Prirodopisje. (Dalje) I. stopinja za perva dva ali perva tri šolska leta. Iz otrokove okolice, iz prebivališča, verta, polja in gozda se odbirajo posamezne prirodnine iz vseh treh kraljestev narave, katere otroci že poznajo, ali jih lahko spoznajo, tedaj: domače živali, vertne rastline, drevesa po vertu, kako se jim pravi? kakšna so? čemu so? Naj se med sabo primerjajo! Potem: germovje, zeli in cvetice, ki rastejo na vertu. Naj se imenujejo njih deli in korist popiše! — Trava na travniku in žitna plemena. — Verste in korist gozdnih dreves. — Gozdne živali. Od rudnin naj se pa tiste, katere otroci že nekoliko poznajo, ker so jih večkrat videli, bolj na tanko opišejo na pr.: železo, svinec, baker, srebro, zlato, sol, žveplo, kreraen i. dr. Ako na tej stopinji otroci poznajo naj navadnejša naravska telesa v bližnji okolici, ako jih vedo prav imenovati in povedati njih bistvene dele, pa tudi razločujejo, kam (kateremu kraljestvu) se prištevajo, tako se je doseglo, kar je potrebno na tej stopinji. Učenik pri tem tako-le ravna: On pokaže taka naravska telesa, katera še otroci ne poznajo ali od katerih še nimajo živega nazora, jih iraenuje, in povdarja njihove razločujoče znake; kar je pokazal in naprej govoril, ponavIjajo za njim otroci z besedo (zmožnejši tudi s pismom). Učenik pove ob kratkem, čemu so prirodnine in kako koristijo? ter veleva, da se primerjajo tiste med sabo, ki so si v bližnjem rodu n. p. gos in raca. Perva stopinja, začetno (elementarno) nadzorovanje, je dosežena. V rabi je abecednik ali po okolnosti I. berilo. II. stopinja za daljna dvašolska leta. Tukaj se zlože domače prirodnine v nekatere veče skupini1. Kar si je enako, se skupaj stavlja in lastnosti se med sabo primerjajo. Kar se iz prejšnega podučevanja povzame, se obravnuje bolj obširno. Okolica se tukaj razširja v domovino po vseh treh kraljestvih navave, a ne ostajamo pri tem, ampak prijemljemo tudi inodeželske prirodnine, ki so podobne domačira, ali se ž njimi zlabtajo, ali so sploh v kaki primeri ž njimi, kakor n. pr. pes z volkom, tiger z mačko i. t. d. Tako se nazorno spoznavajo posamezne prirodnine, in se tudi dobiva splošen pregled vseh treh kraljestev. Tudi manj bistveni znaki prirodnin naj se povdarjajo, vendar samo toliko, kolikor je potrebno, da se razloči pleme od verste, da morejo potem učenci, srodne reči sestavljati, tuje pa odbirati in da to, kar so spoznali, tudi znajo zapisati. (Podlaga takemu podučevanju bi bilo berilo, katero jc po teh opombah sestavljeno.) III. stopinja. Za zadnja šolska leta pri pet, šest ali več razrednicah. — Ako so učenci na prejšnih stopinjah natančno spoznali naj imenitnejše telesnine posameznih prirodnin, pa tudi njih plemena in verste, kake in kako velike so? iz katerih delov so? kako rastejo? kje se dobivajo, čemu so ? in so reč gledali v naravi ali v dobri sliki, potem ostaja pa še dvoje, a) da učence seznaniino z notranjini življenjem v naravi, b) da se jim poda pregled o splošnem prirodopisju (o celoti prirodopisja). Kar se tiče perve točke, omenimo, da sc priodopisni nauk močno oživi, ako se pripoveduje, kako žival živi? kakšen iraa nagon? kako je njeno telo primerno vstvarjeno? kakšno je njeno prebivališče ? To se uaj lože doseže po živem popisu. Rastline pa opazujemo v raznih dobah njihove rasti, kako na nje vpliva vreme? na kakošni zeralji rastejo in kako se imajo oskerbovati ? Pri rudninah se posebno omeni, kako se dobivajo in čemu se rabijo? Dobra berila bi mogla to razkladati! (Nemški pisana so, ali slovenskim šolam ne inorejo ugajati!!) Kar pa se tiče druge točke, vrazredbe in pregleda, ni posebnih težav in ni toliko razločka ali začnemo z živalstvoin ali z rudainstvoni; nekateri pravijo, da je bolje začeti z rudninstvom, morda zato, ker je mogoče vpletati opravila rokodelcev, drugi pa terdijo, da mora na tej stopnji vrazredba (Eiutheilung) perva biti, a ne pristaviti se kot pritiklej. Naj bo že to, kakor vsakteri hoče, a to je gotovo: prejšno učno postopanje, ki je bilo večidel vredovano po zemljepisji, je tukaj ravuo narobe, in namesto da bi naštevali prirodnine okoli hiše, verta, polja, travnika, gozda, gore, začenjamo pa s pregledom o treh kraljestvih, in prirodnine po njih vrazredimo in vverstimo, ali pa tvarino ravno omenjenega prirodopisja, ki mislimo da zadostuje, razdelimo v troje kraljestev. A s tem se prav dobro strinja, ako se v vsakem letnem času posebno oziramo na prirodnine, ki so ž n<jim v kakoršni koli zavezi. Ali gre govoriti tukaj od človekoslovje (antropologije)? Zakaj ne, ako se to na pravi način zgodi, tako da se človek postavi kot gospodar na zemlji, a ne kot pervak med živalimi na zenilji; ne bilo bi pa dobro, ko bi kdo hotel otrokom človeka anatomično razkladati, pa bi ne mogel dokazati čudapolen njegov organizem. — Od stvarjenja človeka pripoveduje povest sv. pisma, predrobno razkladanje bi javolne koristilo? C. Vodila pri prirodopisnem podučevanji. — 1. Nauk v prirodopisji naj izobražuje serce in pamet. Naj vodi k spoznanji in ljubezni naj Višjega. Ne gre tukaj dclati samo na um, tudi notranje duševno življenje naj se ogreva in nravnost povzdiguje. V ta namen služijo pred vsem živi popisi v vezani ali nevezani besedi. Temu natnenu pa ne na.sprotuje, ako se podučuje po kakem navodu sistematično, marveč ga le pospešuje. Sistematično podučevanje in pa splošen pregled nas navdaja z občudovanjem narave, nauk se ne zgublja, ampak se zbira, in toliko ložej vodi do stvarnika. 2. Prirodopisno podučevanje se naslanja na nazorovanje. Naj bolje je, ako se iuorejo pokazati prirodnine tam, kjer se nahajajo: na polju, na travniku, v gozdu. Ker pa to ni niogoče povsod in vsaki čas, naj se pa pokažejo otrokonj naravna telesa ali njih podobe v dobrih poobrazih.