stran platnic. Saj ima Gradnik kol prevajalec Danteja, Petrarche — in vse do Trilusse zelo velike zasluge, tako da lahko razobesijo njegovo podobo v tržaških kioskih.
Rekel pa sem, da je pisanje prof. Lokarja neodgovorno predvsem zato, ker moje »Glose« niso govorile samo o slovenskem kmetu, kakor se bo zdelo italijanskemu bralcu, ko bo prebral članek prof. Lokarja. Brez slovenske inteligence bi bil slovenski osvobodilni boj zelo revna reč. A ne maram se ponavljati. Drugo, kar je zgrešeno, je to, da pravi, da je za mlade ljudi v Sloveniji moje pisanje, (in lahko bi rekli Kocbekovo pisanje, lahko hi rekli Voduškovo, Udovičevo, Rebulovo, Ja-vorškovo pisanje) — preživelo.
To, kar trdi prof. Lokar, je res za nekatere ljudi, ki so pripadali krogu ob »Perspektivah«. Niti za vse Perspektivovce torej ni res. A veliko število mladih v Sloveniji hodi čisto druga pota. Zakaj med karieristi in med tistimi, ki so sprevrgli internacionali/cin, v katerem so jih vzgojili, v neki nov filozofski, umetniški eksistencializem in v nekako megleno svetovljanstvo, med tema dvema skrajnima tokovoma, pravim, imamo še moderno, a v narodno bit verujočo mladino, za katero je etnični humus še zmeraj dragocena človeška prvina.
Prav tako je neodgovorno imenovati mojo koncepcijo slovenstva »nacionalistično«.
Prof. Lokar torej, in zato tudi pravim, da nima jasnih pojmov, soglaša glede nacionalnega ču-la s Kardeljem, saj ga kakor on krsti kratko malo kar z nacionalizmom. Jaz pa govorim o narodni zavesti, o zvestobi narodni biti. (Kar bi se v italijanščini glasilo coscienza naz'onale, feclelta allo spirlto della nazione)? In kolikor vem, zvestoba narodni biti ni nikdar bila nacionalizem. Prešeren ni bil nacionalist, ampak velik slovenski duh in hkrati evropski prosvetljenec. Tako ni nacionalist Cankar. Tako ne Kocbek. In ne Rebula. Pa ludi jaz ne, ker sem imel od vseh najbolj drastično antinacionalislično šolo pred krematorijsko pečjo.
Pa tudi če prof. Lokar samo navaja misli koga drugega, bi vseeno moral biti bolj korekten. Nisem na tekočem namreč, da bi me kdo od mla-(nadaljevanje na 14. str.)
»SLOVENIJA NE UMIRA”
dih odklanjal, češ da sem nacionalist. Najmanj Rožanc. Ce pa Rožanc v svojem članku pravi, da je slovenski narod umrl, je lo treba predvsem brali cum grano salis, vsekakor pa ne servirati tega tujemu bralcu brez razlage. Zakaj če ne je videti, da so za prof. Lokarja mladi ljudje, ki jim za narod ni mar, ljudje, ki so ali brezbarvno kozmopolitski ali pa skaženi sinovi pridobitni* ške družbe, da so ti ljudje pravim, za prof. Lokarja bolj napredni, kakor pisatelj, ki veruje v preživetje narodnega izročila in narodnega duha.
A kaj, mogoče prof. Lokar prav lako pojmuje svojo »odprtost«.
Kaj je po Vašem vzrok, da nekateri med mlajšo slovensko generacijo ne čutijo žilje in potrebe po lafirmaciji slovenstva kot naroda 5n idijn Slovence le še kot družbeno skupino v lovu ftn go-spdoiarsko blaginjo?
Prva krivka je vzgoja. Poudarjanje internaciona-lističnega duha je vzelo generaciji po\ojnih Slovencev narodno zavest in jim lako presekalo korenike, katere so nosile življenjski sok srcu in možganom. Na srečo so družine, posebno družine nekdanjih bojevnikov, ponekod vzgojitelji, drugod cerkev mladega človeka deloma zaščitile pred klavrnim vplivom mesijanskega kozmopolitizma.
Drugi veliki krivec je pomanjkanje družbene elike.
Tretji krivec je oboževanje standarda, denarja, deviz, itd. Kdor bi danes kaj začel delati, recimo v kulturi, in ne bi vnaprej vedel, koliko bo zaslužil, bi ga imeli za bedaka. Idealizem, ki je ustvaril vso našo kulturo od Trubarja sem, je zdaj dober samo še za donkihotske bebčke.
Ste mnenja, da prevladuje med mlajšo slovensko generacijo, tudi v zamejstvu, laka samo »bla-ginjsko« razpoložena mladina?
Kakor sem že poprej povedal, je kljub vsem nalogam vendar res, da dobršen del mladine ni sprejel, kot dokončne sedanje stvarnosti, ampak veruje v novo etiko. Ta mladina sprejema resnico osvobodilnega boja in tudi resnico revolucije, a prav tako ne sprejema sedanjega duhovnega močvirja, v katerem se s težavo premika.
V zamejstvu?
V zamejstvu je mladina povečini še zdrava, ve, kaj se pravi delati za skupnost, ne da bi za svoje delo pričakovala honorar, povišanje ali kolajno. Seveda pa nismo v vseh povojnih letih mladini dali nobenih ciljev, nobenih perspektiv, nc duhovnih ne socialnih. Apatija pri mladini, kjer je mladina apatična, je samo odsev naših mrtvih duš, naših razbitih kulturnih ognjišč, naših svetovnonazorskih kolobocij in zmešnjav, našega egoističnega trgovskega provincializma. Kajpada, razmere niso rožnate, človek mora biti stvaren, to je res, vendar smo vsi grešili s svojimi razprtijami, z varovanjem svojih majhnih piskrov, namesto da bi reševali skupno dobrino. Grešili smo proti duhu naših očetov in lo je greh, ki nam ne bo odpuščen.
Kakšno vlogo naj bi imela po Vašem v našem narodnem dogajanju in idejnem izč’šč2vanju okrog narodnega vprašanja revija »Zaliv«?
»Zaliv« bi rad bil izraz mišljenja in čutenja tržaškega slovenskega človeka. Kakor pišem nekje drugje, vsa povojna leta slovenski človek v zamejstvu ni prišel do besede, kakor bi bil želel. Na levo je stal cenzor z rdečim svinčnikom, na desno cenzor s črnim. Oba sta črtala, kar jima ni bilo prav. Eden nas je hotel vse dialektično materializirati, drugi vse protimaterializirati. Resnice pa se ne da zmeraj razpolovili kakor jabolko.
»Zaliv« gleda na narodno vprašanje moderno, lo se pravi, da mu ne gre za nikak nacionalizem, a poudarja homogenost slovenskega etičnega organizma. Zato je »Zaliv« načelno proti kaki ideologiji samo takrat, ko je v nevarnosti strnjenost slovenskega življa, ko gre za razkrajanje, za de-moralizacijo. Prav tako, ko gre za forsirano me-sijanstvo. Zakaj Trubar je bil, na prim r, res velik protestant, a je prav kot velik protestant dal Slovencem prvo knjigo, in je gledal nanje kot na celoto, ko je napisal »Slovensko osrkovno ord-ningo«. Naši odrešeniki pa so drugače ustvarjeni, hočejo biti manj Slovenci, da bodo lahko pravi svetovljani, a so ljudje brez duha in brez korenik in zalo niso veliki ne za Slovence in ne za tuice.
Kaj bi hoteli povedati za letošnji Bož'č in Novo leto naši skupnosti v zamejstvu In Vsem Slovencem?
Oprostite mi, ampak odkar sem se vrnil iz uničevalnih taborišč, ne dam prav n;č na praznike. Na nobene. In novo leto je zame vsakikrat, ko kaj lepega doživim. Tako je bilo zame novo leto včeraj, ko sem dobil Kosovelove Integrale, ali pa davi, ko mi je mlad pesnik izročil tri nove pesmi.
A če naj se držim običaja in naj ob "Novem letu kaj poudarim, potem se mi zdi, da ne bi vedel lepše povedati kot Pregelj:
»Mati Slovenija! Umiraš li?«
Odgovorilo mi je iz svetih tal:
»Saj ni vse v času!«
Tedaj sem vedel in bom verjel do zadnjega: »Zemlja ne umira! Naša namreč!«
POPRAVI!
Tiskovni škrat je nagajal tudi v naši zadnji številki, ko je pri čestitkah k rojstvu Borisa On-dini in Davorinu Tavčar napravil iz družine družbo — ali pa je hotel napraviti morda le duhovito besedno igro, kajti družina je seveda najlepša in najidealnejša družba.
V prejšnji številki pa je v članku o novih italijanskih bankovcih odjedel eno ničlo pri nemškem bankovcu za tisoč (ne pa 100) mark. 155.000 lir je seveda 1000 mark.
GOSPODARSTVO
Najvažnejše vprašanje človeštva - lakota
Izvedenci pravijo, da sta dve tretjini vsega človeštva stalno lačni ali da trpijo večkrat med letom pomanjkanje hrane. Zaradi lakote ali zaradi pomanjkanja hrane umrejo desettisoči na leto. Vse to ne gre v glavo milijonom, ki imajo vsak dan polne krožnike. Ti se za to vprašanje ne brigajo. Očitno niso bili nikdar lačni in so zato lako brezsrčni. Na drugi srani pa je mnogo takih, ki o lakoti govorijo, ne prispevajo pa ničesar za olajšanje bede. Pravih borcev proti lakoti je prav malo in večinoma so slabo organizirani.
Steber boja proti lakoti je FAO, mednarodni urad za kmetijstvo in prehrano, ki pa deluje skoraj izključno le z ameriško pomočjo in strokovnjaki, ki so raztreseni po mnogih državah sveta, kjer učijo, kako se dela, kako je delo bolj uspešno, kako se uporabljajo stroji, kaj pomenijo dobra semena, kako se gnoji itd. Lakote namreč ni mogoče spraviti s sveta samo s podpiranjem potrebnih. Potrebno je, da se ljudje zavedo svojega stanja in iščejo izhoda tudi v samopomoči. Potrebni morajo sodelovati s tistimi, ki jim dobro hočejo in zanje de-la jo.
Dve tretjini človeštva gladuje! Ta odstotek se bo še dvignil, če ne bo mednarodna javnost ustvarila pripomočkov za onemogočanje lakote. FAO dela čudeže po svetu, a kaj pomaga, če se človeštvo hitreje množi, kot rastejo viri in zaloge hrane. Statistika pravi, da se revna ljudstva množijo
s količnikom 2.6°/o, medtem ko zrastejo viri hrane komaj za 1.1% na leto. FAO sicer pripravlja svetoven načrt za kmetijski razvoj, a kaj pomaga, če v Indiji ne bodo ubili nobene podgane, ki požr6 več kot 1/3 pridelkov. Podgane pa so povsod po svetu in svetovna javnost bi jim morala napovedati neizprosen boj, ludi v Indiji, pa tudi pri nas v Italiji im drugod po svetu. Pravijo, da ima vsaka žival na svetu svojo koristno nalogo, a glede podgan lo ne bo veljalo.
Podprimo vsa prizadevanja in ustanove, ki se resno bojujejo proti lakoti!
—0—
VIŠINA RAZNIH PRIDELKOV
Po podatkih osrednjega statističnega urada znašajo letošnji pridelki v Italiji: bob
5.240.000 stotov, jagode 716.000 st. na 11.210 ha, marelice 620.000 stotov, češnje 1,930.000 st., breskve 11,900.000 stotov, češplje pa
1.270.000 st., paradižniki 35,184.000 st., rž
811.000 st., ječmen 2,853.000, oves 5,627.000 st., sladkorna pesa okoli 120 milijonov st., iz katere se bo dobilo 13.5 do 14 milij. st. sladkorja.
Namiznega grozdja je bilo lani pridelanega 8.3 milijonov st., od katerega 3.5 milijonov st. v Pugliah, 2 milijona v Abrucih. Izvoz namiznega grozdja je znašal 2,401.000 stotov v vrednosti 22 milijard lir, torej v srednjem po 90 lir za kg. Največ grozdja, in sicer 57,7°/o, je kupila Zapadna Nemčija.
KMETOVALCI, ŽIVINOREJCI, VINOGRADNIKI!
NAJBOLJE BOSTE POSTREŽENI V TRGOVINI VSEH KMETIJSKIH POTREBŠČIN
AGRARIA PRI DARKOTU
GORICA ■ Ulica Carducci (Gosposka ulica), 45
BOGATA IZBIRA PRVOVRSTNIH SEMEN ZASCITIH SREDSTEV PROTI ŠKODLJIVCEM NA RASTLINAH IN PROTI VSAKOVRSTNIM BOLEZNIM — V ZALOGI IMAMO RAZNOVRSTNE PLASTIČNE IZDELKE PO UGODNIH CENAH
VESEL BOŽIC IN SREČO V NOVEM LETU I
ŠPORT MED NAŠO MLADINO (Tretja Mor	ova
Tudi letošnji mednarodni namiznoteniški turnir, ki ga je z veliko požrtvovalnostjo organiziralo Š. Z. BOR, je zelo lepo uspel. Gotovo pomeni najvažnejši namiznoteniški turnir v Italiji sploh v tekoči sezoni.
Na tem turnirju so nastopili v velikem številu najboljši igravci iz Slovenije, štirje Poljaki, Italijani in seveda borovci. Ton tej izredni manifestaciji so dali predvsem člani ljubljanske Olimpije s svetovno znanim, večkratnim jugoslovanskim državnim prvakom Ištvanom Knrpo na čelu. Njegova igra je bila izredno doživetje za ljubitelje bele žogice. Prav tako je pokazal veliko formo znani Vecko, čeprav je moral pred bolj razpoloženim Korpo položiti orožje.
Pri mladincih smo občudovali krasno igro komaj 14-letnega Simonkc in že dovršeno tehniko 15-letnega slovenskega mladinskega prvaka Žekša.
Dekleta so nas očarala z moderno in zelo kvalitetno igro Jclcrjcva, Pavličeva, Kološa in žeros-nikova. V finale sta »c seveda uvrstili igravki evropskega slovesa — večkratna jugoslovanska prvakinja Cirila Pirc in nič manj slavna Poljakinja Novoryta. Po ostri in razburljivi borbi je zmagala slednja.
Med nami je dosegel najboljši uspeh Edi Bole, ki je v drugi kategoriji zasedel 4. mesto. Sam se je uvrstil v isti kategoriji med prvih osem. Najbolje uvrščen igralec italijanske namiznoteniške zveze, katere člani smo tudi mi, je bil Boris Košuta. Z dobro igro ic izločil že omcnicncga slo venskega mladinskega prvaka Žekša. V četrfinalu je seveda moral priznati premoč igralca evropskega slovesa, kakršen je Edo Vceko. Kljub temu je zasedel 6. mesto, takoj za Jugoslovani pred Poljaki.
Organizacija je b'!a dobra. Tudi italijanska RAl-TV je prenašala kratek posnetek, kar pomeni za naše športno združenje lepo priznanje. Želimo si seveda še podobnih športnih manifestacij, vemo pa, da je za organizacijo takih turnirjev potrebnega mnogo napora in idealizma. Zato vse priznanje organizatorjem.
DRAMATIČNI BOJ ZA BOROVO MIZO
Preteklo nedeljo smo Borovci prvič klonili v letošnjem lepem prvenstvu B lige. Končni rezultat je bil 3:6 v korist gostov iz Trevisa. Dva igralca Brooklyna iz Trevisa. in sicer prvokategornik Furlanetto in drugokategomik Trifoglio sta bila pred leti državna moštvena prvaka A lige in njune dolgoletne izkušnje so prišle tudi tokrat na dan. Kljub temu lahko rečem, da smo se enakovredno borili in sami rezultati tekem kažejo na izredno izenačenost posameznih dvobojev. Skoro
vse tekme so bile zelo napete, višek razburljivosti pa je srečanje doseglo v tekmi med najmlajšima atletoma obeh ekip, Bettiolom iz Trevisa in našim Adrijanom Tavčarjem. Oba sta igrala dobro in skrajno požrtvovalno. Zavedala sta se, da je rezultat njunega spopada odločilen za dokončni izid. Naš Adrian je dal vse iz sebe. Prvič v svoji karieri je v tako važnem srečanju igral na čas in bil že tik pred dragoceno zmago. Žal športna sreča ni bila na njegovi strani. Tekmo je izgubil z 21:23 v odločilnem setu. Do takrat je bilo stanje
4:3 za goste. Srečanje je torej odločila, kot se večkrat zgodi, ena sama točka. Ker je Treviso doslej že izgubil eno srečanje, smo Borovci' zaradi boljšega količnika v setih še vedno prvi na lestvici naše skupine B lige in imamo čislo realno še vedno velike šansc za tako zaželeni vstop v prvo ligo. Trenirati mislimo čim resneje in se v povratnem kolu v Trevisu oddolžiti za ta poraz.
Rezultati:
Bole	Bettiol 2:1; Košuta E. : Furlanetto
0:2; Tavčar : Trifoglio 1:2; Košuta E. : Bettiol 2:1; Bole : Trifoglio 2:1; Tavčar : Furlanetto 0:2; Košuta E. : Trifoglio 0:2; Tavčar : Bettiol 1:2; Bole : Furlanetto 1:2.
Končni izid: S. Ž. BOR : BROKLYN TREVISO 3:6.	Edi	Košuta
UPRAVA HOTELOV
V RIMU
Via S. Croce in Gerusalemme 40	ROMA - Tel. 777-102
(lastnik VINKO LEVSTIK)
želi svojim gostom in rojakom vesele božične praznike ter blagoslova, zdravja, uspehov in sreče v letu 1968.
TRGOVSKO PODJETJE	Vesele božične in novoletne praznike vošči vsem cenjenim odjemavcem in prijateljem
FRANC	TERPIN
BUKOVJE - STEVERJAN	TELEFON 87-218
TRGOVINA JESTVIN - NAJVECJA ZALOGA NAJBOLJŠIH POLJEDELSKIH STROJEV NA GORIŠKEM: KOSILKE IN MOTOKOLTIVATORJI (OKOPALNIKI) ZNAMKE »NIBBI« -TRAKTORJI »LAMBORGHINI« - KOSILKE »ALPINA« IN »IRIS« TER VRSTA DRUGIH STROJEV NAJBOLJŠIH ZNAMK	
OBIŠČITE NAS	IN BOSTE DOBRO POSTREŽENI !
Vesele božične praznike in srečno noVo leto želijo:
HOTEL
»PRJ POŠTI«
TRST - Trg Oberdan, 1 - Tel. 24-157
vošči svojim cenjenim gostom srečno in uspeha polno novo leto
Vesele praznike želi
Znana trgovina z manufakturnim
blagom in drobnarije
T R S T - UL. UDINE, 36 - TEL. 28-296
Postrežemo vam z najboljšim blagcn! Obiščite nas in se prepričajte!
URARNA IN ZLATARNA
TRST - Čampo S. Giacomo. 3 - Tel. 95-881
Bogata izbira švicarskih ur in lično izdelane zlatnine
B U F F E T
^oma|ie
TRST
Ul Cassa di Risparmio, 3 — Tel. 35-301
Kranjske klobase in kraški teran dobiš pri TOMAŽIČU vsak dan
TRGOVINA JESTVIN
rffo§2 Jehhič
TRST, Str. Vecchia dellTstria, 64 tel. 810-210
vsem svojim odjemavcem in prijateljem želi vesel bežič in uspeha polno novo leto!
ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA Z MANIFAKTURO IN TKANINAMI
EUR0TEX
(MARIO FERiFOLJA)
TRST - Ul. Mazzini, 46	Tel.	94-550
želi svojim cenjenim odjemavcem tu in onstran meje vesele praznikel
STOJAN UDOVIČ - FRANC
TRST - Piazza Ponterosso, 5
in Piazza Vecchia, 2	Tel. 29-686
Manufakturna trgovina z blagom z veliko izbiro moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije
želi svoji cenj. klienteli srečno novo leto
VISTVl .
TRST- Ul. Carducci, 15 Telefon 29-656
Begata izbira naočnik /, daljnogledov, toplomerov in fotografskega materiala
TRGOVINA NA DROBNO IN NA DEBELO
TRST - Trg S Giovanni, 1 - Tel. 35-019
Emajlirani štedilniki in peči najmodernejših oblik za vsa goriva. Popolne opreme za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (lnox) jekla, itd. Električni likalniki, sesalcj, za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki, dekorativni predmeti umetne obrti od keramike do brušenega stekla. Lestenci ter vseh vrst električne luči klasične in moderne oblike
PRODAJA TUDI NA OBROKE
tiskarna
Grupltis
trst utica sv. frančiška 20 tel fon 29-477
VSE ZA KMETOVALCE
Edvard Furlani
TRST- Ulica Milano, 18 - Tel. 35-169
Krma za živino - Žita • Umetna gnojila -Žveplo - Modra galica - Poljedelski stroji Orodje - Vsakovrstna semena
Zastopnik za Trst in Gorico svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje ter kosilnice AGRIA
Kmetijska zadruga v Trstu
*
TRST, Ul. Foscolo, 1 Tel. 94-386
želi cenjenim klientom srečno novo leto!
ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE
Milan Ambrožič
TRST- Ulica Miramare, 29 - Tel. 29-322
Popolna oprema za električne kuhinje, lestenci in vse vrste električnih luči klasične in moderne oblike - Vsakovrstna popravila in naročila
Trgovina z manufakturnim blagom in modno drobnarijo
Kristan Susič
TRST - Ul. Roiano, 2 - Tel. 32-515
želi cenjenim odjemalcem vesele praznike in mnogo uspeha!
Trgovina kmetijskih strojev in orodja
Marinac Vladislav
Trst. Str. Vecchia dellTstria, 64 tel. 810-211
Umetna gnojila - Krma za živino -'Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice, itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščine vošči vsem odjemavcem vesele praznike
Giacomo Vatovec Succ.
TRST Ul. Torrebianca, 19 - Tel. 23-587, 37-561 IMPORT - EXPORT
vošči vesele praznike vsem znancem in prijateljem
tržaška knjigarna
TRST - Ul. sv. Frančiška, 20 Tel. 61-792
Najnovejše slovenske knjige Šolske in pisarniške potrebščine Jugoslovanski folklorni predmeti želi vesel božič in srečno novo leto
vsem prijateljem dobre knjige
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
G L A V N I C A- LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LliR 300.000.000
. TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 10
TEL. ST. 38-101, 38-045
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
Potovalni in turistični urad
»AURORA«
T R S T - Ul. Cicerone, 4 - Telefon 29-243
URARNA IN ZLATARNA
GRUDEN KAREL
T R S T - Ul Battisti, 13	Tel.	96-306
n
»EDILNA«
s. a. s. di Pertot TRST . Barkovlje, Ul. Boveto, 24 - T. 61-716
Vesel božič	in	srečno	novo	leto	1968 želi
Trgovina z	jestvinami				
	V	1 S	1 N	1	
TRST -	Ul.	Roma,	15 -	Tel.	23-094
Zaloga	drv	in	premoga		
A	N T	0	N FLOR	1 D A	N
T	R S	T	Ulica Ricci, 4	- Tel.	95-714
Zobozdravnika
Dr. [Stanislav in Pavel Pavlica
T R S T - Ul. Ghega, 9 - Telefon 31-813
LINOTIPIJA
L. Pegan
TRST Ul. U. Polonio, 5 Tel. 725-360
Trqovina in delavnica čevljev OEC Trg tra i Rivi, 2 - Tel. 31-198
ROJAN
vošči vesele praznike!
TRGOVINA Z JESTVINAMI
MILAN BEVK
TRST - Ul. DAnnunzio, 9 - Telefon 41-572
Ztdoga tepih. papirja	
T. P A N J E K	GODINA
T R S T - Ul. Mazzini, 7	Tel. 37-636
GOSTILNA	NINI
vošči cenjenim gostom vesel božič in srečno novo leto 1968 TRST - Ul. Valdirivo, 32 - Tel. 38-915
Drogerija	O	E	K E X
TRST - Ul. Solitario - Tel. 95-442
želi odjemavcem vesele praznike!
Najlepše cvetlice dobite pri
»IVANKI«
TRST - Ul. deiristria. 10 - Tel. 95-052
Trgovina z jestvinami
ANDREJ OBERSNEL
TRST - Ul. Maiolica, 1 - Tel. 93-070
Mlekarna
MARTELANC VIDA TRST - Ul. Miramare, 50 - Tel. 29-345
vošči vsem cenj odjemavcem vesele praznike
F E'
Pildo"
TRST - Ul. Ghega, 3	Tel.	24-780
vošči vsem vesele praznike
Miran Kuret
ZALOGA VINA, LIKERJEV - UVOZ - IZVOZ
TRST - Ul. Valdirivo, 3 - Tel. 28-926
želi svojim odjemalcem uspešno novo leto!
Gradbeno	podjetje KARLO BAN &		Co.
	družba	z 0 z.	
TRST - Ul	Maiolica	l/l - Tel. 90-821	
želi vsem	srečno in	uspešno novo	leto
RIBARNICA
PERTOT MARČELA Trst - Barkovlje, Ul. Perarolo, 2 - Tel. 28-415
želi vsem vesele praznike
AVGUST ŠČUKA
Trgovina jestvin
TRST - Ul Commerciale, 94 - Tel. 35-030
Vesele praznike!
Manufaktura in papirnica
MILAN SANCIN Trst, Str. Vecchia delTIstria - Tel. 811-205
vošči cenjenim odjemalcem
srečno novo leto 1968
Srečno novo leto
želi vsem cenjenim odjemavcem
■' Ai/gust Gregorin
TRGOVINA JESTVIN
TRST
Ul. Commerciale, 25 - Tel. 29-658
Gostilna K O B O L (JADRAN)
Trst - Ul. delTIndustria, 16 (Sv. Jakob) Tel. 44-505
želi vesel božič in srečno novo leto
Uvozno izvozno podjetje
T E C H N A
TRST- Ulica Ghega, 2 . Tel. 35-907 Telegram: TECNALUIN
Želite dcbro hrano in pijačo?
Gostilna »AL GAMBERO« (Pri Raku)
Trst - Ul. Udine, 27 - Tel. 24-938
Vam bo gotovo ustregla
Obilo uspeha in sreče v novem letu 1968 želi cenjenim odjemavcem
Trgovina jestvin OREL JOŽE
TRST . Ul. Geppa, 8 - Tel. 23-869
ZLATARNA
SPLENDENTE
(ŠKERLJ)
TRST - Ul. F. Filzi, 5	Tel.	23-379
vošči cenjenim odjemavcem srečno novo leto
Pekarna in slaščičarna	
VIKTOR $1	R C A
TRST	
Str. Vecchia delTIstria, 2	Tel. 812-223
želi vsem	vesele praznike
CVETLIČARNA
»SAVINA«
TRST - Ul. Istria, 10 - Tel. 55-590
Trgovina jestvin
MARCEL NADLIŠEK Trst - Ul. Pascoli, 27	Tel.	722-351
vošči vsem prijetno novo leto
Samopostrežna trgovina
TRST	DANILO	ŠIRCA
Strada Vecchia deli'Istria, 4 - Tel. 812-209
želi cenjenim odjemavcem polno uspeha v novem letu 1968
Znani tapetnik
TRST - Ul. S. Anastasio, 12 • Tel. 61-218 Sprejema vsakovrstna naročila in popravila
OPČINE
KROJAČNICA
PODGORNIK LEOPOLD
TRST - Ul. Carducci, 32	Tel.	41-605
FOTO STUDIO
EGON
Trst, Ul. Oriani, 2^1 - Tel. 93-295 { Barriera )
ZALOGA VSAKOVRSTNEGA STAVBNEGA MATERIALA
&aneu Ji loj zij
OPČINE - Proseška ul., 13 - Tel. 221 044
DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH
Z. Z O. p.
OPČINE, Alpinska ulica, 85
Telefon 221-054
TRGOVINA JESTVIN
JOSIP ŠKABAR
OPČINE - Narodna ulica, 42 Tel. 221-026
se vljudno priporoča svojim odpemavcem tu in onkraj meje
RESTAVRACIJA
DANEU
OPČiNE - Narodna ulica, 194 Tel. 221-241
Gostilna
EMILIJA SOSIČ - VREMEC OPČINE - Narodna ulica, 65
Vesel božič in uspeha polno novo leto 1968
VELIKI REPEN
HOTEL IN RESTAVRACIJA
KRIŽMAN
VELIKI REPEN - Tel. 227-115
vošči svojim gostom in prijateljem srečno novo leto!
PROSEK
MANUFAKTURNA TRGOVINA
RAFAEL ŠTOKA
PROSEK - Tel. 225-121
vošči klientom in znancem srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
KANTE
PROSEK, 152 - Tel. 225-223
TRGOVINA IN	PEKARNA		
Z o	R A	Č o	K
OPČINE - Narod	na ulica,	61	Tel. 221-046
ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA
CELESTINA DANEU - DANIELI
OPČINE - Narodna ulica, 77 Tel. 221-034
ZGONIK
GOSTILNA
ZGONIK - Telefon 225-102
REPENTABOR - COL
Hotel „KRAS”
REPENTABOR . Tel. 227-113
vošči svojim gostem srečno novo leto
GOSTILNA
DOLENC
PROSEK - Devinščina 3 - Tel. 225-214
Zaloga domačecia vina, kraškega terana in pršuta	L.	GUŠTIN
COL, 8 (Repentabor) Tel. 227-120
vošči cenjenim odpemalcem in prijateljem srečno novo leto 1968
URARNA IN ZLATARNA
	1		
n	- <-	[	III
u	1	l_J	
ANTON MALALAN
OPČINE - Proseška ul., 18 Tel. 221-465
TRGOVINA S KOLESI IN MOTOCIKLI TER MEHANIČNA DELAVNICA
FRANC BRUNDULA
OPČINE -‘Narodna ul., 118 Tel. 221-022
BAZOVICA
Vesel božič in uspeha polno novo leto želi GOSTILNA
lin (Poiti
(Zora PresI)
BAZOVICA, št. 95 Telefon:	226-125
M A V H I N J E
GOSTILNA U	R D 1	H
MAVHINJE, 23 -	Tel. 20-153	
želi gostom in znancem	srečno novo	leto
P A D R I Č E
GOSTILNA	GRGIČ
PADRiČE 36	Telefon 226-112
vošči cenjenim gostom srečno novo leto	in prijateljem
NABREŽINA
ŽELEZNINA, GRADBENI MATERIAL, itd
Tetčon ]otip
NABREŽINA 124 - Tel. 20-122
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
GRILANC
NABREŽINA 109 - Tel. 20-231
želi vsem srečno novo leto
TRGOVINA ELEKTRIČNIH PREDMETOV
■ Miro Frančeškin
NABREŽINA CENTER - Tel. 20-238
V I Ž O V L J E
GOSTILNA BLAŽ1NA
VIŽOVLJE, 8	Telefon	20-152
najemnici ZOFKA in MIRANDA
voščita vsem srečno novo leto 1968
S E S L J A N
ŽLL5ZNINA, GRADBENI MATERIAL itd.
{ferion Jindrej
SESLJAN, 27	Tel.	20-220
Samopostrežna trgovina jestvin
DANILO LEGlSA
SESLJAN (center) - Tel. 20-158
vošči cenjenim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto
GORICA
TRGOVINA JESTVIN
VELIŠČEK TEODOR
GORICA - Svetogorska cesta, 121 - Tel. 32-85
vošči vesele praznike
GORICA - Korzo Italija, 75
IMPORT
di B. KERSEVANI & C. Coc. n. c
Tel. 26-43
EXPORT
TRGOVINA JESTVIN
BUDIHNA MIRKO
Ulica Veniero, 6 Ulica V. Veneto
NAJBOLJŠA POSTREŽBA
GORICA
Tel. 29-18
GORICA - Ulica Carducci 12 (Gosposka ul.}
Vošči vsem 'kupovalkam in kupcem vesele praznike in se priporoča za nadaljnji obisk
Trgovina z mešanim blagom
Vesele in blagoslovljene praznike želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem
ZNANA TRGOVINA ČEVLJEV IN VSAKOVRSTNEGA OBUVALA
KOSIČ BENEDIKT
RASTELJ 1 - GORICA Nudimo Vam veliko izbiro prvovrstnega blaga po ugodnih cenah
Katoliška knjigarna
GORICA — TRAVNIK Piazza Vittoria
PAPIRNICA
KNJIGARNA
DEVOCIONALIJE
Na drobno in na debelo
Bogata izbira
	VETRIH	IVAN
ZALOGA GORIVA NA DROBNO		
IN NA DEBELO	— PRODAJA	
KEROZENE	UVOZ - IZVOZ	
GORICA • Ulica	Lantieri S	Tel. 25-27
Vinoagraria
VSE ZA NJIVO, TRTO, TRAVNIK ZA HRAM, HLEVE IN POLJE
GORICA
Piazza Vittoria, Travnik, 4 - Tel. 53-95
ZALOGA DRV, PREMOGA in STAVBNEGA MATERIALA -PLOŠČICE
GORICA - Trg Cavour, 6 Stari Trg
Tel. 34-96
ZNANA URARNA IN ZLATARNA
ŠULIGOJ
GORICA - Ul. Carducci, 49 (Gosposka ulica)
ELEKTRIČNE	
IN VODOVODNE NAPELJAVE	
STANKO	KOREN
GORICA - Ul. Mattioli, 11	Tel. 32-71
Prenovljena gostilna » P E P I «
se priporoča cenjenim gostom; nudi pristna briška vina in postreže z domačo kuhinjo OSLAVJE pri GORICI	Tel.	51-74
KLOBUČARNA	M.	L	E	B A N
GORICA - Ul. Rastello, 8 - Tel. 39-07
Lepa izbira moških klobukov - tudi znamke »Panizza« in »Barbisio« • ter ženskih in otroških klobukov, čepic, dcrcnikov itd.
GOSTILNA
PAULIN
TOČI PRISTNA BRIŠKA VINA Z DOMAČO KUHINJO GORICA	Viale	XX Settembre, 138
PODJETJE CUK GORICA
Trg Cavour, 9 Corso Verdi, 54
Tal. 35-36 Tel. 21-60
KMEČKA
B A
K A
R. Z. Z O. J.
GORICA
ULICA MORELLI 14 TELEFON 22-06 Ustanovljena leta 1909
TISKARNA »BUDIN«
GORICA - RIVA PlAZZUTTA 18	Telefon	26-76
MODERNO UREJENI TISKARSKI OBRAT
ZA MNOŽIČNA NAROČILA IN NAJLIČNEJŠE IZDELKE Vošči vsem cenjenim naročnikom in odjemavcem srečne praznike
in uspehov polno novo leto 1968
ZNANA TOVARNA POHIŠTVA
Pa V a v |
rincic Ivan
Vošči vsem cenjenim odjemavcem vesel božič in srečo v novem letu
CORMONS - KRMIN
Viale Venezia Giulia 6 Telefon 6221
Obiščite nas, da se prepričate o prvovrstni kakovosti in o ugodnih cenah naših izdelkov
'Šteiha I
Riše ANDREJ NOVAK	»■■■.
35
Piše TONE FORNEZZI
na podstrešju