Izlxaja:
10., 20. ia 30. daa vsakega meseca; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velj a:
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ v Celovcu.
Leto XIV.
V Celovcu, 10. grudna 1895.
Štev. 34.
Petdesetletnica Ahaceljnovc smrti.
Dné 23. listopada je minulo 50 let, odkar je v Celovcu umrl sloveči koroško-slovenski rojak profesor Matija Ahacelj. Ta nenavadni mož je zaslužil, da se ga spominjamo z nekterimi vrsticami, kajti bil je izgleden in časti vreden kot profesor in učenjak, kot človek in kristijan, ter kot pisatelj in neumorno delavni domoljub. Rodil se je dné 24. svečana 1779 v Gorenčab Št. Jakobske fare v gornjem Rožu, ktera slavna župnija nam je dala že toliko vrlih rodoljubov duhovskega in posvetnega stanu. Po rodu bi se imel prav za prav pisati „Kobentar“, pa ko so ga v celovški šoli prašali po imenu, je rekel, da je „Ahaceljnov Matija", in tako mu je to ime ostalo. Njegovi starši so bili revni , in Matiček bi ne bil prišel v Celovec, da ga ni blagodušno podpiral takratni šentjakobski kaplan Franc Hudelist, ko je spoznal njegovo bistro glavo. V malih šolah je v Celovcu pomanjkanje trpel, v prvi latinski šoli pa je dobil štipendij ali ustanovo letnih 50 gld. V drugi šoli je že druge, gosposke otroke za plačo poučevati začel, tako da ni le samega sebe z vsem preskrbel, ampak je podpiral še svojega bolnega očeta in svojega mlajšega brata, ki je za njim v šole prišel. Ko je latinske šole s sijajnim uspehom dovršil, mislil se je posvetiti duhovskemu stanu. Zgodilo pa se je, da je zbolel profesor matematike Paris pl. Giuliani, in ta je, poznavši učenost in izborne lastnosti Ahaceljnove, predlagal deželni vladi, naj Ahaceljna imenuje za njegovega namestnika; tako se je tudi zgodilo. Cez nekaj časa je Giuliani šel v pokoj, in Ahacelj je bil na njegovo mesto imenovan. Kot tak je služil celih 38 let. Ahacelj pa je hotel še več storiti, hotel je postati dobrotnik ne samo dijakom, ampak celi deželi. Zato se je poprijel kmetijskih vednostij in se pridružil koroški kmetijski družbi. Kmetijstva se je učil tako iz bukev, kakor z lastnim delom in poskušanjem: na svojem vrtu je vse sam obdelal, rastline sadil, sadiče cepil itd. Kmalu je postal profesor ali učenik tudi pri koroški kmetijski družbi v Celovcu, ktera ga je potem izvolila za svojega tajnika, kar je ostal do svoje smrti. Tukaj si je pridobil ne-venljivih zaslug. Kmetijska družba je bila prej
močno zanemarjena, marljivi Ahacelj jej je udihnil novo življenje. V letih 1831 do 1839 je uredoval družbin list „Blàtter ftir Landwirtschaft und Industrie". Leta 1844 je družba začela izdajati list „Mittheilungen“, in tudi tega je on uredoval. Nadalje je za svoj denar kupil 3 orale zemlje blizo Celovca za 1700 gld., in to zemljišče je kmetijski družbi podaril za drevesni vrt in druge kmetijske poskušnje, kteremu namenu tisti svét še danes služi. To je pač dokaz, da je, pozabivši na samega sebe, skrbel le za občni blagor. Sedanje vodstvo kmetijske družbe, ki je Slovencem tako malo naklonjeno, naj bi se vendar včasih spominjalo, koliko zahvale je družba dolžna Slovencu Ahaceljnu! Ahacelj se je pečal tudi z vremenoslovjem in je vreme v Celovcu opazoval 33 let. Svoje dijake je Ahacelj učil z gorečo in jasno besedo, pri kmetijskem pouku pa jim je tudi dejansko pokazal, kako se dela. Učil je kmetijstva pa tudi kmete. Rad je zahajal v svoj rojstni kraj, in kedar je prišel domov, so ga kmetje kar obsuli, da jim je kaj povedal. Govoril jim je po več ur nepretrgoma. Za dijake je skrbel duševno, pa tudi telesno. Pomagal jim je v vsakteri potrebi. Sploh je bil dobrotljiv do skrajnosti ; vse je razdal, še svojo obleko, tako da je imel včasih sam le eno suknjo. Da pa pri toliki milosrčnosti ni prišel sam v zadrego, živel je sam za se čisto priprosto : zjutraj je imel prežgano juho namesto kave, opoldne pa žgance namesto mesa, za malo južino pa kos črnega (rženega) kruha. Dal si je vselej napraviti le eno jed, rekši: „če ima človek le eno jč-J, se mu ustavi, kedar je ima zadosti ; kdor pa ima pred seboj več jedij, jé še naprej, ko je že sit, in tako se preobjé, kar ni prav in tudi ni zdravo1'. Njegova pijača je bila čista voda. Bil je zvest kristijan, in če je bilo le mogoče, šel je vsaki dan k sveti maši, ob nedeljah pa tudi k večernicam ali litanijam.
Nàrodna zavest takrat še ni bila tako probu-jena, kakor v naših časih ; v sredi vsega nemšku-tarenja pa si je Ahacelj vedno ohranil svoj slovenski značaj. Kupil je vsako slovensko knjigo, ki je izišla ; in ko so v Ljubljani začele „Novice“ izhajati, se jih je silno razveselil in jih vsem priporočal. Slovenske knjige je delil med kmete. Nabiral je besede za rečnike ali slovarje, ki sta jih izdala Jarnik in Slomšek. V porazumnosti s slavnim škofom Slomšekom je na svitlo dal »Ko-
roške in štajerske pesmi". To sicer niso „nàrodne“ pesmi, le nekaj je vmes nàrodnih, pa še tiste so popravljene, večina pa je umetnih, nekaj jih je zložil rožanski tkalec in pesnik Miha Anderjaš, nekaj pa Slomšek in drugi štajerski duhovniki-pesniki. Ta zbirka se je slovenskemu ljudstvu prikupila, kar se spoznà iz tega, da je doživela tri izdaje (1833, 1838, 1852). Svoje domoljubje je pokazal Ahacelj tudi s tem, ker ni maral -zapustiti svoje domovine: vabili so ga v Brazilijo, vabili za profesorja visokih šol na Dunaj, pa ni maral sprejeti, preveč bi se mu tožilo po slovenski domovini, za ktero je ves čas svojega življenja tako neumorno delal. Naš čas pač ne rodi več takih mož, saj naše dni se nihče več noče zatajevati, mi smo v dobi uživanja in mehbužnosti. Možje omikanih krogov se naše dni nočejo več pokoriti cerkvi in Kristusu, pa tudi ne poznajo tiste veli-kosrčne dobrotljivosti in nesebičnosti. On nam je krasen izgled možate delavnosti in telesne zmernosti. Naš dični Ahacelj naj se slovenski mladini vedno kot uzor v izgled postavlja, tako bo njegov spomin nepozabljen med Slovenci.
Dopisi prijateljev.
(Kronski darovi za veljkovško šolo.) Vzorni rodoljub preč. gosp. župnik Valentin Šumah v Šmihelu pri Pliberku darovali so 40 kron ; slovenski rojak v Celovcu, ki pa noče imenovan biti, nam je poslal v podporo naše mladine 10 kron. Skupaj 50 kron. Presrčna hvala. Živeli nasledniki !
Iz Otoka. (Starine.) Omenili ste v zadnjem številu „Mirovem“ naših starih slik, ki smo jih pretečeni mesec v naši cerkvi našli. — Blagovolite zastran tega kaj več poročati. Popravljali smo našo manjšo cerkev, ktera je brž ko ne stareji kakor velika sedanja farna cerkev. Zidar Berdenik je s kelo nepotreben omet odpravljal raz sten in pri tej priložnosti so se prikazale stare slike za pobelo na vseh stenah presbiterija (to je prostor okoli altarja). Pokrival in zakrival jih je čvetern omet že blizo 600 let, kajti profesor dr. Hami iz Celovca in drugi v starinah zastopni gospodje trdijo, da so še iz dobe romanskega sloga. Slik sicer ni narisal kak slaven umetnik, ampak le kak priprost domač slikar, pa vendar so veliko vredne zavoljo starosti, ker je na Koroškem le malo tako starih.
Prikazen.
(Iz francoščine.)
V	soseski Fanžo na Francoskem je živel bogat graščak. Bil je poštenega in dobrega srca, pa čisto brez vere. V mladih letih je imel krščansko izgojo, duhovnik katehet je v grad hodil, da je mladega grofa učil. V srednjih in visokih šolah pa je mladi gospod, kakor se v naših časih že godi, vso vero zgubil; protiverske knjige, slaba tovaršija, vse vkup pripomore, da mladenči v veri najprej otrpnejo, potem jo pa popolnoma zgubijo. Od svoje prvotne krščanske izreje si je grof le to lepo lastnost ohranil, da je ubogim rad pomagal.
V	tej svoji neveri pa grof ni bil ne srečen, ne miren. Večkrat je sam pri sebi zdihnil: „Če je kakšen Bog, mi bo že sam spoznati dal, da je po smrti res večno življenje, saj Bog vé, da nisem brezverec iz lahkomišljenosti ali pa iz hudobnih namenov."
Bog se ga je usmilil in mu pokazal, da duša po smrti res še živi. Enkrat, ko je šel skozi vas in pride mimo nekega volovskega hleva , prikaže se mu duša neke kočarice, ki je nekaj dni poprej umrla, ktero je bil dobro poznal. Bila je v nedeljski obleki, obraz pa je imela ves upaden in zelo žalujoč. Milo grofa pogleda, kakor bi ga za nekaj prosila, in potem zgine. Grof je bil zelo prestrašen, kajti spoznal jo je natančno, vedel je, v kteri koči je bila doma in da je bila pred par dnevi pokopana. Tu je bila prevara nemogoča. Gre tedaj v tisto kočo, kjer najde moža od rajne
ravno doma. Vpraša ga: »Ali ste za vašo rajno ženo vse opravili, kar je pri kristijanih navada?" Kočar odgovori: „Molili smo mnogo, toda revščina mi ne pripusti, da bi dal za njo sv. mašo brati, kakor je sicer navada." — „Ce druge ovire ni", reče grof, „tukaj imate tri franke, nesite jih gospodu župniku in prosite jih, naj darujejo eno sv. mašo za vašo rajno ženo". Kočar je tako storil. Čez devet dni se je rajna kočarica graščaku zopet prikazala. Pa zdaj je imela vse svetlo, veličastno in smehljajoče lice. Bila je kakor v belo meglo zavita. Rekla je besede: „Lepo zahvalim!" in na to je prikazen zginila.
Zdaj je bil grof popolnoma spreobrnjen. Saj je na lastne oči dvakrat videl in se prepričal, da je po smrti še življenje. Šel je domov v svojo že davno pozabljeno in dolgo zanemarjeno grajščinsko kapelico, tam je pokleknil in pobožno molil. Malo dnij pozneje so ga videli v cerkvi prejeti sveto Rešnje Telo.
Odslej je bil ves drugačen človek, izgled celej fari. Ojstro se je pokoril, pridno in pobožno je molil, mnogo miloščine je delil siromakom; tudi si je naložil post, da do svoje smrti ne bo več pokusil mesa. Enkrat je bil povabljen na imenitno gostijo , kterej se ni mogel lahko odtegniti. Pri mizi je bil tudi ruanski nadškof in kardinal. Grofu so se vsi čudili, da mesenih jedij ni pokusil. Hišna gospodinja ga je začela siliti in mu govorila: „Saj danes ni petek, gospod grof; zakaj vendar ne jeste mesa? Glejte, milostljivi gospod kardinal ga tudi jedó; ali hočete Vi bolj pobožni biti, ko so ta gospod?" Grof pa ponižno odgovori: Milostljivi gospod kardinal pa tudi v mladih letih
niso toliko grešili, kakor jaz. Kdor je več grešil, mora tudi več pokore delati."
Tako se je grof pokoril do svoje smrti. Vsaki dan je šel k sv. maši, in čeravno je bil župan, grof in najbogatejši mož v soseski, ni se sramoval, pri sv. maši streči namesto ministranta. Ce so mu to branili, je vselej rekel: „Kdor pri sv. maši streže, zadobi posebne milosti ; pustite me, da si jih zaslužim!"
Tako je v milosti Božji živel in srečno umrl.
Iskrice.
Če ljubiš tiste, ki se s teboj šalijo in s teboj kratkočasijo, ljubi še bolj tiste, ki se s teboj — jokajo. To so tvoji iskreni prijatelji.
Velik junak se z vso pravico sme imenovati tisti, kteri se nikoli, niti iz strahd, niti iz sramežljivosti — ni zlagal. ___
Kdor daje nàrodu dobre šole, zagotavlja mu srečno in slavno prihodnjost. Toda šole brez verske vzgoje pripravljajo nàrodu prezgodnji grob.
Revež se imenuje danes vsak, kteri hoče imeti več, kakor ima.____
Kdor hoče biti preveč moder, navadno je neumen.	-----
Če ne moremo storiti tega, kar hočemo, storimo vsaj to, kar moremo.
Naslikani so po vrsti okoli in okoli po okroglih (romanskih) obokih in na priprostih podlagah ali stojalih na severni strani 4 moški svetniki, kterih imena še nismo za gotovo izvedli, na izhodni steni pa je sv. Peter s ključema in dva angelja; slike na južni strani bile so v kakem ognju popolnoma pokončane, ker se na osmojenem zidu le tu pa tam pozna sled nekdanje podobe. — Jaz si to reč tako mislim: Presbiterij je bil o začetku (1. 1200 — 1400) kakor cerkev sploh popolnoma čveterooglat z ravnim stropom pokrit; (v romanskem slogu se to večkrat nahaja). Požar je lesen strop 1399 (?) pokončal in so pozneje napravili sedanji zidan obok in dvoje okenj ; žal da so tudi vse slike ob robu in tam kjer so okna prenarejali, na daleč okrog popolnoma vničili, tako da so sedaj le štiri podobe cele, od drugih pa se poznajo le noge in polovica života. Bog nam izbudi novih dobrotnikov in privedi zastopnega slikarja, da bi se podobe pravilno in vender čedno ponoviti zamogle. Da vam še od drugih stariu kaj naznanim. Tudi še tri mejnike, Nemci jih imenujejo: „Burgfriedmarkstein“, po našem bi jim rekli: ^mejniki grajščakove oblasti1', smo tukaj našli. Narejeni so iz zelenkastega kamna, so po metru dolgi, imajo na eni plati letnico 1703, na drugi pa rožo v štirioglatem okviru. To nam pové, da je do tu sem segala oblast kneza Bosenberga, čegar je zdaj grajščina v Hodišah. Morebiti teh kamnov sosedov kdo več najde? Razun tistih starih slik, kterih sem prej omenil, vidimo v ravno tisti cerkvici še drugo, sicer ne tako staro, pa tem bolj pomenljivo sliko. Podoba nam sv. rožnivenec pred oči postavi. Zgoraj je letnica 1711, v kterem letu na velikonočni torek se je tukaj slovesno vpeljala nadbratovščina sv. rožnega venca ; na sredi je Zveličar na križu, iz križa pa raste rožen grm, na kterem je 15 rož in sicer 5 rudečih, 5 belih in 5 rumenih , in v vsaki roži je vrisana ena skrivnost sv. rožnega venca. Škoda, da je slika že zlo obledela in se samo v treh rožah podobe poznajo. Pustili so, da je deževnica tekla po steni čez sliko in zato že omet na več krajih odpada. Cas je torej, da bo prišel gospod L. Grilc, skušen umetnik iz Ljubljane, da nam razpadujočo podobo ponovi.
Izpod Košute. (Kako znižati šolske stroške?) Da se liberalcem kmet ne smili, to je že stara reč. Povsodi napravljajo šole in ukazujejo občinam, da morajo zidati šolske hiše, naj vzamejo denar kjer hočejo. Po vrhu nam nakladajo še vedno hujše šolske doklade, ktere pri davkih plačujemo, da dobijo potem učitelji svoje plače. Dokler imajo liberalci v deželnem zboru večino, je zastonj misliti, da bi se ti stroški znižali, saj se je v deželnem zboru očitno reklo, da se bojo šolski stroški še povišali. Zato bi se morala vsa dežela liberalcem nasproti postaviti in pri bodočih volitvah na to delati, da dobimo konservativen deželni zbor, kjer bi imeli večino krščanski in kmetom prijazni poslanci. Ti bi že vedeli, kaj jim je storiti, da bi nam olajšali šolsko breme. En pomoček bi bil, da se na kmetih upelje šestletna namesto osemletne šole. Tako bi odpadla zadnja dva letnika, in kjer so zdaj trije učitelji, bi bila potem dva zadosti. Da bi se pa otroci ravno toliko ali še več naučili, kakor zdaj, naj se napravijo štiriletne nedeljske šole. Nadalje naj se napravijo redovniške šole, da bi namreč nune in mnihi poučevali namesto učiteljev. Na slovenski šoli v Velikovcu bojo poučevale nune, ki se imenujejo šolske sestre. Neki gospod mi je pravil, da potrebuje taka nuna samo 200 gold, za celo leto. En učitelj nas stane poprek 600 gld. na leto ; za ta denar imeli bi že tri nune ! V Dolenji Avstriji učijo pa v nekterih šolah mnihi, ki se imenujejo „šolski bratje". Tudi ti bojo menda dober kup. Ko bi se tedaj mnogo koroških šol izročilo takim mnihom in nunam, bi dežela veliko denarja prihranila, pri tem bi imeli pa še ta dobiček, da bi se otroci poučevali bolj v krščanskem duhu. Liberalci kaj tacega seveda ne bojo storili, kajti njim mrzi do nun in do mnihov in sploh do katoliških redovnikov. Glejmo tedaj, da se liberalcev otresemo, glasujmo pri volitvah vedno le za krščanske poslance.
Iz Grebinjske okolice. (Shod v Grebinju. — Most pri Lipici.) Velikanski slovenski shod pri Blazniku naše liberalne nemškutarje še zmirom v oči b6de. Mislili so, da nič ne bo in da je vsa velikovška okolica že pod Nemčijo zapisana, češ, kar je še Slovencev, se ne smejo ganiti. Prišlo pa je na slovenski politični shod več ko 400 kmetov in pazljivo so poslušali govore, toraj je upati, da bodo besede dober sad rodile. Dokler smo hodili za liberalci, šli smo v vseh reččh rakovo pot, vedno na slabše ; čeravno so nam pravili, da gremo „naprej‘‘. Saj so zmirom upili „fotschritt“, to je, da gremo in moramo iti naprej, in šli smo res „naprej“, pa le v — dolgove. Zdaj tičimo v luži in si ne znamo pomagati; če nam ne bo pomagala krščansko - socijalna stranka, potem smo kmetje zgubljeni. — Veliko jeze je tukaj zavolj
mosta čez Dravo pri Lipici. Naložili so nam veliko doklado za ta most, ljudje pa pravijo, da ga ne potrebujejo, posebno gorjanci ne, ki grejo čez Dravo morda komaj enkrat v treh letih.
Iz Velikovca. (Shod v Šmarjeti.) Dné 24. listopada je slovensko katoliško-politično društvo zborovalo v Šmarjeti pri Trušnjah. Vreme je bilo čmerno, oblačno in mrzlo, vendar se je nabralo v Lavretovi gostilni več ko sto kmetov, ki so vse govore pazljivo poslušali. Nastopili so štirje govorniki, ki so svojo nalogo vsi dobro dovršili. Sicer pa ni težavno, govoriti zoper liberalno gospodarstvo v državnem in deželnem zboru, ker so liberalci naredili toliko napak in pregreh, da so ljudstvo pritirali že na rob propada; naj si govornik ogleda liberalizem od leve ali desne strani, od zgoraj ali spodaj, povsod najde dosti hib in pogubnih napak, tako da za grajo in kritiko ne bo v zadregi, čudno je le, da je ljudstvo liberalce tako pozno spoznalo, da jim ni že prej slovesa dalo. To je pripisati liberalnim časnikom, ki še zdaj mnogo ljudij tako v svoji duševni sužnosti držijo, da jim vse verjamejo. Večina ljudstva pa se vendar odvrača od liberalizma in se približuje krščanski stranki, zato upamo, da bojo naše volitve prihodnjič bolj srečne. — Isti dan, ko smo v Šmarjeti zborovali, napravili so nasprotniki šulferajnski shod pri Raku, da bi kmete tje zvabili in naš shod oslabili, pa ta nakana jim je spodletela, kajti kmetje so šli rajši v Šmarjeto.
Iz Velikovške okolice. (Šulferajnovci pri Raku.) Dné 24. listopada je naše katoliško-politično in gospodarsko društvo napravilo shod v Šmarjeti pri Velenbergu, ki se je prav sijajno vršil. Ravno v ta dan so naši liberalci sklicali k „Raku“ protishod; napravili so namreč tam letni občni zbor Važenberžke podružnice nemškega šulferajna. Kakor iz zanesljivega vira izvem, naši liberalci s tem shodom prav nič niso kaj opravili. Le malo kmetov se je istega shoda udeležilo, seveda so bili navzoči Šmarješki in Želinjski učitelji in važenber-ški liberalci, glavno kardelo so pa poslali Veli-kovčani: Velikovško pevsko društvo, davkarski, ne-kteri sodnijski in drugi uradniki in trgovski pomočniki. Govorila sta menda Pinterič in učitelj Čada iz Velikovca. Gospodom udeležencem uradnikom iz Velikovca, kterih marsikteri ni zmožen slovenskega jezika, svetujemo, naj se spominjajo, da je uradnik zavoljo ljudstva nameščen, naj se tedaj raji poprimejo učenja slovenskega jezika, namesto da se udeležujejo nemško-liberalnih shodov na slovenski zemlji!
Izpod Topiče. (Poselska potrata in pokojnina.) Resnico je pisal vaš dopisnik „od Drave", da se med Slovenci vse preveč žganja popije, da posebno hlapci ne znajo kaj prihraniti, na stara leta se jim pa potem čudno godi. Tudi pri nas imajo hlapci po 60 gld. in nekteri še črez, pa malokteri si kaj prihrani. Eni so prijatelji žganja, drugi pijejo čez mero ol ali pivo, nekteri se prešerno oblačijo, nekteri pa na plesih z ženskami vse zapravijo. Hlapec ima pri kmetu stanovanje in hrano, za obleko in tobak ima zadosti 30 gld., drugih 30 ali vsaj 20 bi lahko prihranil. Najboljše bi res bilo, ko bi se od države naredil po-selski pokojninski zaklad, da bi bili posli prisiljeni, vsako leto nekaj uplačati, recimo, hlapci po deset, dekle po šest rajniš. Ti letni doneski naj bi se nabirali in na obresti naložili, in iz tega zaklada naj bi potem stari posli dobivali pokojnino. To bi bila velika dobrota za kmete in za posle ; za kmete zato, ker bi potem ne bilo več toliko občinske doklade, ker bi bili reveži in starčki s pokojnino preskrbljeni; za posle pa bi bila dobrota, ker bi bili na starost preskrbljeni, da bi jim ne bilo treba beračiti od hiše do hiše, stradati, zmrzovati in grenke besede požirati od takih ljudij, ki berača rajši ozmirjajo, namesto da bi mu kaj dali. Ko bi se to naredilo, bili bi posli ene velike skrbi rešeni, ker bi vedeli, da so za starost preskrbljeni. Te goldinarje pa, ki bi jih morali v trdnih letih uplačati, bi prav lahko pogrešali; gostirji bi nekaj menj skupili, sicer bi ne bilo pri tem nobene druge nesreče. Poselske pokojnine se tedaj kmetom ni treba bati, to bo le dobrota za kmete in posle. Le to se mora zabraniti, da se kmetom ne bo naložilo kako plačilo zavolj tega; posli naj si pokojnino sami uplačajo; če bo hlapec skozi 40 let po 10 gld. na leto uplačal, je že to 400, pa pomisliti je, da med tem časom naraščajo tudi obresti in njihove obresti, tako da se bo nabralo v 40. letih Mizo 1000 gld. Če bi „upokojen“ hlapec od teh 1000 gld. porabil vsako leto 100 gld., sme živeti še 10 let. Ker jih pa mnogo že v boljših letih pomrje, ko še služijo, in ker taki od svojih upla-čanih denarjev ne uživajo potem nič, zato se sme računiti, da bodo drugi, ki po 40letnem službovanju še živijo, dobivali lahko po 120 do 150 gld. letne pokojnine, in s tem se na kmetih že živi, kjer je stanovanje po ceni in so ljudje zadovoljni z žganci in repico.
Iz Št. Urbana nad Trgom. Naš časnik „Mir" postaja zmirom bolj priljubljen, v kolikor manj objavlja osebnega pomena prepirov med nami. V zadnjem času postal je „kres gospodarskega vprašanja" posebno koroških Slovencev. Prinesel je načrte: gospodarskega društva za Slovence sploh, socijalni program ljubljanski in zdravljenje po Kneippovih nazorih. To je vse potrebno in koristno; toda mi živimo v času, v kterem človek ne ve, kaj bi prej dognal, da bi si svoj obstanek zagotovil. Kar pa zadene posamezne ljudi, to zadene cel narod. Nàrod naš je predolgo spal, in dolgo dremal, zdaj pa na enkrat stoji cela egiptovska piramida nujnih potreb pred njim, ktere vse čakajo svoje rešitve. Od tega pride, da rastejo društva med nami Slovenci, kakor gobe po dežu. To je vse prav; toda vprašanje je: Kaj naj se najprej izvrši, in ne bojo narodnjaki omagali, prej da bo vse ljudstvo nàrodno, ker nàrodni davek pride do danes samo na nje. Res je, da ta davek sploh ni visok, — mnog pa je vendarle. Moja misel je ta: do danes se brez denarja nič storiti ne more razun beračenja. Zatorej naj se primemo mi zadeve, ktera nam denar prihrani. Ni je pa stvari tako ugodne, kakor zdravljenje po Kneippu. Verjemite mi, da je tako. Ta misel, ktero. je sprožil ziljski dopisnik, našla je odmev v podjunski dolini, zadnjič tudi iz Briksna na Tirolskem. Ljudem svetovati to zdravljenje, je res nevarno in do danes po večem tudi zastonj; ker imamo samo dve vrsti ljudi v tej zadevi: Eni se bojijo vode kakor mačka, drugi je pa nimajo nikoli dosti. Oboje je krivo. Povedati je toraj treba ljudstvu, kaj je prav in zato je potrebno, da dobimo mi človeka, ki se je zdravljenje po Kneippu ali bolje rečeno pri njem naučil. Ne zamudimo ugodnega časa. Če takega gospoda enkrat imamo, napravljajmo shode in spravljajmo tako to stvar med ljudstvo. Seveda priraste s tem zopet nov ndrodni davek, toda le mimogredoč, ker bo ljudstvo v kratkem času samo take zdravnike za svet upraševalo. Zdravnik bo potem spet„Bader“, kakor jih Nemci še dandanes pogosto imenujejo. Ako imamo enkrat to reč zagotovljeno, potem se lotimo še gospodarskega društva za vse Slovence, s kterim se tudi socijalni program ljubljanski po večem ujema in ktero izvršitev slovenski kmeti jako željno pričakujejo. — Kakor se šteje, tako naj se dela.
Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so v zadnjih petih tednih poslali: Gospod Fran Prislan v Braslovčah 2 gld. 62 kr.; gosp. Ivan Pignatari v Črničah pri Gorici iz nabiralnika 2 gld. 40 kr. ; gosp. Rajko Arce v Ljubljani 1 gld.; g. K. Fiegl v Tržiču na Primorskem 2 gl.; slavno uredništvo Slovenskega Naroda v Ljubljani zbirko darov v mesecih mal. srpana, vel. srpana in kimovca v znesku 651 gld. 11 kr. ; podružnica na Greti 6 gld. 20 kr. ; šentpeterska moška in ženska podružnica v Ljubljani skupaj 420 gld.; g. Ivan Šapla v Sturiji iz nabiralnika 2 gld. 50 kr. ; kamniška ženska podružnica 37 gld. 30 kr. ; podružnica za Stičino, Višnjo Goro, Št. Vid in Krko 100 gld.; vipavska podružnica 27 gld.; podružnica v Žalcu iz nabiralnika 5 gld.; č. g. Viktor Steska, kapelan v Kočevja, 2 gld.; g. prof. M. Pleteršnik v Ljubljani 1 gld. ; gospodična Ludovika Košenini v Mokronogu 1 gld.; g. Jos. Sancin v Predloki 1 gld. 20 kr.; č. g. Josip Rozman, kapelan v Sp. Dravbergu, 12 gld.. nabranih za velikovško šolo med rodoljubi v Slov. Gradcu ; šišenska podružnica 280 gld , (med temi je 100 gld. pokro-viteljine od g. Jakoba Matjana, posestnika v Zg. Šiški, in 50 gld. kot drugi del podružnične pokroviteljine,) ; iz nabiralnika gosp. Fr. Gratina v Ajdovščini 3 gld. 40. kr.; č. g. J. Virant v Mokronogu iz nabiralnika pri Lipi 6 gld. 20 kr. ; č. g. Ivan Zagorjan, župnik v Radečah, 2 gld. ; N. N., strojevodja v radeški papirnici 1 gld.; ženska podružnica v Sežani po gdč. Mariji Škrinjar 124 gld. 21 kr.; prijatelj naše družbe v Tržiču 5 gld. 15 kr. ; podružnica za konjiški okraj iz nabiralnika pri Slonu 8 gld.; sl. upravništvo Mira v Celovcu zbirko 741 gold. 65 kr. ; blagosrčna rodoljuba gospoda Vinko Majdič, veletržec v Kranju, in gospod Ivan Perdan, veletržec v Ljubljani, vsak 100 gld.; podružnica v Žalcu 45 gld.; g. Ivan Milohnoja v Kamniku iz nabiralnika v gostilni pri Kendi 3 gld. 40 kr. in iz onega v gostilni pri Sokolu 1 gld. 76 kr ; prijatelj naše družbe v Tržiču zopet nabral 3 gld. 65 kr.; podružnica v Brežicah 100 gld. pokroviteljine in moška podružnica v Trstu je v mesecih kimovca in vinotoka nabrala darov 123 gld. 85 kr. — Bog blagoslovi vse milosrčne darovalce!
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz Briksena. (Še nekaj o potovalnem zdravniku.) Gospod dopisnik iz podjunske doline, v kterem slutim č. g. duhovnika, s kterim sva nekdaj žalostnega spomina skupaj hlače trgala na švržastih klopeh stare celovške gimnazije, in „Mirov“ uvodni članek od 30. vinotoka tega leta sta sprožila misel o potovalnem zdravnika za koroške Slovence. Misel je lepa in vsega prevdarka vredna. Misel je pa tudi nova, kajti kolikor jaz poznam svet, nisem še nikdar čul o potovalnem zdravniku, seveda ako izvzamem potujoče „Huhner-augenentwurzlerje" (izkoreninjače kurjih očes) in druge mazače te vrste. Gospod urednik! Ne jezite se na me, da sem že pri mazaču, vesela beseda še bolniku dobro dé. — Vsega prevdarka vredna je misel o »Kneippovskem društvu". Brez takega društva hi bilo težko za zdravnika kneippijanca, ki bi se hotel svoj čas naseliti v Celovcu. Da hi mu dajalo kneippovsko društvo kaj plače, sicer po mojem mnenju ni potrebno, to hi bila manjša skrb zdravnikova, dober zdravnik si že sam svoj kruh prisluži. Tako društvo bi imelo drugo skrb, nam-
reč Todozdravilstvo razširjati in pridobivati si vedno novih prijateljev. Ustanoviti v Celovcu tako društvo ni težko, kajti jaz poznam med Nemci in Slovenci na Koroškem veliko nad sto gorečih in odličnih prijateljev Kneippovega sistema. A tudi brez tega ni težavno, kajti nova misel, posebno ako se oklanja tako ozko na naravo kakor je vodozdra-vilstvo po Kneippu, ima vsikdar bodočnost. Ako je enkrat zdravnik kneippijanec v Celovcu, se za dva meseca v poletju lahko spremeni v potovalnega zdravnika. Jaz si mislim to reč tako: Zdravnik gre za teden dnij po letu v vsako dolino, recimo v faro Kaplo za rožno dolino, tam teh 8 dni ostane in ljudi zdravi. Iz vsake druge fare v tej dolini, kamor zdravnik ne pride, pridete po priporočbi č. g. župnika dve osebi: moški in ženska. Te dve osebi ostanete cel teden pri zdravniku. Tako zbranim učencem pokaže praktično, kako se dajejo polivi in ovitki po Kneippu, kako je treba ravnati z vodo pri poglavitnih boleznih. Nadalje vodi te učence na trato in jim pokaže zdravilne trave po Kneippu, in pove jim, pri kteri bolezni in kako se porabljajo. V teku tedna se razumna oseba lahko priuči poglavitnih rečij. Po tem takem bi vsaka fara imela v kratkem svojega polivača in polivalko. Ako tedaj kdo zboli, pošlje po polivača v svojej fari, ta mu lahko svetuje to in to, in tudi koj napravi nasvetovano zdravilo. To gre tudi po postavi : vsakdo sme po postavi svetovati kaj svojemu sosedu kedar zboli, samo denarja ne sme vzeti zato, kajti sicer ga dene oblast kot mazača pod ključ. Kar bolnik polivaču radovoljno podari, sme vzeti; tedaj nezdravnik samo rajtati nič ne sme, ako noče priti sodniji v roke. Ako vzamemo po tem takem v rožni dolini 1 faro, v podjunskej 2, v celovškej okolici 1, v ziljskej 1 in v kanalskej dolini 1 faro, bi potovalni zdravnik v 6 do 8 tednih lahko preromal ves slovenski del Koroškega. Kdor pozna, kako se zdravi dandanes ubogi kmet, uvidel bo, da bi bilo to velika dobrota posebno za siromake. Zdravnik jim je predrag, toliko denarja včasih v celej hiši ni dobiti in tu gre ubogi kmet h konjedercu ali k šintarici; šintarice so navadno že bolj »modre“. Kdor ni na glavo padel, tudi na kmetih vé, da ga mazač grdo goljufa in oslepari. Kdor se nič ni učil in šivati ne zna, k temu še kmet ne pojde, da mu hlače pomeri. Pri mazaču je ista: če mazač za vola kaj svetuje in vol vendar ne crkne, in če res kak lahkoverec k mazaču zaide in se kljub mazačevemu zdravilu še ozdravi, je to velika sreča, za ktero se mora pa le svojim telesnim moččm zahvaliti. Polivači bi bili proti mazaču zlata vredni, ker bi kaj dobrega in v resnici pomagujočega razumeli in pomagali babjo vero na kmetih iztrebiti. Velikokrat bi se seveda moral tudi polivač do zdravnika kneippijanca obrniti, če bi kaj ne razumel. In zdravnik mu potem lahko razloži, kaj je storiti. In če že zdravnik sam ne more priti, polivaču lahko piše, ta bi potem že vedel. kako se ravnati. To so moje misli. Gospod urednik! Zdaj prosim pa še vas in č. g. dopisnika iz podjunske doline, da kako privržete. Dotlej do svidenja!	Lipijev v Rožu.
Politični pregled.
Grof Taaffe, ki je bil prej 14 let ministerski predsednik, je na svojem gradu na Češkem umrl. Listi o njem mnogo pišejo; eni ga hvalijo, drugi grajajo. Poslance in cele stranke je znal dobro za nos voditi, nemškim liberalcem je dosti grenkih ur napravil, pa vendar je bil v vseh reččh preveč površen in premalo dosleden. Na Dunaju je liberalcem nasprotoval, na Koroškem in Štajerskem jim je pa vso oblast prepustil. Za slabe in tlačene se ni zmenil in jih je njih osodi prepustil, čeravno je imel moč in oblast, manjšine braniti. Tudi za to se ni zmenil, da so mu uradniki očitno nasprotovali. Slovanom je bil pravičen le z besedo, dejansko pa je za nje malo storil. S tem je grob izkopal staročehom, kajti češki nàrod ni maral, da bi njegovi poslanci še dalje podpirali tako polovičarsko vlado. Iz teh uzrokov se mi za Taaffeja nikoli nismo mogli ogreti. — Znamenja kažejo, da se vlada približuje mladočehom. Seveda na nekoga se mora vendar nasloniti; nemški nàrod si je po večini odtujila, zdaj mora pri Slovanih zaslombo iskati. Čehom obeta bojda notranji češki uradni jezik ; to bi bila velika pridobitev za Čehe. Radovedni smo, kako bo vlada postopala protisloven c e m. Toda njena slabost in popustljivost naproti goriškemu magistratu ne obeta nič dobrega. Ukljub vsem uradnim razsodbam in ukazom vendar goriški mestni zbor noče odpreti slovenske šole. Tu mora laška vlada (trozveza!) svoj prst vmes imeti! — Našim bralcem bo gotovo že znano, da je 15 nemških poslancev izstopilo iz konservativnega kluba in so napravili svoj lastni klub. Nova stranka se imenuje »katoliška ljudska stran ka“. Nekteri se bojijo, da bo ta stranka bolj na »nemško0 cikala in ravnopravnosti Slovanov na-
sprotovala. Na tem utegne že nekaj resnice biti, toda mi menimo, da najpotrebnejših nàrodnih pravic tudi ti katoliški možje Slovanom ne bodo mogli odrekati. V socijalnem oziru pa od te stranke pričakujemo, da se bo odločno potegovala za revno ljudstvo, za kmeta, obrtnika in delavca. V Ho-henvvartovem klubu to ne gre tako lahko, ker češki grofi ne slišijo radi takih „demokratičnih“ pogovorov.— Načrt volilne preosnove bo vlada predložila še le po sklepu deželnih zborov, tedaj morda meseca svečana. — Minister Gleispach je obljubil, da bo tiskovno postavo nekoliko predelal. — Minister Gautsch je rekel, da se bo število profesorjev za 120 pomnožilo. — Deputacija privatnih uradnikov je bila pri ministrih in prosila, naj bi vlada predložila postavo, da dobijo privatni uradniki pokojnino. Reklo se je prosilcem, da bo vlada to poletje sklicala posvetovalno zborovanje o tej zadevi. — Vlada je vendar izdelala in bo državnemu zboru predložila novo domovinsko postavo, vsled ktere se mora vsakemu domovinstvo priznati, ki biva 10 let v kakem kraju. — V proračunskem odseku je poslanec Klun govoril za hrvatsko gimnazijo v Pazinu in za dve novi obrtni šoli na Kranjskem (eno lesno-obrtno v Ribnici in eno lončarsko šolo kjer si bodi). Poslanec dr. Gregorčič pa se je potegnil za slovensko šolo v Gorici. — Pri občinskih volitvah v Gradcu so v 3. razredu zmagali antisemiti. — Na Češkem so v velikem posestvu za deželni zbor zmagali konservativci. V deželnem zboru zdaj nobena stranka nema večine, ker si nasproti stojijo Čehi, Nemci in graščaki.
Na Turškem je še vse pri starem neredu. Novi punti so se začeli na Kreti (na velikem otoku z grškim ljudstvom), v mali Aziji in med divjimi Kurdi. listajo v Arabiji turška vlada taji. Evropski diplomati imajo dovolj opraviti, ker se ne morejo prav pogoditi, kaj bi s Turčijo začeli. Splošna želja je: naj se razdeli!
Gospodarske stvari.
Deset pravil za vzrejo žrebet. 1. Žrebe mora posesati prvo kobilino mleko — mlezivo imenovano — ker ono mu ne služi samo v živež, ampak ga tudi očisti tistega klejastega blata, ktero je prineslo že seboj na svet. Marsiktero žrebe pogine zaradi tega, ker mu ne dajo posesati prvega mleka.
2.	Pod žrebe je čisto nastiljati, da si ne onesnaži popka in da ne zboli.
3.	Paziti je, da se žrebe ne prehladi. Dalje je nato gledati, da se kobila ne prehladi in da ne zboli, ker v tem slučaju se mleko pokvari, kar more mladiču močno škodovati.
4.	Žrebe naj sesa kedar hoče, zatorej ga je pustiti zraven kobile.
5.	Vendar je zato skrbeti, da žrebe ne sesa niti iz premrzlega niti iz prevročega vimena, zakaj oboje mu utegne škodovati. Torej je počakati, da se kobila pogreje, odnosno ohladi.
6.	Žrebe ne sme biti privezano, temveč naj se prosto giba. Skakanje prouzroči, da se konjiček dobro razvija, da dobi trdne kosti in da ostane zdrav. Skakanje v svežem zraku je neprecenljive važnosti, kar naj si konjerejci dobro zapomnijo. Vendar pa naj ostane žrebe za hladnih, mrzlih in deževnih dnij v štali, da ne oboli.
7.	Pri vzreji žrebet je gledati tudi na kopita. Nemarnost v tem oziru se kasneje večkrat hudo maščuje. Ako rog na enem mestu preveč naraste, treba ga je posneti in prikrajšati.
8.	S štirimi tedni je pričeti dajati žrebetu strtega ovsa in najfinejšega sena.
9.	Ko je žrebe štiri mesece staro, ga je odstaviti ; prejšnja odstava bi škodovala njegovemu razvijanju, rasti in njegovi trdnosti. Odstavljati ga je prav polagoma, t. j. dan za dnevom naj manj sesa, a več jé in se sčasoma brez vsake neprilike samo odstavi ter pozabi na vime. Odstavljencu je dajati zdrobljenega ovsa, najfinejšega sena in s kravjim mlekom pomešane, ne premrzle vode. V prvem letu je treba dajati žrebetu toliko ovsa in sena, kolikor le žreti hoče, kajti kar se v prvem letu zamudi, ne more se nikdar nadomestiti.
10.	Žrebe se mora z mehko ščetjo čistiti, kajti
snaga kože pospešuje uspevanje in rast, ohranjuje zdravje ter odvrača uši.	Franjo.
Molža krav, ktere ženeš na semenj. Velika je neprilika, da ženo na semenj ali na razstave krave, ktere niso bile poprej pomolzene, češ, da bodo videti dobre molznice. To je hudo mučenje živali, ker mleko sili vedno bolj v vime in dela bolečine ter prav pogosto ma provzroči nevarne in dolgotrajne bolezni v njem.	„Kmet“.
Nevicar.
Na Koroškem. Pogorel je Robinjak na Rutah v spod. Rožu. — V Pliberku se je dal krstiti 25-leten Jud. — Mestno hranilnico mislijo napraviti
v Pliberku. — V Porečah se je ustrelil trgovski pomočnik Morokuti. — Podružnico glasovite »siid-marke“ so srečno ustanovili tudi na Bruci! Ali druzega jim nič ni manjkalo? — časnik „Freie Stimmen“ je tako velikodušen, da ovaja učitelje, ki so se upisali v bratovščino sv. Jožefa. Za Do-bernika bi seveda bolje bilo, ko bi se naročili na njegov suhoparni list. — Pogorel je Šubernik v Rutah pri Radišah. — Kamnitna podoba sv. Florijana v Celovcu je zdaj popravljena. Stroškov je bilo 3300 gld.
Na Kranjskem. Kranjski muzej izdaja poročila v obeh jezikih. Slovenskih „izvestij“ (ure-duje g. Kobler) je letos izišlo 5 snopičev, nemških „Mittheilungen“ pa 3 snopiči. — Novomeška kmetijska podružnica bo letos svojim članom zastonj razdelila nekaj sadnih drevesec in ameriških trt.
—	Pogorelo je 13 gospodarjev v Primči vasi pri Ambrusu. — V Blagovici je živinozdravnik Zadnikar govoril kmetom o živinskih boleznih. Taki shodi so potrebni. — Pri Trnovem na Notranjskem je silna burja prebrnila tovorni vlak; 18 vagonov se je prekucnilo čez nasip.
Na Štajerskem. Ljutomersko politično društvo je napravilo sijajen shod pri Sv. Jurju na Ščavnici. — Celjani beračijo pomoči po celi Nemčiji, da bodo mogli zidati svoj „nemški dom“ in „nem-ško dijaško hišo“. — Novo šolo so blagoslovili v Št. Lovrencu v slov. goricah. — V Trbovljah je v jami ubilo rudarja Marna. — Pri Zidanem mostu sta dva vlaka vkup trčila; oba parovoza in 8 vagonov je poškodovanih. — Zlata poroka je bila v Nazaretu. — Sirarstvo mislijo upeljati v Solčavi.
—	Snuje se društvo slovenskih zdravnikov na spodnjem Štajerskem. — Orožnike dobijo pri Veliki Nedelji.
Na Primorskem. V kapucinski cerkvi v Gorici so praznovali proglašenje novega svetnika Jožefa Didaka. — „Edinost“ priporoča ustanovo okrajnega glavarstva za tržaško okolico. — Knjižnice za mladino je izišel 10. zvezek. Obsega Slomš^-kove pesmi. — V Tolmin pride za okrajnega zdravnika dr. Lukšič. — „Slogina“ šola v Gorici se je spet odprla, ker je vlada obljubila podporo.
Po drugih deželah. Kardinala sta postala nadškofa Haller v Solnogradu in Sembratovič v Levovu. — Poljaki hočejo na Dunaju lastno cerkev zidati. — V vojake je bilo letos v Avstriji potrjenih 256.727 mladenčev. — V Rusiji mrjejo še vedno za kolero. — Potopila se je španjska ladija „Soviusolita“. Vsi njeni mornarji so utonili. — Hud vihar je bil na Bavarskem. Podrl je mnogo drevja. — V Dajoniku na Pruskem je pogorela ena hiša in v njej 10 otrok.
Raznoterosti.
Sostava èloveka. Človeško telo ima 165 kostij in koščic ter 500 kit. Odraščen človek ima okoli 30 funtov krvi, to je na blizo peti del njegove teže. Srce je 6 palcev dolgo in 4 palce široko; v eni uri udari več ko 4000 krat. Možgani tehtajo S’/a funte. Najbolj razširjena, rahla in občutna reč so v človeku živci. Njih število je silno veliko in vsi so v zvezi z možgani ali pa z mozgom v hrbtišču. Koža je vsa luknjasta, da zamore pót in zrak skozi njo. Na prostoru, kolikor se ga z enim palcem pokrije, je v koži 8000 luknjic. Človek potrebuje vsaki dan skoro 3 litre vode v raznih podobah (kot juha, ali kot vino, ali kot čista voda, ali kot pivo ali kaka druga z vodo mešana pijača ali jed). Srce je s svojimi kitami silno močno, in ko bi se vsa njegova moč, s ktero celi dan bije, mogla na enkrat upreči, uzdignil bi človek z njo 75.000 kil ali 750 metérskih centov. Pokušati zamoremo samo mokre ali omočene, duhati ali vohati pa samo zračne ali plinove tvarine.
Kako dolgo živijo ljudje? Izmed enega milijona otrók, ki na svet pridejo, jih umrje že v prvem letu 150.000. V drugem letu jih umrje 53.000. Od 3. do 14. leta jih zmanjka 28.000, od 14. do 45. leta pa 500.000. Čez 60 let jih živi še 170.000 sivcev, čez 80 let pa jih je od celega milijona samo še 978 na svetu, po preteku 108 let pa živi samo še eden. Poprečna človeška starost je 33 let. Ena četrtina jih umrje pred 18. letom. Izmed 100 ljudij jih doživi le 6 šestdeseto leto.
Najstarejši človek na svetu. Na Špauj-skem v mestu Kadiksu živi mornar, ki je že 163 let star. Ravno tam živi njegov sin, ki je 124 let star in njegov vnuk, ki je „še-le“ 100 let star.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
Pliberško dekanijo bo začasno oskrboval vč. g. Jožef Škrbine, župnik v Vogrčah, faro Pliberk pa tamošnji kaplan č. g. Alojzij Hutar. Prestavljena sta kaplana č. g. Janez Ebner, ki gre iz Prevalj v Pliberk, in č. g. Jožef Eichholzer, ki gre iz Pliberka v Prevalje. — Stolni korar preč. g. F. W a p p i s je prevzel vodstvo Marijanišča.
Vabilo.
Katoliško delavsko društvo z a Prevalje in okolico ima v nedeljo dne 15. grudna t. 1. shod v gostilni gosp. Stekla pri Fari. Krščanski, slovenski delavci, pridite v prav obilnem številu! Govori bodo prav zanimivi! Odbor.
Naznanilo.
Hranilnica in posojilnica v G linj ah je dné 24. listopada 1895 v svoji odborovi seji na podlagi člena 11. zadružnih pravil sklenila obrestno mero od prihodnjega novega leta naprej znižati, kakor sledi: za hranilne vloge namesto le po 4%. Za posojila namesto pa samo 50/0-
V Glin j ah, dné 5. grudna 1895.
Načelništvo.
Naznanilo.
Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu v Rožni dolini napravi dné 26. grudna 1895 ob 3. uri popoludne v gostilni „pri Činkovcu“ v Št. Janžu svoj izvanredni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Pre-memba pravil. 3. Razni nasveti. Vse ude k obil-nej udeležbi uljudno vabi	načelstvo.
JLoterijske srečke od 30. listopada. Dunaj	69	26	16	11	62
Gradec	48	32	64	2	89
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gid.	kr.	gld.	kr.
pšenica 		5	—	6	30
rž		4	65	5	80
ječmen		3	80	4	75
oves		2	30	2	90
hejda		3	30	4	10
turšica (sirk)		3	40	4	20
pšeno 		7	—	8	75
repica (krompir)		—	80	1	30
deteljno seme		—	—	—	—
grah		—	—	—	—
Sladko seno je po 2 gld. 50 kr. do 3 gld. — kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 30 kr., slama po 1 gld. 80 kr. meterski cent (100 kil). Frisen Špeh je po 65 do 68 kr. kila, maslo in poter po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent.
•BB——BB—B I ' »H I I lll—i^—fla»•
Jakob Petschounik,
usnjarski trgovec
v Celovcu, na novem trgu št. 4 zraven gostilne „pri Kleeblatt-u“
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni. — Prodaja tudi vsakovrstno črevljarsko orodje. — Izdeluje in prodaja najizvrstnišo mast in lak za usnje. — Kupuje vsakovrstne živinske kože po najvišji ceni.
Za božična in novoletna darila!
Tomla zalop
vsakovrstnih
žepnih, stenskih in salonskih ur ter budilcev.
Zlatovina in srebrnina
po nizkih cenah in najboljše blago.
Ure se popravljajo v lastni delal-nici, po ceni in proti jamstvu.
Frasi Fassl^iarasv
Burggasse 6, fbklniTPll Bahnhofstrasse 15,
nasproti Moserju. * \AI’J V141. nasproti Žibertn. Tvrdka obstoji od 1. 1883.
Na naslov tvrdke naj se natančno pazi.
je od dné do dné bolj priljubljena, ker stori kavo zdravo, okusno, tečno in redilno.
Dobi se ¥ vseh prodajalnicah za tržaško blago.
Ka krmljenje po zimi!
Stroje z» prireje vanje Krme; rezalnieo za slamo, repo in krompir (repico); mline za robkanje in mečkanje;
parnice za živinsko krmo, premakljive sledilne kot-laste peči za živinsko krmo itd.
nadalje :
robkalnice za koruzo; čistilnice za žito; čistilne stroje trijerje;
stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi
FU. MÀ'TF&ÉtTEE in. sed.s'nÉ.
C. kr. izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna in fužina na par,
na Dunaju II, Taborstrasse 7 6.
Ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
rJPo’v?ii-ii;2 za kmetijske s t vo je. ~^pcg
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najuovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji
ter tudi taki	vodovodi, ' ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zem-Ijišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
Cenike pošilja zastonj.
ZEdcLor d-om-surja.
za božična in novoletna darila noče po praznem potrositi, naj porabi priložnost in naj si naroči
Natančno urejena	^I>Ìl*lC<> "Vlil <1 Ol> O 11 O
ki obsega 15 lepih in porabnih rečij za nizko ceno 6 gld. 50 kr. m»
in sicer:
1 ura budilnica iz nikla, natančno urejena; nje lice se po noči sveti;
1 krasen album za fotografije, z lepo pročelno podobo in niklastimi okovi;
1 zrkalo na tri dele, lepo delo, se dà postaviti ali pa obesiti:
6 namiznih nožev in vilic po Meissner-jevem načrtu, rese iz pristne jeklene bronovine;
pozlačeni zapestni gumbi, krasno delo;
2 leti jamstva. 3 gumbe zavratnice za srajce;
1 šaljivo darilo ;
vseli 15 kosov velja le 6 gld. 50 kr.
Malokedaj se ponudi priložnost, za tako majhen denar dobiti toliko pripravnih rečij, porabnih v vsaki družini in primernih za darila. Denar naj se pošlje naprej, pošlje pa se zbirka tudi proti poštnemu povzetju.
Trgovina B.eon Silberberg, Dunaj I. Fleischmarkt št. 5/G.	_
E. ZltITEK
podobar v Novosadu pri Olomucu na Moravskem
izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, turške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd.
Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd.
a®~Ceniki se pošiljajo zastonj.

rii
„pri zlati krog]ji“	)J{
m stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino m
Ajk v Celovcu, kosarnske ulice,	^
$ priporoča svojo veliko zalogo najboljše ^
dk kave, sladkorja, petroleja itd. dk Prodaja tudi dobra vina, rum in druge ™ žgane pijače, barve, izvrstno moko in južno sadje. Nadalje prodaja vsako- W vrstno orodje in posodo iz železa, w pleka, bakra, cina itd. Za poštenost ^ m blagà se jamči; cene so nizke. m
dazilo -^2*
v Celovcu,
20 stari trg 20, ima veliko tovarniško zalogo najboljših
žepnih in stenskih ur,
tudi take, ki godejo in z godbenim avtomatom, posebno pripravne za gostilnice in družine.
Popravlja tudi
ure v zvonikih
in tudi nove ure v zvonike postavlja. Za vsako novo ali popravljeno uro daje dveletno pismeno jamstvo (poroštvo).
Prodaja tudi
verižice in privezke.
PIP Obrazne slike (portrete)-^!
v oljnatih barvah in vsaki velikosti
izdeljuje udano podpisani natančno po vsakoršni fotografiji. Take slike se lepo podajo v okvirih kot olepšava izb in so-pripravne kot darila za poroke, godove, rojstvene dni in druge prilike.
Za rajnimi so najlepši in večen spomin.
Slike se naredijo po fotografijah tudi, če so tiste že nekoliko obledele, in celò po takih, kjer je več oseh skupaj fotografo-vanih. Fotografije se nepoškodovane vrnejo. — Za dobro, podobnost (sličnost) se jamči. Tudi slikam podobe svetnikov v vsakoršni velikosti.
M. Ogerčnik v Celovcu,
kolodvorske nlice (Bahnhofstrasse) štev. 35.
Itiagnjnice, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene.
Matija Planko
v Celovcu, Burggasse št. 12.
r1"
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.