List 21.
Politiški oddelek.
Po deželnih zborih. II.
Razen kranjskega zborovala sta le še dva deželna zbora, v katerih so tudi Slovenci, namreč goriški in šta-jarski. Koroški, tržaški in isterski deželni zbor sedaj niso zborovali. Mi Slovenci pač ne bodemo žalovali, da se ti deželni zbori niso sklicali, ker od njih za nas ni nič dobrega pričakovati.
Goriški deželni zbor se navadno peča najbolj z narodnogospodarskimi stvarmi in tako je bilo tudi letos. Posvetoval se je o grajenji več važnih železnic, mej drugim tudi o železnici po Vipavski dolini, ki bi bila velike važnosti tudi za Kranjsko. Potem se je deželni zbor posvetoval še o raznih cestah. Nekatere stvari, kakor nekatere premembe šolskega zakona so pa ostale nerešene in so se izročile deželnemu odboru. Razprave so bile jako mirne.
V  javni seji   razen  poročevalcev  skoro nikdo ni govoril.
V  tem deželnem zboru se vse dogovori v odsekih in klubih, v javni seji se pa le še formalno reši. Zato pa razprave tega deželnega zbora nikdar niso zanimive in se sploh o goriškem zboru lahko reče, če velja o deželnih zborih Schillerjev rek o ženskah, da je tista najboljša, o kateri se najmanj govori, je pač goriški najboljši. V njem se najmanj govori in o njem tudi najmanj sliši. V tem deželnem zboru so Italijani in Slovenci v jednakem številu in vsak poslanec ve, da nič ne opravi, ako nobenega nasprotnika za svoj predlog ne pridobi. Zato se pa za kulisami poslanci o vsem pomenijo in stvari, o katerih se pomeniti ne morejo, lepo na miru puste. Burnih razgovorov v javnih sejah se izogibljejo, boječ se razvneti strankarske strasti, ker bi se potem delovanje deželnega zbora jako otežilo, ker bi v največ slučajih nasprotna stranka lahko vse spridila in podrla.
V štajarskem deželnem zboru se navadno kaže hudo sovraštvo do Slovencev.    O letošnjem zasedanji pa lahko
rečemo, da je v tem oziru bilo veliko boljše, nego smo pričakovali.
Napovedovalo se je, da deželni zbor sklene zakon, s katerim se proglasi nemščina za uradni jezik vseh deželnih uradov in za poslovni jezik vseh občin, v kolikor občujejo z deželnim odborom. Poleg tega se je pa govorilo, da se premeni šolski zakon tako, da se razširi kom-petenca deželnemu šolskemu svetu in se zagotovi v okrajnih šolskih svetih večina zastopnikom vlade in deželnega odbora. Oba ta dva predloga bi bila naperjena proti Slovencem. S poslednjim bi se bilo doseglo, da bi v nobenem okrajnem šolskem svetu na Spodnjem Štajarskem Slovenci ne bili imeli večine.
Da sta se ti dve stvari opustili, moramo reči, da se imamo največ zahvaliti vladi. S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da je deželni odbor stvar le zaradi tega opustil, ker je poizvedel pri namestništvu, da bi takim sklepom deželnega zbora ne bilo mogoče dobiti Najvišjega potrjenja. Iz ljubezni do Slovencev Nemci gotovo niso odstopili od te stvari.
V deželnem zboru samem smo imeli priložnost se prepričati, da je vlada tista skala, ob katero se razbi-jejo preburni nemški valovi. Pač pa ne moremo reči, da bi morda vlada na Štajarskem pospeševala težnje Slovencev, ter ložje rečemo o nasprotnem. Do uresničenja narodne jednakopravnosti je še silno daleč. Samo naravnost na nemško stran vlada neče stopiti in to pač ne iz ljubezni do nas Slovencev, temveč iz političnih ozirov. V državnem zboru se grof Taaffe opira tudi na desnico, v kateri so tudi Slovenci. Tej podpori se pa ne more odreči, ako neče priti v popolno odvisnost od levičarjev* Desnica bi ga pa javaljne dolgo podpirala, ko bi vlada kje popolnoma odkrito podpirala levičarske težnje.
Ko je levica postala za vlado potreben faktor, so Nemci postali silno predrzni. Mislili so že, da smejo zahtevati od vlade vse. Bili so že trdno prepričani, da bo vlada plesala, kakor jej bodo godli. Posebno štajarski Nemci so pričakovali, da jih bode vlada povsod brezpogojno podpirala.    Vsaj   se govori, da je pri pogajanjih z
176
levičarji bas vlada obljubila, da bode varovala neraštvo na Štajarskem in Koroškem.
Zanašajoč se na to obljubo, so že v prejšnjem zasedanji v štajarskem deželnem zboru Nemci stavili do vlade vprašanje, kako da pospešuje poslovenjevanje na Dolenjem Štajarskem in kaj da misli storiti, da se popravijo krivice, ki so se storile Nemcem. Ta interpelacija je merila na nekatere dogodke v Celji, ker je celjski magistrat dobil nalog, da mora slovenske vloge slovenski reševati in je propal z vsemi pritožbami proti temu vladnemu odloku. Ker vlada ni odgovorila na to interpelacijo, so jo v tem zasedanji z nova opomnili na njo.
Namestnik jim je pa odgovoril jako odločno, da gospodje stvari niso prav naslikali, in da je vlada vedno se ravnala po zakonih in se bode tudi v bodoče. Ta odgovor jih je nemalo poparil, ker so pričakovali, da bode vlada sedaj germanizacijo pospeševala tudi preko zakonov.
Pri posvetovanji o ljudskem šolstvu sta dva nemška govornika vlado prijemala, kako da se še nista osnovali nemški šoli v Ljutomeru in Ormoži. Namestnik jim je stvar pojasnil in njegov odgovor jim je dajal posebno zastran Ljutomera jako malo upanja.
Ti dogodki so pa nemške prenapetneže prepričali, da ne smejo preveč grešiti na vladno potrpežljivost in prijelnjivost in popustili so politična vprašanja in bavili se bolj z narodno-gospodarskimi.
V tem oziru je pa štajarski deželni zbor letos zares veliko storil. Posebno so važni njegovi sklepi glede grajenja lokalnih železnic in organizacije njih uprave in pa glede pospeševanja vinstva. Kar se tiče železnic, moramo štajarskemu deželnemu zboru in deželnemu odboru priznati, da nista pretesnosrčna in da dobro poznata važnost
v
teh naprav. Reči moramo, da so v tem oziru Stajarci skoro prvi. Veliko se trudi v tem oziru tudi sedanji deželni glavar grof Wurmbrandt, o katerem se govori, da bi rad po možnosti razširil delokrog deželnemu odboru in posebno hiti s popolnjevanjem deželnih uradov. V kratkem se osnuje tudi deželni statistični urad.
Slovenci bi z narodno-gospodarskim delovanjem šta-jarskega deželnega zbora in deželnega odbora mogli biti precej zadovoljni, da bi se le deželne naprave ne zlorabile v pospeševanje germanizacije. To se posebno vidi pri železnicah in slovenski poslanci so se zaradi tega v deželnem zboru pritoževali, a govorili so le gluhim ušesom. Sploh pa moramo reči, da je letošnje deželnozborsko zasedanje štajarskega deželnega zbora bilo boljše, nego smo pričakovali, če tudi še ni bilo tako, da bi nas moglo ogreti za kako posebno razširjenje deželne avtonomije.