m
List aa korioti 4alav •ka«al|u4oiv*. D*Uv. oi so opriviitnl do P voof m kar
This p*p«r la u
to the IntvrMtf the working oUm. Work-ora aro tnHtM to all what t h ay prottuco.
Kb Mr Ml m >Noa4-
»i	1)1 nu
i»lm, Dm. i. ISSV, »i »fc* pm\ ottta* • a«« »t o«fiw	ara. 'm
Office: 2146 Blac Uland Aw,
Delavci v#eh dežela, združite se
Stev. (No.) 317.
Chicago« III-7. oktobra (October) IMS.
PAZITE?
naStovilko v okl»|>a|u. ki m n*hai« poUf va-iift<iu«a.priUpl|«> n «K» «podal al > ~ |OV na ovitku. Ako (J|Q) |o atovilka
vam a prihodnjo *tovllko noSoga liota po to*o na roe v» i na. Prool-mo ponovilo |o tako|.
Leto (VoL) VIII.
Sodnik podlegel stavkarjem.
Škandalozni "ln)unctlon" razvel|avl|en. Sodnik priznal, da |c delal krivico «nl|L Shodi ln parade zopet na dnevnem redu. Zapel|anl stra|kolomcl ušli tiranom Iz rok. Slovenski stari grešniki lovijo skebe.
(Miners Bulletin in zviraa poročila.)
Calumet, Midi., 1. okt. — Stavkajoči rudarji so »pet ns boljšem. Okrožni sodnik O'Brien je v pon deljek razveljavil svoj "injunction", katerega je izdal nekaj dni poprej proti stavkarjem na ukaz rudniških despotov. Sodnik je sam priznal, da je 'injunction' neutemeljen in da je prizadjal veliko krvioo Western Federation of Miners. Sodnik je govoril resnico, toda kdo bo pa poravnal krivico, katero je prizadjal rudarjem škandalozni 4indžunkšn'T Ns st/vtine štrajksrjev je bilo sre-A^ayih in djanih v zapor, brez da •bi kaj zakrivili — le radi 44 in-džunkšna".
Sta v kar ji -*o aedaj v istem položaju. kakor so bili poprej. Postavljati smejo pikete, prirejati parade in shode. Nihče jim ne sme tega braniti. Ves boj je sedaj naperjen preti skehom. Ds bi le en-krst ugnali to sodrgo, potem bo stavka kmalu dobljena.
Da so štrajkarji trdni m složni, dokazuje zopet veliki sprevod v Pslestro m veselica slovenskih in hrvatskih stavkarjev zadnjo nedeljo. Silna množica atavkarjev, njihovih žen in otrok, ki se je vs* lila. kakor reks po ulicah v nedeljo popoldne, je najboljSe znamenje. da ao rudniške drrfžbe v težkih škripcih in da se ne bodo tako lahko potlačile zavednega delavstva. Veselica v italijanski dvorani je tudi pokazali. da vrste slovenskih in hrvatskih štrajksrjev stoje še vedno čvrste. Poleg zabave — petja in deklamiranja — navduševali ao navzoče rudarje govorniki Jos. Komič, organizator iz okrožja svinčenih rudnikov v Missouri, Tomo Strižič, Guy Miler in Frank Se vs. Jeklena volja za nsdaljevanje boja in neomejena vera v končno zmagi napolnjuje srca jugoslovsnakih delavcev v Calumetn, zlasti hrvatski rudarji nadkrilijo vse. Tukajšnja <4Hrv. fHobods" piše v zadnji številki: "Štrajkarji so močni in vstrajnk, kakor prvi dan stavke. Ne bojte se delsvci tirom sveta, calujnetaki bratje vas ne bodo osramotili."
Aretacija slovenskih junakinj.
Pred par dnevi je bila aretirana Mrs. Katarina Jimko, vrla sodružica in zavedna žena v vrstah uelatakegt razreda. Ob dolžili so jo, da je napadla nekega delavskega izdajalea, skeba. Ko je prišla pred Sodnika Armita v Lauriumu, je bila taltoj oproščena. Tožitelj, kateri je bil navzoč. ni znal povedati, kaj mu je storila, kar je dokaz, da mu ni storila nič. — V torek je vojaški častnik aretiral znano sodrusico Ano Klemene, ko je na sedmi cesti nsgovorila gručo slovenskih ske-bov. Mrs. Klemene jim je mimo rekls, da naj gredo domov in da »e naj pridružijo JštrajkarJem; med tem so pritekli deputiji in zavpHi nad skebom, kateri se je nekam obotavljel: "Ti strshiope-tec, ali se ženske bojiš in ne greš na delo?" Nato so deputiji — bilo jih je osem ali deset — s silo vlekli skeba naprej. Vojak, kateri je gledal prizor, je pa aretiral sodružico Klemene, češ da mora biti doms, ne pa na cesti nadlegovati skebov. Bila je v zaporu pet ur, nakar so jo izpustili pod jsm-čevino. Ako bi le bilo kaj več takih junakinj kot sts Katarina Junko in Ana Klemene, bik) bi dobro. Toda žal ,ravno med Slovenci je še vedno -največ skebov, tako, da se eelo Calumet A Heeis Co. hvali po svojih časopisih, da
so 44Austrian*" najboljši, kar se skebatva tiče.
IVcd par dnevi je deputi v South Range vrgel na tla nekega stavkarja. kateri je lil veliko sla-bejši od njega in ga neusmiljeno tolkel s pestmi. Atrsjksrju so morali priti na pomoč miličarji in z bajoneti so prisilili surovega de-putija, da je odnehal. Ko je prišel ta slučaj pred sodišče, je K*-krožni pravdnik Lucas. rodom Hrvst, omilil obtožnico, tako da je surovi deputi dobil le $15. de-nsrne kszni, katero je plačala Baltic Mining Co. F^ravdnk Lucas se je že večkrat izkazal, da ima veliko srce za tolovajske deputije, a kadar pa pride štrajkar preti sodišče, takrat pa toži, da je kaj. Delavci si bomo 44prijatelja" L*>-easa dobro zapomnili.
John Anštaršič ima salnn v Lau-riumu. Ker ps ima bolj slab 44biznc8", je sedaj postal kanipa-nijski priganjač skebov. Prva dva. katera je vlovil, sta Martin Simonič in Martin Umek, prava bratca njegove sorte, Suštaršič je navadni bluffer in hinavec prve vrste. Obenem je — i seveda! — rvest podrepnik Lukčev, cerkevni odbornik, kateri vsak čas poljubi žegnano copato. Drži se kot živ svetnik. Večina Slovencev se gs že od nekdaj ogihlje. a sedaj se bodo pa še bolj ogibali njegovega salona kakor gadjegs gnezda, fiuštaršič dela vso čast katoliiki skefbariji! — John D. Piihek, glavni tajnik " Slovenako-Hrvat-ske Zveze", je še vedno skeb; nihče se pa ne gane v tej jednoti. da bi odpravil sramoto, ki j» je s tem zadela. John R. ftterbenc, bivši glavni predsednik 44 Kranjsko Slovensko Katoliške Jednote" je tudi skeb. Slava!
Zavedni delavci pomagajo.
Jugoslovanski socialistični klub v ChiShotlmu Minn., kateri šteje samo 17 članov, je poslal $234.25 v pomoč štrajkarjem v bakrenem okrožju. Tu se vidi, kaj premore tudi par zavednih delavcev, ako s« složno zavzamejo za dobro stvar. Finska socialistična orgs nizacija je do danes prispevala že čez 1000 dolarjev. Ernest Mills, gl. tajnik Western Pederaton of Miners je prejel do zadnj. tedna čez *20.000 za michiganske stav-karje od rasnih unij sirom Amerike. V tem znesku ps ni vštet posebni asesment prom-agareke organizacije in drugih unij.
Fpsmo, da tudi slovenski klubi ne bodo zaostali, kakor tudi vsa napredna podporna društva. Pomagajte vsak po svoji moči našim bratom v Miohiganu, da bodo lažje vstrajali v teškem boju m čimprej dosegli zmago. Rcimagaj te jim in s tem pomagate tudi sami sebi. Pošljite prispevke na John Verderbarja, 2708 So. Lawn-dale a ve., Chicago, 111. Vsi prispevki ,ki jih prejme on, bodo iz-kszani v Glasilu S. N. P. J.
Skeb je uhajajo.
The Quincy Mining Co. je najela — kskor smo že zadnjič poro čeli — okrog 40 skebov v Ohicagi Najela jih je potom " Austrian-American" deloposredovalnice na 29 Msdison St. Aigentom v tem brlogu — prodane duše — se je posrečilo vjeti ns limsn ice brezposelne delavce s sladko-lažnjivi-mi obljubami Zapeljsni delsvci so večinoma Poljaki, Grki, nekaj Amerikamcev m en Tartar. V bs-krenih rudnikih niso ie nikdsr delali; nekaj jih je delak* v pre-mogokopih. Agent je so jim (^ljubili $2.(0 dnevne pleče in hrano s stanovanjem vred za $4 teden-
sko. Rekli so jim tudi, da je lalhko delati v rudniku. O štrajku so seveda previdno molčali, daairano so ji|t delavci vprašali, če je morda stavka tamkaj. Ko ao pa zapeljane reveže pripeljali v Quincy Mills in vrgli tamkaj iz vlaka, obkolili so jih takoj vojski in odpeljali v neko hišo, kjer ao s silo morali podpiaati listino, katera je vsebovala izjavo, da podpisani ne bo pristopil k nobeni uniji. To jih je prepričalo, da je štrajk .sli pomagati ai niso mogli. Vojaki in deputiji ao jih stražili, da se ni H*%el nihče ganiti iz hiše. Drugi dan so jih zapodili v rudnik na delo. Vihteti so morali lopate in kramp iti pehati teške kare, tla jim je kar sape zmanjkovalo. Večina med njimi ni še nikdar o-pravljala tako teškega dela pod zemljo in naravno par nr dela jih je tako /jnučilo .da so omagani obležali na tleh. Ali priganjači so jim bili za petami in suvali jih z zmerjanjem in s surovimi kletva mi, češ da vsaka "partija" mora naložiti najmanj 16 kar na dan. In hrana? Za zajutrek so dobili po dva kuhana jajca, košček kruha in skodelico umazane, kavi podobne vode. Opoldne so upali v "peto" tenko odrezan kos kruha in dve haionjski klobasiei. a zvečer pa skodelico redke fižolove juhe, dva koščka "hamburg steaka" in umazano v odrt? Ko so se pritožili, da to ni dovolj hrane za tako teško delo. rekel jim je deputi: 44Ak»o niste s tem zadovoljni, pojdite v pekel!" — Zapeljane reveže je tako postopanje naravno silno razjezilo, zlasti ko so že znali, da je štrajk in da so bili najeti kot štrajkolomci. Takoj tiut ji dan je 24 teh zapeljancev povedalo deputi jem in bossfsn, da ne marajo več delati in da hočejo svojo plačo. Deputiji jrh niso mogli prisiliti, da bi šli v jamo. prišel je superintendent rudniške dmžhe in jim ukazal, da se naj postavijo v vrsto. Nato so šli drug za drugim mimo njega in vsak je dobil kuverto, ns kateri je bil zabeležen znesek z odbitkom za hrano in stanovanje. Ko so importi-rsni reveži odprli kuverte, bile so — prazne. Nato so jih deputiji izgnali iz hiše z grdimi psovkami In zasmehovanjem, češ: "Sedaj pa pojdite nazaj v Ohieago. ako imate dohre čevlje!" Na cesti so srečali štrajkarja, kateri jih je odve-del v unijsko dvorano v Han-eoekn. Tam sol povedali, kaj so doživeli in sicer so prisegli pred javnim notarjem, da je vse to resnica.
To je krasna slika, kako tiranske rudniške družbe postopajo celo s skebi in obenem svsrilo vsem brezposelnim delsveem, ds se bodo znsli čuvsti prodajalcev naravnost v auinoat. -
Star suženj in itar skeb.
Najbalj žalostna prikazen med vsemi slovenskimi skebi je brez dvoma stari Nik Saitz iz Blue Jacketa. Sivi lasje tn onemogli, otrpnjesi udje, a kljub temu se vle če dsn za dnevom na skebsko delo. Nik dela pri C. & H. 3e »7 let. V svoji mladosti je bil orjak po postavi in moči. Danes več ni niti senca tegs. Vzgojil je trop otrok, fsntov, a vzlie temu se ne more preživeti, da ne t>i vjel še ten psr dolsrjev, ^ed tem ko drugi stavkajo. Njegov prijatelj ga je pred kistkim vprsšal, zaksj ne dobi pokojnine, katero je obljnfbila Ca-lnmet & Hecla Co. sviogim starim Bližnjem. 41 Jaz stanujem na kom-panijskem gruntu in če n* delam, mi bo kompsnijs preveč račun al s za zemljiški rent in za vodo," odgovoril je stsri skeb. Tu imate! 37 let suženj, a nazadnje skeb! Sužnost mu je najbrž okostenela tudi možgane, da drugega ne mi* sli, kakor da mora do smril živeti v sttfnosti in na stsre dni — v sramoti.
MIUON DOLARJEV ZA POBI JANJE SOCIALIZMA
Iz Charlestona, W. Vs., prihsja vest, da so se tamkaj sešli kapitalisti, ki posedujejo premogovnike v West Virginiji, z namenom, da 0rg*>izirajo kampanjo proti socia lizmu. Organizirali so 44 Operator«' Protective Association" in 44zmetali skupaj" miliou dolarjev v svrho. da ustavijo rastočo misel socializma v Virginiji. Po zadnjem velikem štrajku je namreč socialistična misel tako vzplamte-la med premogarji v omenjeni državi, da je kapitaliste prevzel o* pravi Vn strah, da ne bi pri bodočih volitvah socialisti prodrli na celi Irti In sedaj pojdejo kspits-listi s polnim žatkljem dolarjev v boj proti socialistom. Najeli bodo cel regiment agentov, ki bodo pisali in klepetali, da se bo kar treslo. Poklieali bodo na pomoč tudi katoliške duhovne a la Janez Krsnjee, ki so vsi k dar pctiižni hlapci kapitalizma. Nobeno sredstvo ne bo prepodlo, nobena laž preostudna, da je'ne bi porabili.
Le naprej! Socialisti, ljubimo l>cj, kajti boj rodi nove socialiste. Mihon krvavih dolarjev, ki so jih skovali • težkim znojem delsvci, bo rodil mi lion novih socislistov!
MORILEC REV. SCHMIDT.
(Nsdsljevanje ns 4. koloni)
strani v 1.
Rev. Hans Schmidt, katoliški duhoven, kateri je umoril Ano Aiusuller v New Yorku je bil zadnji petek pred mrliškoogledno poroto, Porotnikom so biti izbrani sami nuliimnarji iz Watl Streets, ki uli je koroner Feinberg nalašč po tAl «a ta slučaj. Ko jekoroner izjavil, da bodo kosi umorjene de klice poko|>ani na brezplačnem grobi jn za ubožce, ako se nihče ne oglasi, da bi plsčal za grob. vstsl je Schmidt in molče vrgel proti koronerju rožni venec in bsnko-vee za dvs dolarja. Priskočil je policaj in potegnil duhovna nazaj
Nov bo| prod troslom.
6e ni stopila v veljavo ne carinska, ne denarna in bančna reforma, pa že prihsja vest iz Washingtons, ds dela -predsednik .Wilson že nove nsčrte, kako bi spravil v veljavo tretji zakonski načrt, ki vsebuje veliko več popra, kakor oba ostala dva. Gre se namreč zdaj z* novo postavo proti trustom. Kongres bo imel dosti ha viti se z njo celo zimo. Predsednik se je dalje izrazil, da smatra vse tri postave kot skup s padajočo celoto. One imajo predstavljati izvršitev volilnih obljub in on bi jih že rad videl izpolnjene, dokler imata obe zbornici demokratično večino.
Nova protitrustična postava je pa za predsednika več, kakor izpolnitev volilnih obljub.
Poleg bančne reforme je to pravi ultimat celi kapitalistični družbi, katere moč hoče Wilson streti.
Pri tej priliki se Isnko spomnimo. s kako vztrajnostjo se je Wilson v svojih volilnih govorih o-braeal proti monopolom trustov. Skoro izključno to je bila podlaga vseh njegovih predavanj. Njegova izvajanja so postala včasih kar strastna.
V svojem govoru v Columbusu je rekel, da hoče 4<amerikansko življenje soraviti nazaj pod tiste pogoje, na katere smo bili enkrat tako ponosni." Ti pogoji so kakor se je pozneje izrazil, zo-petna omogočitev konkurence. "Obrtni ih trgovinski pogoji se morajo tako pVeustrojiti, da pride zopet sposobnost in spretnost na to mesto, kjer vlada sedaj samo — moč"
Ko so mu ugovarjali, češ da bodo trusti to z vso svojo močjo preprečili, magari tudi z uprizoritvijo umetnih panik, je grozeče 'vzkliknil, da on ne more verjeti na tako propaloSt. 44Če pa se ima to vseeno izvršiti, po-
močmi bolni truntjanaki človeški družbi. '
Kskor smo že prej izvsjsli, se podi Wilson zs utopijo, ker hoče priviti današnji kapitalistični proizvajalni način nazaj na staro stopinj Njegov prvi korak k temu, učna reforma, ima ravno uuspiOtni upliv. Pod pretvezo, vzeti denarni monopol množim kapitalistov, se pričenja začetek denarnega monopola vlade. Pn predstoječfi zaprekah denarnih finančno namreč daljni in drastči-nejši koraki neobhodno potrebni. Vodilna misel bančne reforme je seveds, s kreditom podpirati manjše podjetnike. Je pa seveda popolnoma brezuspešno upanje, napraviti jih zmožne konkurirati z mogočnimi trusti. Neizogibne izgube bodo temu zsčetku kmslu ustavile pot. Poizkus zlomiti tru-ste, napraviti jih neškodljive, je torej po načrtu Wilsona popolnoma temu odgovarjajoč, razumljiv korak.
Ds bo to napačen korak, ne
dvomimo niti trenutke. To pa tembolj, ker se je ravno buržoa-zija vseh dežel postavila z otvoritvijo panamskega prekopa takim nalogam nasproti, kakršnih ne more nobeno inalomeščanstvo obvladati in morejo biti rešene le z velikanskimi sredstvi.
na sedež. Morilec je bil pomilovanj tem obljubljam postaviti vislice" ja vredna figura. Odkar je v zaporu. sp ni nič bril in obraz mu je obrasla grda. kuštrava brada. Oči in poteze na čeli» so kazale, da duhoven silno trpi pod duševnim pritiskom.
Med navzočim občinstvom je bilo najvee ¿enstva. Prva priča je bila Marv Baum.' mlado» dekle iz Shadv Side, N. Y., katera je prva našla kos trupla umorjene deklice v vodi. Nato je pričal dr. G. W. Simpson. kateri je preiskaVal naj dene kose trupla. Izjavil je, da po njegovem mnenju je duhoven me-saril deklico na kose, ko je bila še na pol živa. Pri teh besedah je vse navzoče pretresla zona. Detektivi so predložili kos papirja, katerega so našli v Schmidtovem privatnem stanovanju in na katerem je duhoven narisal truplo deklice in zaznamoval posamezne dele, kako jih bo rezal, ko se je pripravljal na satansko delo. Obris na pspirju se je popolnoma strinjal s kosi umorjenega trupla.
Po končanem izpraševanju detektivov, ki so predložili celotno Schmidtovo izpoved o umoru, je porota izrekla, da je Ana A umni-ler umrla od roke Rev. Hansa Schmidta, kateri se ima izročiti veleporoti. Morilec pojde km a hi pred sodišče. Psihijatri. ki so zadnje dni opazovali Schmidta, so vsi soglasno izjavili, da je duhoven abnormalen, toda popolnoma pri zdravi pameti.
PRIVATNI BANKIR IZGINIL.
Pufhlo, Colo. 5, oktobra. — Tukaj je neznamoksm odšel Savs Radakiovieh (menda SriO in ž njim $100.000, prihranki mnogih delavcev, ki ao vposleni v jeklar nah.
Policija Bodi, da jo je Radako-vich popihal preko oceana.
Delavci! Pazite komu izročate ▼ varstvi svoje novce!
— vsekakor le vislice sramu, je potem previdno pristavil.
Torej zopetna obnovitev konkurenčne obrti, to je utež, s katero hoče Wilson obesiti truste na klin. Nova postava se bo gibala torej v tej smeri. Lahko napeto pričakujemo, s kakimi sredstvi ima biti ta umotvor dopolnjen. Sedanja protitrustična postava, ki je že čez 20 let v veljavi, si je postavila jednak cilj. Pa kljubn temu, da je sledila sodnijska razpustitev ena za drugo, so se razvili trusti mogoč-neje, kakor kadarkoli poprej. Ime je šum in puh, so rekli iznajdljivi trustiČarji. Pri vsaki razpustitvi so dobili akcionarji visoke divi-dende, tako jim ni bilo ničesar bolj zažeijvftegfc, kakor danes jutri zopet kaka razpustitev, k. je imela zdatno polniti njihove mošnjičke.
Kaj misli napraviti Wilson t Nekoč se je izrazil, da se morajo deli razpuščenih trustov napraviti samostojni in jim preprečiti, ako bi se hoteli zopet zvezati. 5 tem upa, da bo mogoče razviti konkurenco med njimi. Vprašanje je, kako hoče prisiliti to sa mostojnost, — proti volji akcio-narjev, ki se počutijo mnogo boj-še pri trustu. Tudi noče ničesar vedeti o kaki industrielni komisiji, ki bi imela nadzorovati in preiskovati akcijske družbe, po dobno, kakor je postavljena da nes mednarodna obrtna komisija nad železničnimi družbami. Ko misija sme imeti le preiskovalno, nikakor pa ne končno razsodilno moč. Odklanja tudi misel, da bi prevzela monopole država pod svojo oblast, ker se to ne strinja z malomeščanskimi — demokratičnimi načeli, katere zastopa Wilson. Prosta nemotena konkurenčna obrt, to je edino zdravilo ,■ katerim hoče Wilson na vaak način prodreti in ga vailiti z vasmi na razpolago mu atoječimi
Mehika.
Iz KI Paze, Tex. poročajo, da so bili 2. okt. v bližini Sante Rozalije veliki izgredi. Cel okraj izgleda, kakor krvavo bojišče.
Iz vseh poročil, ki prihajajo» od tam, se vidi, da se bijejo sedaj tsm hudi, ognjeviti Hoji, ki imajo odločiti o vlad» mogoč'* ne samo v držsvi ChihuaBma, ampak v vseh severnih državah meksikanske re publike.
Na meji se tepo.
EI Paso. Tex., 26. sept. — Sinoči je meoiikanska federalna ka-valerija streljala n* oddelek ka-valerije Z. D., ko je ta kakih 15 milj vzhodno od tu patrulirala mejo. Nobeden Amerikancev ni bil ranjen in častniki so danes iz* povedali, da ni na streljanje niti eden vojakov odgovoril, d asi je padlo ml nasprotne strani okoli štirideset strelov.
Ljudje pa, ki so bili v bližini, pravijo ,da so tudi Amerikanci streljali in da je morala meici-kanska rekagnoscijska patrulj», broječa 40 glav, odposlana od Juarec a iskati kritja (zavetja). Tako si. želijo naši ljubi vojaki miru.
Tekstilnj delavci zopet organi zirani.
Worcester, Mass. — Ker je prejšnja organizacija tekstilnih delavcev v Imdlov, Mass. propadla. se je kakor se poroča, posrečilo ustanoviti tu novo lokalno unijo zdnižinih tekstilnih delavcev, ki pripada, kakor znano k A. F. of Labor. Kakih 1000 oseb raz nih narodnosti.se je pridružilo k novi organizaciji. Upati je, da bo nova organizaeija vsekakor boljše izhsjsls, kakor je njena prednica. Mi ji želimo najboljšega uspeha in napredka
Avstrijska polarna ekspedicija.
Profesor Evgen Oberkummer iz Dunaja je pismeno sporočit kontre admiralu Feary-ju, da se priprsvljs na j«Žni tečaj avstrijska ekspedicijs, ki trna kot glsvno nalogo preiskovati juahio od Wedell-ovega jezera. V ta namen je Avstrija kupila ledi jo 41 Deutschland", ki je bilia v ta namen* ie • rabljepia pod poveljstvom Fvlchnerja Od nesrfke ekspedicije. Celo vodstvo prevzame dr. F. König, ki si je pridebil in zbral zelo veliko izkušenj is preiskovanj Grenlandije in Alp Kakor ž* Feary bo tudi ta ekspedicija rabila sani, katere bodo vlekli p«i.
proletarec
Iz naselbin.
dtttegli to, kar imajo sedaj, nam-reč veliko politiéno in zakonodaj-
sko moč.
premagljiva skala. Ne udajts dokler kapitalisti ne privolijo v v aie zahteHe.	-A ¡
•ocialistčnira poadravom !
Igt' Kolar
Oilbert, Mina.
razmer,
Orsensburg, Pa.
(County Jail.) Dragi rojaki!
Pi&em Vam jaz, nesrečni mladenič Vsakemu je do/bro znana mo-
Vam lepo lahvaljujem v ».-m 8lo- fitek —.	' "oul J 1 j, za svoj profit.
vencem *a vai» darila, ki »te jih Udmifov „. dan.	' Zavedni .Mavri, kdaj »r bo obr
|xxlarili meni * pomtf. »«bil aem Kol.ko	** £ ZLZ nilo naboje •!
«daj uproičenja tn.ie.et dni in «i- na* bor. za 10 orno U) KottKo »emu
Tam imajo » povaod npelja» 8 Cenjen...dru« »re,l,„k! „r d M.vnik da jim preoataja i« Kar »e t.ie dela vek, le
~—,,-------------------,	. Pošiljam vam tudi namčniuo za
e,r do 30. oktobra. Upam. da W celo aa 12nrno I o.	I. ^ liarofnik.. M tl0(,0 «h»,
do prožnje .wlttane, «ato va». dra| V AN-'raigi^l»'.! J ^^ ¿ |lnl, ,^„iki /a ,lr„btiniiarj« ,« Jo-
Ki rojaki proaim pomoii ie aana-Uakou v,,oženje mlad l-tnih de
prej. 4e bode potitfca.	lave«.v ,xpod 18 let.	T v„,el„.(.uj zgodovinar ti «f»
l>ra«i rojaki, proaim imejte u- Varatvo otrok jßrMM»	dvai„dvaj*t
-iirji^rji ^z^vz rrrJS^Ii- -............ ..........
— Pa a vat ral
misli sam na sebe, ker človek ne ds. kn*o
zna niti ure, niti minute, kdaj bo lj*ni stan delavci. — i a a «i „	aki delavci imajo še |K)lno
pri vi-
nadel v nesrečo.	,	...	.
Proaim vaa torej še enkrat vse legijev, ki jih ne morem vseh tu
Slovence in Hrvate, pomagajte navesti.
mi, kolikor kdo more.
Zahvaljujem se vam ter vas vsej pozdravljam
Jo% Erjave.
I *
Fostoria, Te*.
Cenjeno uredništvo!
Zopet se oglašam Spravil bi rad iz sebe. kar me tako tišči, da ne morem več v s^bi držati.
.fako me grize natolcevanje Fr Maliita. Ta sirota, ki bi se moral
Omeniti hočem le. da pomislite
Miee je pa spisal brošurieo: "Več Iirči. Slovenski deltfvec. odpri
oči."
"Frank Mali je storil umor za to. ker so ga zapeljali socialisti
koliko bojev in koliko vztrajnosti iu zato. ker je čital en časopU »z j,, bilo treba, da so delavci vse to Chicagc, pa ne ve. kako s* mu
kateri me je nepričakovano vljudno sprejel. Zato mu bodi hvala in lw\*Ia tudi njegovi soprogi za po strežbo.	•
S sodrugom Teranom sva se imela zelo veliko pomeniti o preteklih časih tako, da mi je čas bežal prehitro, ker sem se moral kiualu odpraviti na kolodvor, da se odpeljem nazaj v Duluth.
Obiskal sem še več svojih ožjih rojakov, med njimi tudi rojaka J. Kuharja, s katerim sua potova a pred 13 leti skupaj iz stare do movine,
Klvjški Slovenci s<> napredova i tudi na društvenem |>olju. Ima jo toliko društev, da ao zastopane vse aloiveuake jednote in zveze Napredka na političnem polju je pa še pogrešati. Za socializem se »rav malo zanimajo. Veliko je še takih, ki |H>bijajo vsako napred no gibanje.
Sodri Kg Teran mi je tudi raz kazal čitalnico, za katero sc ne kaj tamkajšuih rojakov zelo za nima
d(segli. Pomagala jim je solidar- pravi
nost	I To J1
mogoče 'vaeaa teira do-
NTi li mogoče 'vsega te seči tudi pri nas*
Vas pozdravljam vaš farmar J. Pauli*.
bil pa pravi bravee; še Jai.eza v Jolietu je "bital", da-»i ni rabil 20 letne šole.
Učenjaki iz Jolieta in urednik Ave Mice, pojdite v New York in vprašajte duhovna Ilaus Schmidts. so li tudi njega socialisti pri
tudi rednika nedolžnim otrokom, ta prešestnik nsj «i raje zakrije) s svojimi krvavimi rokami svoj umazan obrar in naj lepo pokoro j dela, pa pusti socialiste v miru.
S talkam človekom se sploh ni
plesno veselico, kjer smo se zbra dajo nekaj podnčnih knjižic in li. skoraj smem reči, vsi tukajšni delavci jim zložijo par dolarjev, c,_____ •	| Potem i»a vpijejo Rimci iu 'far-
Coulters, Pa.
Cenj. sod r ug urednik Proletarca! pravili do teira, da je storil rtra-. , Iz naše naselbine se I»' redko-1 «en umor nad svojo ljubico, ozi pokoriti za človeka, kateremu je	kak d Hp{( (J|| tudi roma ženo.
«vzel življenje in s katerim je vzel| ^^	pahniti no- Nadalje »e ta Janez hvali s svo
vie, pa vendar mi privoščite malo jim bravcem, prostora	leerkttv iti duhovščina pomaga re-
Dm> i. sept. smo imeli v naiiU«žciu, socialisti pa um" iu samo bližnji naselbini v Robbins, Pa. "fehtajo."
par veselih uric.	7x1 a j pa pomisli, zavedni dela
, Drušbvo "Boginja Svobode".	Naši sodrugi imajo govore
vredno prerekati. Ako je za enok ^ ^ s N p j je priredilo I park rat v letu. Ob tej prdiki pro zločinstvo je tudi za drugo. 1	k	' -
Mali, «ram Te bodi. Ali »veš. da nimaš nobene veljave ve£ med svetom t!
Ali takrat, ko ti je uhajala sapa. si se pa obrnil na delavce?! Ta krat nisi gledal, kdo ti je dal |>od-| poro. da bi se z njo rešil sramot n»» smrti.
Takrat Ti je bibr* vseeno, ali je darovalec tvojega kalibra, ali de-| mokrat, ali socialist.
Radi svojega zadnjega dopisa sem dobil nekoliko " kikanja^'>. I ^ ^ y|M, ^njene	ifl tudi tu v Ameriki so. toda
Pa, kaj za to?! .fa« pores am sa-1	^ fttj|teljice teVf) |istft> Te. vprašam vas. kdo ,»« sklada v te
mo resnico — vse je bilo tako. ka-1 . ^ ^^ ^ kma|n ^ 4il0tišnice?! Mari ne kmet! , kor sem poročal. To pa r^em.1 ^ dnevnik povdarjam še ds Revež sani slal>o žM in st^ila, nekateri ljudje piacajo za fsrmel. ^	^^	^ ,1« ¡noten, je pa še na Vse načine na
po $200 aker, p. suks vzame tudi^ § tf|n df bi pridobi1 VHaj dlegovan.
enega norega naročnika!	I Tu v Ameriki pride pa v*a
•T. Rupuik.
1___
Slovenci.	Votem pa vpijejo
Bila je prav prijetno. Pa tudi | ha jo' Woje bravce. uiloatne ure imamo. Zadnji mesec je pričelo goreti v sre<li mesteca Robbins vliko j>oslopje. Požar je uničil polovico tega mesteca. i< sreči je pustil ogeni preplašene Slovcnce pepotnoma V" miru.
\a društvenem |>olju šc preeei dobro napredujemo.
Drugih novic nimam- poročati.
•amo mimo žganja ali pive, pa sel vegat Prav lahko," ste rekli, že hočejo ruvaiti in pretepati. Ali "kar za vrat ga prijet, pa stisent, mi potrdiš to t PiAe, da je bil prej pa »mhIc molčal. Kateri s* pa boji _ očnik lista "Proletarca", ka teh študentov, se inors reč, da je kor jaz. To Ti rad vrjamem iu z strahopetec." Dobro ste Jo po-Icih> rečjo si se j>obshal, — da sf «odilt tudi tukaj. eJolrn Sltefanič. bil! Sedaj pa, ko je list v resnici Kaj mialite, da živimo v 15. sto prepotrebeu za vsakega, ga pa ni- M ju, da nas bodete žive aežigalit ma Čei, kaj bi m- neki učil iz Pro-1 Ne, kajti «no v 80. stoletju. Sedaj letarca, ko znam že dovolj (t) Še I mi lahko Vas prijemljeino, snipak enkrat Te opozarjam glede bojev, ne sa grlo, ko Vi priponučate v da je najboljše, da kar molčiši, ker cerkvi. Mi Vas bodeino prijeli sa-ne zna »gediti, da prideš s postajo mo z besed», pa bode zadostovalo v konflikt. Me razume*? Bil sem i za tsko apridenega študenta ,kod skoro štiri leta v naselbini Frank ste Vi, kajti, kolikor nam je zna-lin. Pa. in me ni še nikdo nazival no, nazivljate Vi vsakega prepro-takega. Sicer se pa laliko infor- stega proletarca kot sf^ridenega miriš, ker hočeš igrati vlogo de študenta. Mi pa sp.enafvamo, da tektivs in zraven si ps še velik ste Vi spriden študent, kajti ko hujskač. Ali nisi bil Ti tisti, ki bi ne bili Vi spriden šMident, bi si zadržal sejo Vrharja 'čez enb znali vsaj debatirati a prostim de-uro radi mene, — nisi črnil in la lavcem, tako pa, ker ste priden, si gal čez mene tako dolgo, da ni jih pu ne upate. Strahopetce ste tudi, pripravil do sklepa: "Ns »vvselico kajti, ko bi inc bili trdi strahope-nima vstopa". (u\ sem člana, ki tec. bi bili prišli na shod in vsaj mi je rekel: Težko sem vzdignil poslušali, kaj socialisti učijo. To-roko v zrak, ampak saj ve«, kdo rej ste spriden študent in straho-vozi tako osebnost. Se jim ni do- petec. To smo znali že prej, ali
Pravil mi je tudi, da si bodo po- »ti za zfperstsvljati". — .laz pa nismo Vas hoteli rakrinkati. Ve
...	______1 I___1__Ï _ _ L!..!_- 1 I lil__1____7. « i» ai, .i nu Ir Uh wfu UU
stavili svoj čitalniški prostor.
Rojaki, le tako naprej in" pridobite si še novih udou. — kolikor več mogoče. Ravno čitalnica je ena izmed prvih faktorjev za povzdigo izobrazbe in napredka.
Pozdrav vsem čitvteljem Proletarca-
•T. Bergant.
Oni pa kolekta.jo vsako nade I jo. vsak mesec — samo daj, pa ».opet daj: ako ne daš. pa katoličan nisi.
Ako rabiš k«k zakrament, ga ■»u rav pa še ♦•kstrn dravo plakati.
Taki so Kristuso\i namestniki.
V starem kraju so r»»s sirotišni-
njim, ta:kci. kakor nam, ki smo plačali «amo po $10 aker.
Kakor j© ¿il* £ s^trem kraju suša in deževno vreme, tako tudi tukaj ni narava nič drugačna.
Vsaka sezona ima svoje čase in tudi vsako leio drugačno »vreme. • Tako mislim, da se nisem s temi vrsticami nikomur zameril, ker poročam samo fakte.
Tako bom delal vedno, če bom pridelal kaj ali pa nič.
Herminie, Pa.
Tukajšnji klub štev. 69. obdrfcu
Nekateri me tudi obsojajo, da j*' vsako tretjo nedeljo v me-
držim s klerikalno stranko.
Na to odgovarjam sledeče: Vera je v meni postranska stvar.
Ce mi nanese, grem tudi v cerkev in bi držal vero. kakor gre, toda pri današnjih «hihrtvnikih je ne moreš.
Praviio, kakoršrn pastir, taka čreda. f'e so pastirji slabi, tudi čreda nima zaupanja v nje. Tako je tudi pri meni.
Nisem sicer vpisan v sociali«tič-no stranko, toda, če me vidi kdo kdaj, da glasujem za katero drago stranko, naj mi v zobe pljune.
Nikdar ne rečem, da nisem socialist. Vedno to 'tmsedo tudi drvim, dokler se cel sistem ne pre-<»brne. (Op. ur.: Vi simpatizirate s sdcializmom, ste socialist, le organiziran socialist ne morete reči, da ste. Socialistična stranka zahteva od svojih pripadnikov, da se vpičejo v stranko, kakor za bteva n. pr. katoliška cerkev od svojih vernikov, da se puste kr »titi itd.)
Rad bi «e srcer spustil v socialistične razmere, »li nimam zmožnosti, ker sc nisem pod klerikalno slado v starem kraju v 2« letih toliko naučil. kakor sem se > ? Ameriki v 9 letih.
Ako bi bilo (Vbrstno, pa bi bi danes najboljši učitelj modeme vede.
Ako verjamete, sli ne, je resni ca, da sem bil star 18 let. pa ni sem vedel kako bi pisal očetu Ameriko (Op. ur.: To je pa <vpra **anjc. na čigavi strani Je krivda
_ ali je Vaša. ali učiteljeva, ali
«o *e drugi vzroki vmes.)
Poglejte, dragi sobrstje. tja kjer imajo delavci politično moč Vzemimo za primer Avstralijo Avstralski delavci so v trdUi bojih
moč od revnih, zatiranih dela v*
Op. ur.: Osebnosti smo izpustili. I C« v. ker nimajo pomena. Dotičnega Petem pa piše drobtiničar, .la obrekljivca itak ni več v naselbi- da vse to cerkev in duhovščina, ni, rojaka .1 L. poznajo vsi kot Ako luprte šc doleo tako počeir značajnega. — torej — čemu ne |>li. mi. verjemite, da bodo iz brav
IjI_f ,	I cev postali sami rdečk a rji.
Drobtiničar. zatr je veliko bo lie. da se držiš d« ma, tako kakor .fo/e Tavorski, pa !m>s imel mir, kakor ea ima on.
Ako h»* dajo tvoji bravci far-*»ati'\ zavedno delavstvo hc ne da.
poglej, kaj je storil Rev. Klop čič na Calumetu.
Njegove cvČice so šle na.nf^o stran.
Ob koncu poročam še. da se je oženil naš sodnig Joe Pelrič Zofijo Bobaš rojeno Brine. Obilo sreče jima! Soe. pozdrav zavednemu dela v stK u !
,1. Orahek.
8COU.
Da pa klub nič kaj ne napreduje, je vzrok malomarnost tukajšnjih Slovencev.
('e katerega vprašam, zakaj ne pristopi v klub, pravi: saj mi nič ne koristi.
Drugi ima zopet drugačne izgovore — in tako gr»' dalje.
Dragi bratje, kolikor dalj časa bomo stali v močvirju malomarno sti. toliko težje bomo 'vstali, ker vsak trenotek in pri vsaki stopinji...**. psgrscamo gJnJhnkeje Našj mroni so vsak dan ošabnejši in sak dan pridejo z večjo motnjo, da bi jim jo napolnili, nam pa da-j<yo vsak dan manjše drobtinice.
New Duluth, Minn.
Da tukajšnje jeklarsko niesto v resnici napreduje, jc doto a* to. Zatorej, dragi bratje, dvignitelkako hitro rastejo velikanske se iz močvirja malomarnosti ter I zgradbe, nebotični dimniki v novi sc pridružite Iv vrste tobojevni-l jeklarni in privatne našelniške cov. da se bornio skupno bojevali I hiše. Najmogočnejše in najhitrej-proti našim izkoriščevalcem. |šc pa raste sta»vba nove katoliške
Na seji 22. t. m. je kljub skle- cerkve, nil, da se da iz blagajne $2.00 in Dne 14. sept. sem imel priliko $2.40 se je nabralo prostovoljnih I videti duluthskega škofa, ki je prispevkov, torej skupaj *4.40 v prišel (blagosloviti "vogolni ka-podporo michriranskim štrajka r men". Zares, lep napredek za tu jem, katere sem odposlsl glavne- kajšnjo naselbino, mu tajniku S. N. P. J., kakor je Kdaj pa pridejo ztrradbe. nabilo rečeno.	menjetie izobrazbi ljudstva?!
Dragi sodrugi iu sobratje, jazi Pretočeno nedeljo sem obiskal sem mnenja, da so <vsi potrebni najskrajnejše severno mestio drža podpore.	ve Minn. —- Ely, iz katerega sem
Želel bi zato, da bi sc podpora I odpotoval pred 11 leti in pol. vsem enako razdelila, da bi še pla Mesto Elv se je zelo spremeni čal asesment za klnbove člane inllo, odkar nisem bil <v njem. za vse. naj spadajo v to. ali ono I Prej je bilo še jako malo podob društvo ali v organizacijo.	I no mestu, zdaj pa ima že jako le-
Na ta način bi zbudili veliko I pe ulice z električno razsvetljavo naših bratov, da bi spoznali, da <v I ponoči, socializmu niso ljudje, ki bi iz- Moji stari znanci in prijatelji koriščali delavce, temveč so ljnd so se tu zelo razšli, tako. da sem je, ki pomagajo svojim sotrpinom prav malo ljudi poznal, čeprav je iz mezdne sužnosti.	I dosti mojih ožjih rojakov tam.
Vam pa, michiganski Štrajkar-I Obiskal sem tudi sodruga in mo ji, kličem: Stojte trdno, kskor ne*Ijega starega znanca John Terana
Dunlo, Pa.
Cenjeni urednik!
Prosim, če je mogoče, da priobčite sledeče! Sicer ne pišem rad, ampak sem prisiljen, ker napadi, od strani par oseb mi že preseda jo. I*rvi napad je bil «v "Prolctar eu", štev. 313, dnigi pa v "Olas Svobode", štev. Drazega je skoval neki Lojze, pravzaprav "Metka" mu rečeni, to ime je že dobil od nek»*ga človeka, ki je jako znan javnosti. Prvega prosim, da inojo surovost čimprej olndo-dani inr da jo pokaže pri belem lnevu. To želim in takorekoč zadevam. Njemu za dam»* dt volj povedano. Drugemu i>a. to je Lojzku, pardon "Metki", odirovar-jam sledeče:
•laz ne w«»m kako in kaj s«» je tačaano ginlilo in airitiralo za u-stanovitev, zato ne bodem drezal tja. kjer ne vem, sem li gotov ali ne. Sicer čujein kako je bilo, toda. ker nisem bil navzoč, molčim. V oklepajm piše potuhnjeni Lojzek, la če bi vedeli zame. bi dobil jaz nekaj zaslužka rri njih prošnji za "Charter". Kar se pa tiče finanč. nih razmer posameznikov, pro sini **Metka"» da to opustiš. Bil si zli» ti. bil sem že jaz in marši kdor drugi v takih razmerah, kar ni nič noveira v sedanjem času Piše. da sc je točasno preselil iz Franklina nek kultnronosec, v i>o dobi pe*ti in noža. Holt fant, tukaj si jo pa slabo pogodi). Puhla glava marsikaj pozabi (seveda le namenoma) Ali se ne s|>ominjaš več, da smo prišli trije? kaj!? Poglej no "Metka", kako si potuh njen. .$amega sebe bi te bilo sram če bi količkaj premislil svoje čve kanje pred dobrim letom. Ali ni ste rekli, da «mo vsi trije tačanue ga blagajnika nabrulili, da naj mlstopi* To ni res! To je gola laž Sram te bodi, ko sc podpišeš pri jatelj resnice. Stvar jc ta. — res jc oddal tačasni blagajnik blagaj n.0. to t*a brez moje vednosti Vzrok je že moral imeti, nikdar t>a. da bi ga kdo oahujskal. Vprašam te pa vsejeduot, Tiojzck, kako je to: — tačas trije hujskači, danes pa samo eden. — Smo zopet skupaj. Dva sta pristopila k društvu Vihar, jaz pa šc nisem (in skoraj gotovo ne bodem. dokler bo tak Vihar.) Zato ste. oziroma si zavrgel neopravičeno krivdo na enega. Da pa še jaz pristopim, potem pa — že veš. katerega bi vzeta "špico" — Nadalje, da sem bil vodja dramatike. Bil sem. to je res in tudi igral sem med ljudmi, ki imajo druge zn^laje, kot Ti Lojzek, da bi pa še s toboj kc-dflj — dvomim. Vprašam Te, kje je pa tačasni tajnik? Ker si tako dober, da rad očrniš človeka, zakaj ne poveš "afero" taČasnega tajnika, katera je jako žalostna Bi jo sicer opisal, toda nečem po snemati opravljirve "Metke", Seveda. on je bil član. zata*e mor» prikrivati in molčati. Vprašam Te, sem bil jaz tačas zraven? Kako še upsš »ako hinavsko zlagati v javnost, da ni bilo poprej nič pretepov. S handžari kot Turki so se svoj čas pričakovali nekateri. katere imaš Ti danes za dobre. S0 tvoji pristaši, ki (gredo
Ti povem, da bodem še z bistrej- liko lepše je za nas, ker ste se šim očesom zasledo\«l vaše, ozi sam. roma Tvoje Ikorako, posebno v To Vam pa povemo sedaj, Rev. tem oziru. Pred štirimi ali petimi J. Štefa»nič: Prvič .ko bode naA meseci je ta "Metka" (in še e- klub obdržaval shod, ste zopet den) pobiral neki fond, da bi do- vabljeni na debato. Ako pa želite bili zdravnika vsi skupaj. Seveda, že prej, smo Vam pa tudi na raz-lepa misel, ker tu bi bilo jako po polago vsak mesec dvakrat in trebno, da bi se zdravnika na me- sicer vsako diugo in zadnjo aobo-hcc plačevalo. Prvič pride dosti to, večer od 8. ure naprej. — kje, eeneje, drugič pa imamo zdra\>ni-|to Vam je pa že znano.
ka vsaj dvakrat v naselbini.
Zvedeli bi radi, kam je Sel do-tični fond. Zakaj vsako reč samo začnete, potem pa ne končate t To razjasnite osebam, da bo>do vedele, pri čem da so in kje je tistih par dolarjev! Vidiš Ivojzek, vča
Za klub 5t. 89
Odbor.
Cleveland, O.
SK>v. soc. klub štev. 27.. priredi v nedeljo, dne 12. oktobra ob 2.. uri popoldne, velik shod v Grdi-sih je dobro, da jc kakšen tak, dalnovi dVorani. Shod je prirejen v
rad »včasih malo na prste »topi ta-1 kiorist slovenskih štrajkarjev v
kini tičkom. kot si Ti in par tvo- michiganskih bakrenih rudnikih, jih kolegov. Pišeš, da bomo začeliJUpati je. da se bodo tukajšni slo-4klin s klinom zbijati". Na vsa venski delavci vdeležili tega sho-usta ti povem, da sem*na to vsaki da v lepem številu in tako poka-ess pripravljen s tako visoko ose zali. da so pripravljeni pomagati bo. Svetujem Ti, da se informiraš svojim rojakom in tovarišem v bo-pri tvrdki .Jos. Triner, če bi se ju, katerega bijejo. s kapitalistič-dobila zdravila za možgane "fik |nimi lastniki bakrenih rudnikov, sat". V slučaju, da se dota», pose-.
ži po njih takoj. Verjemi, da se Razne politične strank* v Ole-bodeš |KM*util drugače, <la um bo- vetandu se kaj pridno pripravlja-leš več napadal ljudi, ki Ti niso jo za prihodnje volitve. Tietošnje prav nič na |w>tu. V slučaju, da volitve se bodo \ršile potom tako-se k*' oglasiš. Te prosim, da daš zvanih "nmpartisan ballota". t. natiskati moje polno ime, toliko, j. na glasovnicah ne bodo tiskana ia s« v. natanko s kom imaš Ti znamemja raznih političnih strank opraviti.	Toda kakor vsa znamenja kažejo.
Vsem pa. ki so čitali dopis v so te nestrankarske volitve le na 01. SI »obode" od tega za/vijača in vaden "humbu^". Demokratska hinavca, povem, da mej prvi do kakor tudi republikanska stran-pis v "Proletarcu" ni imel na ka. je postavila svoie kandidate, niena blatiti dr. Vihar nič. Na- kakor sc je to godilo do sedaj, men je bil le malo povedati, da ni Vsaka politična stranka podpira resnici vse "zlato, kar se sveti".|svoje pristaše. "Nonpartisan elec-
Velik sovražnik laži.
Lorain, O. Revercntu J. fttefaniču!
Naš jugoslovanski socialistični klub št. 89 je sklenil na redni seji
tons" dobijo pomen šele takrat, ko socialisti prisilijo kapitalistične stranke, da pozabijo na veliko "razliko", katera menda eksisti-ra med njimi in se združijo v boju proti socialistični stranki.
Soc. kandidat za mavorja je
27. «ept. 1913 da protest» proti ^ ^ g RoW; S(¥> Rtrank(1 sen vanju, katerega vzprizarja nas
Rev. John Stefanič.
1. Vi ste govorili v cerkvi o pokojnemu Rev. A. Smrekarju in o času, ko je preminuli tukaj služboval ko so njemu nekatere
je postavila svoje kandidate tudi za šolski »odbor, mestne sodpike in "eouncilmen-e" v trinajstih izmed šestindvajsetih wardow.
Kandidat zA "conncilman-a" v 23. Ward. v katerem je lepo šte-
rsi.be tukaj zabavljale in njegovo vilo 8lovPn8kih volilccv, je Slo-rivíjenje grenile — in. kdo so bile venec, sodr. D. F. Kem. Ako bo-tiste osebe? To so bli, tačasni so-l lo	„polnili svojo
cialisti." — Mi \am pa na to re- dolžnoRt in ^«sovali za delavsko čemo, da ste lažnik Rev. J. Ste-Ltranko tedaj je precej l>panjR.
famč. kajti tistikrat ko je premi-l^	wdr	nad svojim
nnli Rev. A. Smekar tukaj slu«-1 demokratskim nasprotnikom. l>oval. ni še bilo socialistov v Lo-	t^ Petrovčič
rain u: nasprotno so pa bile o*ebe,	-
katere so |>okojnika prH?ajnale	j»jy M¡nn
prvaki Vaše stranke. —Rev. J. Dnp , ^tobra „o bili'tukaj'iz Štefan,e, zapomnite si to! Ako že- M¡ch R0NWniki in en siove-l.t/ \am tudi lahko imena tistih nep en Fi,nw ¡n pn Arngle¿. oseb navedemo.	Govorili so v finski socialistič-
2. Gotovo je vsem Lorain-ča- ni dvorani. Očrtali so nam sedanji nom. kakor tudi čitatel.rem tega Žalostni položaj bakrenega okrož-lista znano, da je «oaš klub št. 80 j«, ko je vse v Štrajkarskem stan-priredil letos dva shoda v bliž ju.
njem gozdu. Na prvem sta govori- TTdphali so tudi po tukajšnjem la sodruga iz Clevelanda: "W, Gra- železnem kapitalu, Češ. kako bi bi. Hišar in Kuharic na drugem pa hfl tudi tu v Mrnnesoti potrebna M. Petrovič iz Clevelanda in go- unija.
spa Stork iz Tioraina. Na drugi Povedali so nam, kak,> so vzeli shod ste bili povabljeni tudi Vi, podatke iz časopisov, v katerih se Rev. J. Stefanič. Zakaj se niste jasno vidi. kako velikanske dobiič-hoteli odzvati našemu vabilu saj ke imajo "Steel Trust" kompa smo Vam zagotovili prijazen spre- nije.
jem brez vsakega preziranja in da Kakšen dobiček ima pa uboigi Vam bode tudi dana prilika za delavec pri tej grozni draginji in bebats, Tistikrat ste molčali o težkem delu? socialistih, niti sledu ne tiru ni Le miloščino dobiva v težkem bilo za Vami. Al potem, ko je bil prenašanju vsega gorja, shod zaključen .pa dajmo zopet Z velikim navdušenjem smo pri-po socialistih. Ampak ne bode *k> trievali in ploskali vsem govor-tako kod Vi mislite in učite. Oovo nikom
rili ste, da "hodijo po naselbini Prosili smo jih, da bi se še kaj esprijeni študentje, kateri ljudji večkrat oglasili pri nas. zanel ju je jo — pa mislite, t da se S soc. pozdravom! takim študentom ne pride do li-'	.Tan Teran
/
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
rijan* dr* lt. tvflwu
W&
		
Er		1
in		J
L		J
■■ -		
loktryarlrua IS lyrtU
* driarl f—
Sedet: Concnaigh, Pt.
GLAVNI URADNIKI: # Pradaadaik: FRAN PAVliOVÖlC, box 705, Cymjmaugh, Pa Podpredsednik: JOBIP ZOKKO, R. F. D. box »l|a, West Newton, Pa. Tajniki ALOJZIJ BAVDKK, box 187, Cooemaugh, Pa. Pomota i tvnik: IVAN PROSTOR, box 120, Export, Pa. Blagajnik: J081P ŽELE, 0108 St. Clair Av«., Cleveland, Ohio. Porno in i blagajnik: JOSIP MARIN&C, 3536 E. 80 St., Cleveland, Okio.
;	ZAUPNIK;
ANDREJ VIDR1H, box 523, Coaemaugb, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadsornik, Lock box 57, Coaemau4h, Pa. FRAN TOMAilC, 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleaton, Sta., box 73. NIKOLAJ POVÖE, 3. nada., 1 Craib at., Nuiprey Bill. N. 8. Pittsburg, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORftPK, 1. porotnik, Weat Mineral, Kanaas, box 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 409 Ohio Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 6202 8t. Clair Ava., Cleveland, Ohio.
Uradno glaailo: PROLET A REC. Cenjena druitva, oairoana njih uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vse dopis« in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj s« pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Expresnih; ali Bančnih denarnih aakaanie, nikakor pa ne potom privatnih Čehov.
V slučaju, da opaaijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hod nje popravi.
TZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. Z.
Pristopili člani-ice k društvu:
"Boritelj", št. 1.—Frank Hu-čevar, c. st. 5221; Okoren Jožef, e. at. 4222; oba v prvi oddelek.
"Zaveznik'*, at. 3.—Turšič Anton, c. št. 4172; Končan Josip, c. št. 4174; Zalar Anton. c. it. 4179; vsi v prvi oddelek. . V Zavedni Slovenec", štev. 4.— Drobnič Jurij, c. št. 4238; Kržie Valentin, c. št. 423!); Knap Ivan, c. št. 4240; Srnclj Anton, c. št. 4241; Prunk Franc, c. št. 4*243; Mekina Marija, c. št. 4244; vsi v prvi oddelek. — Stupič Jožef, c. št. 4245; Jakopin Rozalija, c. št. 4246; v otroški oddelek.
"Avstrija", št, 5.—Radej Ka-rol, c. št. 4157; Polanc Ivan, c. št. 4158; Sirca Lovrenc, c. štev. 4159; Kozole Jožef. c. št. 4160; Bizjak Ana, c. št. 4247; Medve-šek Anton, c. št. 4248; vsi v prvi oddelek.
"'Planinski Raj", štev. 8. — Vuchko Ivan, c. št. 4147; Zaman Ivan, c. št. 4*227; Kosernik Maksimilijan, c. št. 4228; Rozman A-lojzij, c. št. 4229; vsi v prvi oddelek.
"Zavedni Štajerc", št. 9. — Gorinšek Ivan, c. št. 4176; Po-lenski Andrej, c. št. 4177; oba v prvi oddelek.
"Jasna Poljana", št. 10.—Ru-par Urban, c. štev. 4180; &epic Franc. c. št. 4181; Jarc Franc, c. št. 4182; Bon Alojzij, c. št. 4183; Bon Jožef, c. štev. 4184; Novak Iven, c. št. 4185; vsi v prvi oddelek.
"Zarja Svobode", štev. 11. — Štrumbelj Marija, c. št. 4202; I-leršič Franc, c. št. 4203; oba v prvi oddelek. — Doelz Ivana, c. štev. 4204; Dolez Marija, c. štev. 4205; Dolez Emilija, c. št. 4206; v otroški oddelek..
"Danica", št. 12. Klemenčič Cirilic. št. 4164; Newidomsky Vr., c. št. 4165; Šadar Franc, c."aYeV. 4166; vsi v prvi oddelek.
"Moj Dom", št. 14.—Šilipetar Pavel, c. št. 4082 ;Vrban Anton, c. št. 4084; Bohiniček Jožef, c. št. 4263; vsi v prvi oddelek.
"Slovan", št. 15. — Brunskov-sky Stanislav, c. št. 4178; v prvi oddelek.
"Zvon", št. 18.—Rednak Ivan, c. št. 4161; Novak Ivan, c. štev. 4236; Ponikvar Franc, c. št. 4237 —vsi v prvi oddelek.
"Od Boja do Zmage'1, št. 22 — Rupnik Karol, c. št, 4362; v prvi oddelek.
"Slovenski Bratje", št. 23. — Rasperger Josip. c. št. 4274; Tro-jar Ivan, c. st. 4175; Zaman Jožef, c. št. 4276; Ramovš Frani», c. št. 4277; vsi v prvi oddelek. — Juršek Franc, c. št. 4278.
"Smarnica", št. 26. — Nagoda Franc, c. št. 4140; Kajin Jernej, c. št. 4201; oba v prvi oddelek.
"Miroljub", št. 27.—Turk Jožef. c. št. 4233; v prvi oddelek.
"Trpin", štev. 30. — Znidarsič Martin, c. š. 4188; v prvi oddelek.
"Slovenska Zastava", št. 33.— Vidmer Rudolf, c. št. 4199; v prvi oddelek.—Trenko Jožef, c. St. 4200; v drugi oddelek. "Edinost", št. 34. — Golobi«
Pavel, c. št. 4198; v otroški oddelek.
"Ljubljana", Št. 37.—Kramar Ivan, c. M. 4251; Pribočnik Jožef, c. št. 4252; Vadual Ivan, c. štev. 4253; vsi v prvi oddelek«
. "Dobri Bratje", št. 38.—Slepič Ivan, c. št. 4192; Slepič Avgust, <•. št. 4193; oba v prvi oddelek.
"Sokol", št. 39.—Plahuta Viktor, c. št. 4163; v prvi oddelek.
"Orel", št. 40.—Panijan Ivan, c. št. 4194; Kotie Anton, c. štev. 41*15; Ogriu Andrej, c. št. 4260; Vidmar Mihael, c. št. 4261; vsi v prvi oddelek.
"Jutranja Zvezda", št. 41. — Plut Ivan, c. št. 4*232; v prvi oddelek. — Ulepie Alojzij, c. štev. 4230; Ulepič Franc, c. št. 4231; v otročji oddelek.
"Mladi Slovenci", štev. 42. — Kancilja Ivan, e. št. 4190; Končnik Alojzij, c. št. 4191; oba v prvi oddelek. — Ulčar Primož, c. st. 4189; v drugi oddelek.
"Triglav", št. 44. — Kkadnik Raimund, c.. št. 4120; Bete Martin, c. št. 4234; oba v prvi oddelek. *
"Proletarec", štev. 50. — Teč Vincenc, c. št. 4167 ; Mesee Jožef c. št. 4256; Ajdnik Franc, c. št. 4257; Kocinan Franc, c. št. 4258; vsi v prvi oddelek.
"Delavec", št. 51.—Kern F. J., c. št. 4258; v prvi oddelek.
"Planinska Vijolica", št. 53.— Galmin Franc, c. št. 3541; Brezec Jožef, c. št. 4171; Molan Jožef, c. št. 4255; vsi v prvi oddelek.
"Karol Učekar", št. 54'.—Vidmar Anton, c. št. 4212; v prvi oddelek.
"Slovenski Fantje", št. 59.— Zabunšek Konstantin, c. št. 4124; Bezek Franc. c. »t. 4214; Frulec Jožef. c. št. 4215; Mavc Anton, c. št. 4216; Iiekšan Ivan, c. št. 4217; Božič Ivan, c. št. 4218; vai v prvi oddelek. — Kočevar Jožef, c. št. 4219; v otročji oddelek.
"Moonruaki Trpin", št. 60. — Troha Jožef, c. št. 4282; Troha Frančiška, c. št. 4283; ova v o-tročji oddelek.
"Napredni Slovenci", št. 61.— IMškur Franc, c. št. 4262; v prvi oddelek.
"Slovenske Sokolice", št. 62.— Zupančič Marija, c. št. 4196; Sle-mec Marija, c. št. 4197; dbe v prvi oddelek.
"Bratoljub", št. 64.—Dvornik Valentin, c. št. 4208; Frange* Jo. žef. c. št. 4209; Šoster Franc, c. št. 4*254; vsi v prvi oddelek.—Ci-raj Matevž, c. št. 4207; v drugi oddelek.
"Združeni Balkan", št. 68. — Rozman Leopold, c. št. 4210; Jarc Ivsn. c. St. 4211; Rošelj Neža, c. St. 4213; vsi v prvi oddelek.
"Balkan. St, 69—Verčič Jožef, c. št. 4225; Brentin Marija, c. št. 422; oba v prvi oddelek. ,
"Zvesti Bratje", St. 70. — Za. krajšek Alojzij, c. št. 4186; v pr-vi oddelek.
"Koseiusko", St. 72. — Katko Mihael, c. št. 4168; Vinovski Simon, c. št. 4169; Dura j Jožef, c. št. 4170; vsi v prvi oddelek.
"Pod Triglavom", št. 7».--fier* nač Jožef, c. št. 4220; v prvi oddelek.
3B=
K noro sprejetemu društvu
pristopili:
"Naprej do Zmage'številka 75.—Franc Peternel, e. it. 4264; Okorn Ivan, e. it. 4265; Smolnikar Franc, e. št. 4266; 4*oltič Anton, e. št. 4267; Petan Anton, c. št, 4268; Podbevšek Alojzij, e. št. 4269; Lastajner Alojzij, c. štev. 4270; Podbevšek Matevž, e. štev. 4*271; K a um Franc, c. štev. 4272; Resnik Alojzij, c. št. 4273; vsi v prvi oddelek.
Preetopli člani-ce:
Frank Punt-ar, c. it. 1619, od
dr. št. 6. k dr. št. 3; N'aglič Jakob, e. št. 1375, Naglič Ana, c. št. 3736. Nagli* Gregor, c. št, 1831, od dr. št. 4. k dr. št. 11.; Vodenica Anton. c. St. 1662, od dr. št. 12. k dr. št. 69.; ('udar Rihard, c. št. 405, od dr. št. 15. k dr. št. 8.; G ran k« Ivan, c. št. 2202, od dr. št. 54. k dr. št. 5.
Suspendirani člani ce is druitva:
"Boritelj", št. 1.—Vindiš Jurij, c. št. 2678; Vindiš Marija, c. št. 2679; Glavič Ivan, c. št. 3924.
"Jedinout", St. 7.—Jurij Zatezalo, c. št. 3069; Zatezalo Milica, c. št. 2882.
"Planinski Raj", št. 8. — Ba-kovnik Jernej, e. št. 926; Benedikt Martin, e. št. 1614.
"Zarja Svobode", št. 11—Se-man Josip, c. št. 1418.
"Danica", št. 12.—ftabc Jakob, c. št. 693; Rus Josip, e. št. 2858.
"Večerniea", št. 13. — Funič Tomaž, c. št. 1834.
"Moj Dom", St. 14.—Bela j I-van, c. št. 955; Hren Anton, c. St. 1686; Štnlec Jurij, c. št. 4081.
"Nada", št. 20. — Jaruovič 1-van^ c. št. 3645; Vargo Ivan, c. št. 3975
"Od Boja do Zmage", št. 22.— Hribar Ivan. c. »t. 2419.
"Slovenski Bratje", St. 23. — Ivančič Matevž, c. št. 2<K>7; Jere-tina Fronk, c. št. 2983; Boštjan-čič, c. št. 2984; Božanc Luka, c. št. 992; Stražer Franc. c. št. 1153.
"Ilirija", št. 24.—Celin Anton, c. št. 3474.
"Delavec", št. 25.—Fant Jožef, c. St. 3753.
"Miroljub". št. 27.—Strniša I-\^tn, c. št. 1139; Strniša Neža, c, št. 2605; Krolnik Alojzij, c. št. 1377; Vadhjal Franc, c. št. 2388; Hotnau Ivan, e. št. 3316; VLšnev-sky Valentin, c. št. 798.
"Trpin", št. 30.—Tratnik Fr., e. št. 3380.
"Zeleni Vrt", št. 32.— Salks Jožef. c. št. 3310.
"Slovenska Zastava", št. 33.— Lapornik Martin, c. št. 1055; Pla-nevšek Frank, c. St. 1734; l>au-ter Jernej, c. št. 3820.
"Ljubljana", štev. 37. —Hrib-ljan Jožef, c. st. 4000.
"Dobri Bratje", št. 38.-^Kajn Franc, c. št. 1285; Blečič Alojzij, c. št. 3164.
"Orel", št. 40.—Zaje Frank, e, št. 3190.
"Jutranja Zvezda", št. 41. — Hočevar Alojzij, c. št. 1425; Križ-mančič Ivan, c. št. 1457; Fink Anton, c. št. 1809; Glivar Frane, c. št. 3687.
"Triglav", štev. 44. — Slave Franc, c. št. 3920.
"Mirni Dom", št. 45.—Mate-Ijan Anton, c.m št. 1671; Lončar Jožef, e. št. 2711 ; lončar Ana, c.
"Koseiusko", št. 72. — Folty-njak John c. št. 3862; Bialek Jo-žef. c. št. 3941.
"Pod Triglavom", itev. 73. — Jankovič Ivan, e. št. 1749; Jakob Frsnk, c. ¿t. 804; Frank Julija-na, c. it. 2062; Frank Henrik, c. it. 2940; Frsnk Hedvika, c. štev. 2939
Črtani člani ce ix društva:
"Zavedni Slovenec", it. 4'. — Pajk Alojzij, c. št. 921.
"Planinski Raj", št. 8.—Bra-tovič Mike, c. štev. 1958; Tratnik Frsnc, c. št. 2205.
"Moj Dom", št. 14.—Terjane Mihael, e. št. 955, Terjane Jurij, e. št. 1411; ftkoflič Matija, c. at. 2493; Korbar Anton, c. š. 388.
"Nada", št. 20.—Gore Alojzij, c. it. 526.
"Slovenski Bratje", št. 23. — Zup*ri Frank, c. št. 1824; Zakraj-šek, c. it. 68u; Frelih Jožef, c. št. 2570; Strekelj Lovrenc, c. štev. 1055
"Jutranja Zarja", štev. 29. — Bogotaj Josip, c. št. 1239.
"Ljubljana", št. 37.—štrukelj Martin, e. št. 2411. '
"Jutranja Zvezda", št. 41. — Gliha Ivan, c. št. 1420; Žele Ja-kob, e. št. 2196: &ušanel Andrej, c. it. 3243; r»nik Ivan, c. štev. 3689; Bradač Josip, e. št. 3691.
"Clevelandske Slovenke", št. 49. — Pečnik Marija, c. št. 2515; Ainkovee Marija, c. št. 2377; Pr hne Marija, c. it. 2072.
"Proletarec". št. 50.—("'eleanik Avgust, e. št. 2127.
"Planinska Vijolica", St. 53.— Kusole Jakob, c. št. 2245; Blažič Anton, e. št. 2250; Kusole Ivan, c. St. 2540; Kupole Josip, e. štev. 2541 : Bartko Jurij, c. štev. 2941; Galmin Frank. Frbežan Lovrenc, Rutar Luka. c. št. 3933; Dolgan Anton. e. št. 3932.
"Bratoljub". št. 64 — Korber Anton. e. št. 3402; Golob Antan, e. it. 3715.
"Balkan", št. 69. — Grgorina Mirko, c. št. 3586.
Zopet sprejeti člani ce v društvo:
"Boritel", št. 1.—Svoboda Jožef, r. št. 360; Svoboda Marija, e. Št. 2563; Butara Alojzij, c. št. 766; 'Siromašitf Mihael, c. štev.
; Siromašič Marija, e. štev. tt&tt; Lampelj Andrej, c. št. 1207 ;
k Frank. »•. ;t. 121-»; Malnar Alojzij, e. st. 1206; Zupančič Anton, e. št. 1218; Kovačič Blaž, c. št. 21 ^Kopriva Frank, c. š. 1827; Hercog Franc. c. št. 390; Krčič Jurij, c. St. 2046; Modič Anton, c. « . 2420.
"Zavedni Štajerc". štev. 9. — Puček Franc. C. St. 325.
"Jasna Poljana", št. 10—Ga-bršek Karol, c. št. 298.
"Zarja Svobode", št. 11.—Su-har Josip, c. št. 3125.
"Danica", št. 12. — Branisel Franc, c. št. 1718.
"Moj Dom", št. 14.—Strmec I-van. c. St. 2492; Gržinčič Ivan, c. št. 2751.
"Od Boja do Zmage", št. 22.— Jlrov^t Franc, c. St. 1129; llrovat Karolina. c. št. 3422.
"Slovenski Bratje", št. 23. — Škrjane Ivan, c. št. 1031; Marin Franc, c. št. 1307; Cvetan Jakob, e. St. 3678.
"Habsburški Sinovi", St. 28.— ftuniar Jurij, c. «t. 3383.
"Slovenska Zastava", št. 33.—
St. 2709; Jankovič Marija, c. št. 2710 ;-Anitariič Frsnc. c št. I-TO J^T^U Anton. c. St. 1037. Suštaršič Jakob. c. št. 1579.	"Ljubljana", štev. 37.—Prhi
"8kala" štev. 56. — Rampuš
Frančiška, e. št. 3289.
"Moonrunaki Trpin", it. 60 — Jelovčar Ivsn, e. št. 2619; Merlak Ivan, c. Št. 3627; Svete Anton, e.
št, 4007.
"Napredni Slovenci", št. 61.— Tolesinan Martin, e. št. 3010.
"Slovenake Sokolice". št. 62.— Kauiek Marija, e. št. 3013; Ka-dunc Marija, c. it. 2796; Urbas Marija, c. it. 2797; Peterlin Marija, c. št. 2890; Piki Marije, c. št. 2806.
"Vsi Slovani", št. 66—Sajevic Frsnc, c. it. 3349.
"Narodna Sloga", št. 67.—Pro-jan (iradič, c. št. 3751.
"Pod Triglavom", štev. 73.— Berila Ivan, c. it. 3971; Skouraii Pavel, e. 3972. Odstopil članice is društva: " ftmarnica", št. 2&—Spahič 1-van, c. št. 2893; Medved Jurij, c. št. 2058.
"Miroljub", št. 27.—Turk Josip, c. št. 1110.
Izobčeni člani-ce ii druitva in Zveae.
"Združeni Slovenci", št. 19.— Graear Anton, c. št. 591.
"Clevelandske Slovenke', št. 49. — Vodnik Rotija. c. št. 3032.
Prejeli odpravnino, ter tako prenehali biti člani 8.D.P.Z.
: "Ilirija", št. 24—Kožuh Josip, c. št. 2687.
"Edinost", št. 34. — Prebil I-van, c. št. 1078.
S so bratskim pozdravom,
Alojzij Bavdek, glavni tajnik S. D. P. Z.
Dopis.
"Južni Premogar", št. 46. — Juhant Jakob, c. št. 1595.
"Clevelendske Slovenke", št. 49.—Sterle Frančiška, c. St. 4143; Prčun Frančiška, c. št. 2857; .ler-nejčič Marija, c. št. 2434; Hribar k
ne
Jernej, e. št. 4001; Juian Ivan, e. št. 3029.
"Jutranja Zvezda", St. 41. — Pen ko Franc, c. št. 2028; Medved lak ob, e. št. 1658; Tesni k Jakob,
Marij«, e. St. 2278; Vrček Alojzija. c. št. 2080; Simončič Jožefa, c. št. 2079.
"Proletarec". St. 50. — Kotzei^ Martin, c. St. 3668; Kokal Anton, c. št. 3114.
"Delavec", št. 51. — Božanc Jernej, e. št. 2143.
'Mladi Slovenec", štev. 42. — Kladnik Ivan. c. št. 3705.
"Mirni Dom", št. 45.—Vrbas Anton, c. št. 1571.
"Clevelandske Slovenke", št. 49. — Kastelec Frančiška, c. štev. 216"; Tekavčič Frančiška, c. št. 2166; Perko Neža. c. štev. 2376;
"Skala", št. 56. — Rihstaršič Marinčič Marija, c. št. 2432; Go-
Matija, c. St. 3684.
"Slovenski Fantje", št. 59. — Obed Andrej, c. št. 3299.
"Moonrunaki Trpin", St. 60 — Peternel Franc. c. št. 1716.
"Slovenske Sokolice", št. 62— Bacnik Marija, c. št. 3115; Cerar Ana, c. št. 3907; Okorn Frančiška, c. št. 3908; Prašnikar Frančiška, c. št. 1016; ftitinc Ana, c. St. ^067.
"Balkan", št, 69.—Žinič Franc, c. št. 3579; Bevc Jožef, c. štev. 932.
"Zvesti Bratje", št. 70.—Man-ro Alojzij, c. štev. 3655; Eutinio Negro. e. št. 3656.
rišek Uršula, c. št. 3085; Mavec Frančiška, c. štev. 3378; Zrimšek Terezija, c. št. 3497; iVigelj A-lojzija. c. št. 3698.
"Proletarec", JSt. 50. — (")\t Galfrid, c. št. 2114; Tratnik Jožef. c. St. 2427.
"Planinska Vijolica". St. 53.— Braga Anton. c. št. 2246; Preda-nič Neža, e. štev. 3249; Pedanič Franc, c. št. 2256; Hren Jožef, c. št. 2253; Mauc Frank, c. št. 2252; flndiS Franc, c. št. 3640: Lorber Franc, c. it. 3539.
"Vrh Planin". $t. 55.—Karkoč Franc, c. št. 2329; Knžnik Prane, c. it. 2641.
Biwabik, Minn.
Cenj. uredništvo Proletarca!
V štev. 60. A. S. z dne 15. avg. stoji članek "Naši ta Rdeči", kateri je ponatisnjen iz lista "Ave Marija", katerega izdajajo slov. frančiškani, . katerim bi pa ls>lj služilo ime "Lažičečkarji" v N. Y. V istem članku čitamo: "Nekateri tam imajo naročen zelo slab Ust, nevem, kako mu je ime, in tudi jaz sem ga čitak" Premislite čitatelji Proletarca! Kako je bil imenitetn čitatelji ki Se za ime liata ni vedel. Mogoče je morilci- Mali čital A. R in A. M. On takio ni znal, kaj je čital in ako je Čital ta dva lista, potem je gotovo, da ni mogel citati slabšUi.
Prepričan ¡>a sem, da Proletarca ni čital nikdar, — kajti v njem ni priporočan umor, pač pa piše vedno masproti umoru. Ntov pa z morilci tako nočem razpravljati, kajti lahko vidimo, koliko je vre den človek, kadar mu zapišejo ime: "m»rilec".
Pač pa cenj. čitatelji, oglejmo si nekoliko naše črnosukneže. kako so hiteli z ponatiskom iz enega lista v drugega in v brošure, kitali so pred altarjem svojim vernim ovčicain. mislec, sedaj jih imamo, sedaj vidimo, kaj da so socialisti. Premisli ljubi kristjan, kam te zapelje soc. nauk. Ali ni tako res. romar svete dežele*
Toda glej, kakor da bi strela udarila, imeli so usta zamažene. Katoliški duhoven Sohmidt je pokazal, da socijalisti niso kos izvršiti umor, kakoršnega je izvršil katoliški duhoven Schniidt. V št. 71. z 23. sept. v A. S. čitam čla-neit: "ikráióo	v N.
V." V tem vidimo, kako si manejo roke. češ. da oni niso odgovorni in fudi ne katoliška cerkev, ako kateri duhoven zaide iz svojega pota. Tega Aam tudi jaz ne morem danes očitati, ker vem, da se še dobijo duhovni, ki so vredni svojega poklica, toda teh je strašno malo. Rekel sem. da vam ne morem očitati tega umora; pač pa si lahko katoliška cerkev obesi ta íimoí* na svoja vrata, zato ker si drži postavo, katera prepoveduje zakon katoliškim duhovnom. Ako M katoliški duhovni smeli biti poročeni, potem bi mogoče Schmidt ne izvršil tega groznega zločina. Vsak, količkaj razsoden človek si mora misliti, da akw dvoje mladih bitij živi v enih prostorih in brez vsakega pomanjkanja, gotovo ne molita rožni venec, pač pa raje obirata prepovedan sad, kateri je slajši od drugih — rokns pokusov.
I Potem. — čemu bi katoliški d ti* hovni ne smeli biti porojeni t
Poslušajte! Nezmotljivi papa in njegova cerkev naj bi prosila u* čenjake socialiste, naj jim »napra vijo pravila, oziroma razveljavijo zakon, kateri prepoveduje duhov-nom ženiti se. Tn verjemite, da bode katoliška duhovščina imela več
spoštovanja ki katoliška cerkev pa na milijone manj smrtnih grehov, kakor jih ima **daj. Pod tem zakonom namreč marsikateri novorojenček ne zatfleda belegu dne; marsikatera mati |>ostane žrtev tega jpijilega zakona. Kot sem že prej omenil, so N. V. I>ažie«*č karji, Kranjski James ter Polski Jože in vrag si ga vedi. kolikm njih kolegov, bobnali z nič vrednim člankom, katerega je spisal morilec Mafi — ter blatili nas, čeravno poštene socijaliste in ne o-siraje se, jeli Članek v resnici kaj vrednega ali je pa Mamo nesram no tbrekovanje. Zato pa apeliram na bivvabiškega romarja Sv. deže le, ki je oni lažnjivi članek tako hlastno čital svojim vernim bac-kom, naj se timIi sedaj potrudi podučiti svoje verne ovčiee. Povej te jim, kaj se godi za fanovčkim zidovjem. Povejte jim, da soeija-list ni toliko krvoločen, da bi n vrši! umor. kakoršnega je izvršil katoliški duhoven Schmidt. Povejte jim tudi, da <Iulhio»vnoin mi mar deset božjih zapovedi, posebno pa 5. in 6. ne. V «tokaz temu ni lahko pre<lstavijamo morilca H. Schmidt a. Ako bi se ravnal on po božjih zapovedih, bi ne postal pre-Sestnik ter morilec svojega sadu in ljubice.
Da, da, katoliška duhovščina s£ raje drži cerkvenih zapovedi in te kaj rada priporoča nevednem« ljudstvu. Spoštuj praznike, hodi k maši, f>rinesi $ v mojto* bisaigo, poslušaj me, ker sem Kristov ina* mestnik, — ako tega ne storiš, ne bom krstil, ne poročil in če si so cijalist, te tudi pokopal ne bom, ako ne daš $25, ker mi Sk-otf tako zapovc. Teh zapovedi se slovenski Kristusovi namestniki kaj te«nO držč. Ali ni res tako, Pollak?! Toda socijalisti so vam pričeli obračati hrl»et — krstijo sami, p»fiko*>-ljejo sami, poročajo se na soduji-jah; kajti oni vedo, da se s tem rešijo večnega cerkvenega devkf». katerega nalagajo slovenski Kristusovi namestniki revnemu in že tako izčrpaneinu delaven. Da. da, bo so vam Kristusovi namestniki, ' da jih je sam satan vesel. —
F. M., bivvabski socialist*.
•»
Dobili smo in priobčujemo: f Cesar« i Kraljevski
Austro-Ugarski Konsulat Denver, Colorado,
dne 26. septembra 1913. Slav. uredništvo "Pr©letare<f\ Ohica«o, IIL Po dospetbi c. k. ministerstva za domobransko, je c. in k. mini* sterstvo zunanjih del. prepisan priložen dopis c. k. okrajnega glavarstva v Črnomlju, z dnem 8. junija 1912. c. k. domobranskemu okrajnemu dopolnilnemu poveljstvu št. 27. v Ljubljani kakor tudi sedanji pismeni odlok e. k. ministerstva ' za doniobramstvo n dnem 26. marca t. 1., c. in k. konzularnim uradom v "Združenih državah ameriških" za poveljem poslalo, posebno v okraje, kjer so Belokranjci nahajajo, da istim naznanijo pravopotno smisel zadnjega stavka priloženega odloka c* k. ministerstva za domobranst vo o polajšanju sodnijskih postopanj radi begunstva in zamud eno dolžnosti nabora, in isto tozadevno i>odučiti in kolikor mogočo »o potruditi, da se- isti v domovino povrnejo.
.. JVe/iaJje juujmuja. in k. mini-sterstvo zunanjih del, da je c. k. pravosodno ministerstvo naročilo državnemu pravdništvu v Rnvdol-fovem, da naj milostno poetu pa v slučajih kazenskih obsodb, katc» re se tičejo prekrš<»nja vojnega zakona in da naj se j>oscbno o<zira na kritične razmere črnomaljskega glavarstva, da se vse tozadevne kazni zmanjšajo in »la »e naj vsaka prošnja za pomiloščenje naKSL Po naročilu c. in k. poslanstva V Washington. D. C., Vas vljudno prosim, da bi Vi goremjo izjavo v Vašem cenj. listu ponatisnili, da bi se želja okrajneiga glavarja v ("'rnomlju kolikor mogočt» ure* ničila v prid rojakov in <WbroU> naše slovenske domoarine.
Dr. Sehwegel. konzul.
80DRUGI! Vsak socialist bi moral naroči ti "PROLETARCA," kajti list šivi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PROLETARCA", kajti to j* prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral to&as plakati naročnino sa "PROLETARCA," ker le na U način as tamore oeigurati napredek naia-mn llitv.
PKOIiETAKEC
MOLKT ARBO
ust sa imrmtk delavskega ljudstva.
IZHAJA VSAKI TOREK.
_j Miiiki tlakama 4ndi v Ctfcaf*. M.
Mw»é.iu U A»ortku W OO a» Mio teto. 1.0t aa pol Isla. Z» IvT'^.u «JO ^	- $1 M m pol lots.
fW sp^wMwM
I SmS STAKl
PROLETARIAN
ivht tvi
iTky
Olaailo Slovenska organizacij« /ufosl. socialistično Ztom T Ameriki	_
Subscription ratee: United State« and Osaada, It.OO a rear, $1.00 for half roar. Kurein* countriee $2.50 a year, (i üft for half year. Advertieins Jtot* oa ajrr^mcnt
NASLOV (ADDRESS):
"PROLET AREC
ti4A Blue Island tve. Chicago, III
Nadaljevanje a prve strani 3. kolone.
fte nekaj o skebih
Calumet, Mich., 30. sept. — Sodnici' Boj med delom in kapitalom v bakrenem okrožju se se vedno bije. Naši izrabljali nas hočejo na vse mKfOČe in nemogoče najine pognati v staro sužnost. Toda dobili naa ne bodo dokler ne priznajo naših opravičenih za htev. Dne 24. aept. smo spet pokazali gospodom kapitalistom, da stojimo kakor skala. Velikanska parada rudarjev je šla iz Calume-ta v hanritun, v Palest ro. kjer se je vršil thod kot po navadi. Govorili so govorniki raznih narodnosti, med njimi tudi sodrug Frank Sava. Sodrug Sava je vedno ho4j priljubljett med tukajšnjimi Slovenci m Hrvati. (Prejkone se b0 So oženil v Calumetu.)
Dalje vam zopet poročam o slovenskih garjevcih. Jos. Jakša. kateri je za nekaj časa »cdšel iz Ca lumeta. se je povrnil in šel skebat. Oela njeigova družina je za unijo in celo njegova /ena mu je branita. da naj nikar ne skeba, toda J a k na «e je rajši svoji ženi zameril, kakor pa Caluinet & Heela 1compa*niji. Lep človek! Svetoval bi dotični ženi! da naj tako naredi z njim, kakor je žena druga Slovenka, katera je svojega moža — aket^a pošteno naklestila in spodila od hiše. Druga dva izdajalca sta Joe Macello in John Peča ver. Zadnji mora tako plesat kakor prvi gode, kajti Maeelle je vzel zadnjega k vrtalnemu stndju im to je "velikanskega" pomena tukaj. In tako mora biti siromak vsled pokorščine napram tovarišu in napram boaau — skeb in absolutno brez svobode. Joe Metes (Tre-bušnik) je na stanmakju pri Mary Puhek in -zadnja ga je pregovorila, da je izdal svoje tovariše v boju, svetujem tem garjevcem, da «e spametujejo in ostavijo delo ter »e pridružijo zavednemu de lavstvu, drugače bomo poskrbeli, da pridejo tudi njihove slike na "galerijo" izdajic. Odprite oči in apoznajte, da tudi sebi delate Škodo. domislite na staro suŽnost in atopite v naše vrste. Pomagajte nam izvajati svobodo, po kateri hrepeni srce vaakega zavednega delavca. Zdp.žcni zdrobimo okove str&njatva in večnega tlačanstva pod krnto roko nikdar sitega kapitalizma. Pozdrav!
. P. ,£epridem.
fttrnjk, je hotel SimoTifiii nazaj v Calumet, da bi skebal kot deputi, hoda ni imel denarja za voinjo. Piatl je ¿eni, da naj mu	de-
nar, ali ona je bila pametna in ui podala. Končno ai je Jo« lBpoaodil dotični znesek in pripeljal ae je nazaj v Calumet, kjer je takoj sto pil v aluibo šerifa in tedaj noti okrog kolee in revolver. Kaj ai mi alite-o rojaku, kateri ai tpoaodi de nar za ticket in ae pelje tri tisoč milj daleč, »¿uto da zamore ake-batiT
Ne smem pa pozabiti, da sta o-badva ptička — Sedlar in Simon-¿j* _ gorka prijateljt pop —šerifa Lukca. kateremu vsak čat poljubita copato in 3ppno ruto. Oba-dva imata v cerkvenih krogih veliko "šaržo" kot vactr — katoličanov. Prav tako! Danee je ie znana stvar, da Lutočeva čreda obstoji iz samih akebov in brez ma lega sami skeb je hodijo še v cerkev. Unijski rudarji, čeprav katoličani, obračajo cerkvi hrbet, kajti tako nizko nečejo pasti, da bi sedeli s skebi in poslušali vodjo skebov in pop-šcrifa Lukca. Tako ae počasi svita in svitalo se bo še bolj. Nam je prav!
Pozdrav vtem zavednim delavcem in delavkam. Strajkar.
RAZREDNI BOJ.
Calumet, Mich., 1. okt.— Dragi nam "Pnodetarec"! Čimbolj se stara naš "boj, temveč imamo prilike, da vidimo, da čim starejši so nekateri tukajšnji rojaki, tembolj se jim sušijo možgani. Fr. Sedlar je imel ^gostilno na Laurimu. Toda pošteni delavci ne gredo k takim pok vekam, dokler je kje drugje še kaj prostora, zato je moral Sedlar zapreti aalun in poatal je — puškar. Poprej je odpiral široka tista za "baro", sedaj pa zija po cettab «noaeČ kolec in revolver. Poprej aalunar, «edaj najet pu-Skar. a tretji "poklic", kateri ga čaka, bo za — omrežjem, ako ne bo prokleto previden.
Dnrga svitla zvezda na skeb-skem nebu je Joe Situončič, nekdanji kandidat za blagajnika Calumet townahipn. Simončič bi oaramotil marsikaterega lopova, ki tedi v zaporu. Pred tremi leti je pobrisal v Arizono hi ves ta čas je "pozabil" l**ltti kak cent iro-ji leni in otrokom. Žena je morala prati pri drugih, da je prelive ta sebe ln otroke. Ko te je priče1
Far in kapitalist, vsi se križajo če slišijo to besedo. Meščanske stranke proklinjajo razredni boj in aieer po njih trditvi radi tega. ker ljubijo ves svoj narod in iz zgol ljubezni do njega snujejo "nestrankarske" krščanske in na rodne delavske organizacije. Na dejajo se, da bodo 8 pomočjo slednjih odvrnili od delavstva grozesi razredni boj. delavstvo pa potisnih v sredino med farje, delo in kapital. Le ena stranka vztraja nemoteno na stališču razrednega boja in ta je: st^ia lističu a stranka. Ravno radi tega jo tudi brit ko sovraži vse in nasprotniki se l>oslužujejo majumazanejših sredstev, da jo t njimi blatijo.
Če hoče kdo prstati med kršcan akinti politiki upliven. potem se loti uničevane socialistične stranke in v dosego tega cilja zadostuje obirpen klic: Stran od socialistične stranke, mi so razredni boj!
Kako je neki to, da imajo Padajoči krogi ravno pred razrednim l»o.iem socialistično stranke tako velik strah, ker vendar vsak kdorkoli hoče zasledovati razmere. prav lahko vidi. da je ta razredni boj faktičen.iu.da ga je o-pazovati mi tisočih živih primerih. Boj med interesi kmetijstva if in-llustrijalnimi interesi je razreden bo.i, veliki kapital uničuje v razrednem boju malo obrt in interesi agrarcev in konzumentov so naravnost nasprotni izprtijatn, stavkam, bojkotom, pasivnim odporom in vse nam jasno kaže ne-spravna nasprotja med kapitalom in delom.
In vzliV temu naj bi bil razreden boj zločin in njega povdar-janje škodljivo današnjemu družabnemu redu. Buržvazija ima dvoje vzrokov, da je brezmejno hi navščino spravila v svoje moderno razredno in strankarsko življenje. Vladajoči krogi namreč čutijo, da pomenja proletarski razredni boj popoltio emancipacijo prpletanjata . „od vodstva po mržvaziji in da je ta stran naj-občutnejša, Proletarski razredni boj je visoko stališče delavca, raz ktero mu je mogoče opazovati be-stialne posledice kapitalizma. Zasleduje jih lahko, kako popolnoma ločen je razred posedujočih od vseh človeških čutov. Če je enkrat to opazil, potem je za vedno odtegnjen vplivu kapitalističnega razreda, kajti spoznal je, da je vla da joči razred, razred parasitov, ki životari na njegove stroške in da stremi izkoriščevalni način kapitalizma v vseh njegovih formah po zasluženju in pohabljenju delavnih slojev. Spoznal je pa tudi, da iz tega načina vodi le ena pot* združiti vse delovne sloje brez raz like spola, narodnosti in verskega prepričanja v močno združenje dela proti združenju izkoriščanja.
Far in kapital so že davno združeni proti delavcem. Boj med posameznim izkoriščanjem v vseh formah in v delu je bil vedno skiv-pen, čeprav so bili interesni boji izkoriščevalcih skupin razdeljeni. Država se je razvila kot organizi rano razredno telo iz nekdanje pradnržbe in njene komunistične produkcije. Posledica tega je bilo suženjstvo premaganih, it katerih ae je potem razvila splošna auž-
padom Rima in se je nadomestila sopet s drugimi formami au£enj-It RS.
V genutnaikh in alovauakih državah se je še dolgo vzdrževala skupna pravica do pašnikov in lovov, dokler ni v bojih med deželnim plemstvom in fevdalnim kraljestvom dobilo im odškodnino skupno last . posestni in zemlji.
Iz svobodnih kmetov so postali tlačani in razlastitev svobodnih je toliko časa napredovala, da končno delavec ui bil več poaest-nik hvoje zemlje in svojega orodja y obrti. Objtdranje zemlje in ustvarilo mogočne kapitalistične družbe, ki so v teku časa podjarmile trgovino in produkeio kot privilegij in vsled tega odvzele delavcu zaduje pravice. Vse to se pa seveda ne vrši mirnim potom, temveč v težkem, stoletja trajajočem gospodarskem boju. V teli bojih so posedujoči imeli vae ugodnosti in ko se je iznašlo stroje in nova prometna sredstva, je že kapital suvereno vladal z nekdanjim svobodnim delom. Posedovanje podjetij vsebuje tudi politične moč bolj kakor kadarkoli prej t kapitalistična družba tišči milijone ljudi v mezdnem hlapčevstvu in izprešava iz njih neznane vrednosti. Državna bremena nalaga vedno bolj mezdnim delavcem, izkorišča jih kot produeente in kot kouzumente in jih vsled tega sili v razredni boj. Le ta razredni boj. ki uči delavce, da jim njih tlaci-telji ne morejo pomagati, temveč da se morajo nami kot izkoriščani ločiti od izkoriščevalcev in se jim poataviti v bran, bo delavce zopet osvobodil groznih posledic izkoriščanja.
Toda ta razredni boj zavzema polagoma tako grozne in gigantlč-ne forme, da so vsi razredni boji preteklih časov napram njemu pravcata igra. Vse potence moči se vedno hujše pojavljajo napram proietarijatu. Prej je bil pisarne-zeti mogočen podjetnik, ki je skuhal delavce izstradati, če so stavili zahteve. Potem so podjetniške organizacije stooile na poz< rišče in bo i i so postali teiavnejši. Dane*
ai mora želeti sreče. To je priro-den nagon in priroda sama je dala'
človeku tsk organizem, da je njegovo delovanje tembolj popolno, ¿im bolj ae človek čuti arečuega. Toda s samo željo je prav utalo opravljenega. V marsikaterem oziru ne prihajajo naše želje prav, nič v poštev: tam, kjer pa ao kaj vredne, ostanejo brezplodne, če jih ne podpremo s svojim delom, ki ae mora gibati v smeri proti našemu auiotru.
Dober del naše usode je sploh izven naše moči. Na svet prihs-jamo, ne da bi nas kdo vprašal, če nam je všeč ali ne in umreti tiKra tu4i tisti, ki bi rad večno živel. Od rojstva pa do groba je toliko "slučaje*" v našem življenju, ua katere ne vplivamo in ne moremo vplivati, da smo pogosto podobni žc gam, s katerimi se igrajo nevidne roke. In tako je kot skrajno nasprotje nauka o svobodni volji nastala vera v neiz-premenljivo usodo, v fatuin, v kismet.
Celi narodi »o se včasi vdajali
delavstva. Satuo združen! proletá-riat vaeh narodov moie premagati mednarodni kapitalizem vsega sveta.
Zato tudi za sloveaiska delavce ni druge poti kakor združitev v mogočno armado, vzporedno v zvezi t. organiziranim delavstvom
vsega s vet t.
To je pot do sreče in tudi srečna pot. Zskaj največja sreča, ki si jo moremo misliti nt tem svetu, za tiste ljudi, ki žive na .njem, se more doseči aamo na podlagi socializma. Pesniška fantazija lahko ustvarja drugačen svet in drugačne ljudi; pa ai tedajytudi lahka misli drugačno srečo. Če človeške mu telesu n. pr. ne bi bilo treba hrane, ampak bi mu zadostoval zrak, bi bili tudi pogoji človeške sreče popolnoma drugačni, kakor dandanes. Ali prirodnih zakonov ne moremo izpremeniti. • Za človeka, kakršen je, so materislins
turški ujetniki, izmed katerih as jih mnogo tudi po sklenjenem mi-ru» ne vračs v svoje stare kraje. Med pjvni so tudi taki is Male Asi je.
Nove razmere, ki nastajajo v Miteedoniji, bodo nagnale oodot-no prebiva lat vo v maaah na tla*
ko. Ono je že pred preplfjRtlft delovne trge v Srbiji, Bolgarski, Humuniji, po Ogrskem iu v Ame. riki. Po obeh vojnah, ki sta spravili to prebivalstvo poginoma na kant, pojde trumoma iskat mezdnega dela. Tako bo oškodovala naprednejše delavske množice v Evropi iti Ameriki i in posluiilo kapitalistom kot 'brezprimertio cenena delovna moč. In tyv ne velja le za preprosto, nekvalificiran^ delovno moč: enako vlogo bodo igrali tudi kvalificirani delavci iz Macedftiije in zivzhoda, ki jih bodo uove razmere gnale fo onih krajev, pa fbodo, vajeni malih
vprašanja neizogibna. Hrane mo^ mezd, slabih delovnb (»ogojev in
pred očmi, bo trajalo ¡»rav znatno dobo, miorda celih deset let.
Naša stranka in naše strokovne organizatf je so že storile korake, [da se premagajo t<1 težave s čim
ri orientalcih igra jciamet volnV	niso izpolnjene niti te potrebe
eliko vlogo. Hvalili so časih to	tedaj sploh ne more biti sreče. Pe-
slepo udajauje v usodo in kazali,	seiu o lepoti revščine je hinavska
taj so vse Turki dosegli, ker so	in lažnjiva pesem.
Šle njih čete pri vsaki priliki	Socializem ima nalogo urediti
slepo v smrt, češ. Alah že ve, kje	gospodarsko življenje tako, da
bomo umrli in če nam je usojeno,	mine posamezniku vsakdanja skrb I manjšimi nesrečami za srftski pro da ostanemo živi nam vse dža-'za njegove gmotne potrebe. Do- letariat in s čim manjšimi neugod
rske kroglje ne bodo mogle ško-	»eč^hoče take razmere, da bo delo nostmi za delai\«t\Tt AusttxrOigr-
dovati. Ali zgodovina nam kaže,	vsakemu človeku zagotovilo, kar ske, Nemčije in ftvice, katefner de
da vsi taki narodi, ki se zanašajo	potrebuje za življenje in da mu žele v prvi vrsti preplavlja izse-
na tujo, neznano moč, propa-	bo pridttost in sposobnost omogo-11 jvanje z Balkan!. Naša prva na-
dajo. Sedanja Turčija je nam ža-	Čila uživati tudi tiste višje, ple-
osten dokaz. Kakor z narodi, tako	inenitejše plodove, ki jih ustvarja
j«' tudi s posamezniki, z driržina-	telesno in duševno delo nad vsak-
je pa tisoče cevi na|>erjenih proti proltarijatu. Zveze industrijalcev. promet.:!»- zveze, agrarni in ln dustri.tski karteii. maloobrtmiške organizacije, kmetske zve/e. vse so naperjene proti obrti in 'ptW; blav^tvu. Poleg brezštevilnih in velikih zvez so pa še meš«"anske stranke s svojimi političnimi organizacijami, nasprotniškim časopisjem in krnčno, da ne pozabimo, država z vsemi svojimi sredstvi v |H>moe vladajočim razredom. To je razredni boj. katerega si je vse kakor vredno ogledati in ta hoj se bije v svesti, da vzlie vsem zaprekam prrletarijat vendarle lahko ztnaira. To tudi povzroča moč napadov. Marsikdo se v bojazni vpraša: Bode li zmagal proleta-rijat v teh mogočnih bojih in l>o li končno zmagal? < eprav se tu in tam kažejo pojavi, ki niso prav nič pripravni nas navduševati, vendar lahko s po|M>Vno samozavestjo trdimo: Mi bomo in moramo končno zmrigati
Naš b<^j «re ne ozira na vsakdanje dogodljaje, temve.č opira se na zgodovinske svetovno potrebne po
Čim bolj se vladajoči razred protivi naravno potrebnemu raz vojn. tembolj se m<fH»a dražiti pro letarijat potom svojih organizacij v veliko enoto, izpopolniti mora svojo moč, razširiti svoje časopis je. da bo lahko opravljal svoje vz-gojevalne dolžnosti napram indi ferentnim in nešolanim. Vsaka po. samezna stroka bo pa to tem tažje dosegla, če napravimo vsi svojo dolžnost in zastavimo vse svoje sile za dobro stvar. Razredni boj vladajočega pomenja uničevanje proletarski razredni boj pa od rešitev.
Držati se hočemo zvesto, kajt največje zadoščenje nam bo, če si bomo v svesti. da smo storili svojo dolžnost.
DELAV8TVO IN BODOČNOST
Vsak normalen človek hrepeni po sreči. Ljudje imajo o sreči lahko različne pojme in si jo lah ko zamišljajo na zelo razKčne na čine. toda Žele ai Ue vendar vsi Tudi ssketi so na svoj način are Čolovci. V zatajevanju samega sebe, v. mislib na svoj namen se čutijo srečne. Kdor trdi, da ti ne želi sreče in da je ne mara, ver jtme mordt samemu sebi, toda on vara samega tebe.
skrajno bednega življenja, prinašali v naše kraje velike težave, ki podnebje, varstva proti|smo jih začela s trdim bojem pred
tema vojnama dosti uspešno premagovati.	1 Pred parni so, kar ae tiče delav-
ra imeti, če se mu to zdi lepo ali grdo, obleke mora imeti, kakršno (zahteva
fatalizmu. Islam % Mohamedov vremenskemu vplivu mora imeti, nauk, je do dobrega zgrajen na' Njegova sreča ne bo popolna, tudi načelu, da je človeku vae usojeno če ima vse to, zakaj tedaj ae javiti da ne more ničesar spremeniti. | Ijajo še duševne potrebe. Ali če skega položaja, najtemnejši izgle-i— «.:—n —i	.—« •	* A' L di. In to stanje, ki ae mam slika
mi, različnimi skupinami človeštva.
Človeško življenje je še vedno velika uganka, ki se ne ukloni ne vefi, ne znanosti. A če moramo priznavati skrivnosti, ki jih še nihče ni razkril, vendar spoznavamo, da je poleg neizpremenljive-ga. kar kljubuje vsaki volji, v živ-ftoju še marsikaj prvt>uščeiio našemit spoznanju in našim močem. To. od čolveka odvisno stran živ-jenja urediti delom lepo in dohro. kakor je ua zemlji spb h mogoče, je naloga socializma. Z organiziranim smrtnim delom se ima^jo Človeštvu oiajšsti tiata bremena, vaterih se sploh ne more iznebiti, in pribaviti največja množina «žit kov, ki se da doseči. Soeializem ne more prečarati sveta in uresničiti vseh sanj ; toda mnogo opravičenega hrepenenja lahko preu-stvari v resnico in mnogim željam, ki so danes neizpolnjive. lahko zgradi podlago, na kateri se pozneje uresničijo. |
Kakor je posamezniku po nepremagljivem zakonu sojeno, da se razvija, tako stremi človeštvo deloma zavedno, deloma nezavedno, po razvoji* in rasti. Iz otroških et sili v mladeniška, pa v moška t*r koprni po najvišjih vrhuncih, po udejatvovanju vseh svojih sil. dok'er vidi pred seboj šivi jen je.
Socializem je realizacija tega stremljenja. Njegova'naloga je zbrati vse raztresene, tolikokrat se gubeče brezplodne moči in jih, danes kaotično se tiskajoče in vza jemno si nasprotigoče, združiti v harmonično celoto, ki pomeni ko
riftt iu kpot/v obon<»ra. .....-
Z dosego tega cilja, najvišjega, ki ga more danes zaznavati človeški um, pa je neizogiben boj proti vsem zaprekam, razreden boj, ker so zapreke razrednega značaja. Omotnfl beda milijonov, ta največja nesreča naše debe, ki ne ubija le telesno ccle armade ampak uničuje neštete duhove ua škodo zadetih posameznikov in vsočloveške družbe, je posledica S izdelitve v gospodarje in sužnje v bogataše in nenaniče,' v privi i o-|ira ne ii» I rc/ivti vne. Obstanek razredov je največja ovira človeške sreče in napredek družbe je odvisen od tega ,da izginejo razredi in zmaga vzajemnost vaeh ljudi.
Do zmage vodi boj, samo boj A ta boj morejo voditi le oni, ki imajo največ pričakovati od na predka. Nikakor se ne bodo za iz premembo bojevali tisti, ki so za dovoljni s sedanjim položajem in smatrajo vsako predrugačenje za izgub'«.
Tudi slovenski delavci ae ne mo rejo izogniti temu boju. Soeiali zem more le tedaj obstati, če zma ga po vsem civiliziranem svetu Uspeh delavstva v katerikoli de želi je tud naš u*peh, ampak naše
dsnje potrebe. V socializmu je torej podlaga človeške sreče. • Ali tudi v boju za socializem je že dober del sreče. Zakaj človeku, <i sodeluje, daje ta boj zavest, la se bojuje za pravično stvar, za ep smoter, za večjo srečo za bo-očnost poznih rodov. Vsak napredek. vsaka zmaga daje zadoščenje bojevniku in ga osrečuje. Drugod ne more delavstvo dan-anes iakati areee. V organizaciji, socialističnem delu, v bojn ae je nahaja vsaj toliko, kolikor je mogoče v današnjem svetn, ki je
od prave sreče še oddaljen kakor evro^aki proletariat pa rešili pra"
zemlja od solnca.
Belgrad, meseca septembra. Če se govori o položteju delav skega razreda'v Srt>iji izza vojne,|kem drugem poslu ne ¡bo manjka
Hrepenje po sreči nI nič slabe nott, ki pt je zopet iaginilt t pro-1 gt. Človek je uttvtrjen tako, da zaostanje je tudi zaoatanje vsega
lo«ga je danes ta, da povzdignemo ivsled vojne, opustošene organizacije, da privedemo vanje najširše delavske množice, da sprejmemo te mase, ki ae javljajo iz Ma-cedonije in tod vzhoda, da jih na polnimo z razred, zavestjo in vpeljemo v moderne razredine| borbe. To nam bo pomagalo, da ohranimo» dosedanje uspehe, da rvzdrži-mo delovne pogoje iti nufde, ki smo jih imeli pred vojnama, in da jih, kolikor bo magoeev! še» popravimo. Po tej poti. če bo delo ovenčano z uspehom, diodo naša stranka in nsše strokovne orgaaiiz»ei'je obvarovale «rbski jproletariat brezmerne bede. ki zija pred njim.
V SRBIJI IZZA VOJNE
ve invazije izseljencev.
Razume se, na.ša dolžnost je, da to storimo zase in z»,mednarodni proletariat, ker na« navajajo naše socialiatične obveznosti na «to. Da nam pa pri tem in pri vsa-
ga ni kratko mogoč edrugače orna 4iti, kakor V besedami :• Hudo je. da ne more biti hujše. Ali s takim odgovorom se sc»v<eda ne bodo za-| dovoljili čitntelji, ki bi "radi ve-
JTo simpatij in moralne podpore mednarodnega proletariats, jjj nas 'bo krepčal in vzpodbujal pri
delu, o tem ne dvomimo, kakor smo tudi tndntj prepričani, da se
deli .kaj natančnejšega/Četudi ne bodo veselili naši srdrugi. če pre-
morem izčrpati opisa tega straš nega položaja, bodo vendar želeli vaaj kakšno j>odrobnost, ki mor4 carakterizirati aedanje klavrno in obupno stanje naših delavskih mas.
Naj mi bo dovoljeno, da napra-
jmagamo to težlavo. večjo od tvseh, kar smo jih doslej imeli.
Dragiša Lapčevk'".
KDO PLAČA?
Kdo plača mezde! Mi delavci! Bosa bi hitro pognal vsakega de-sim le dve ali tri opazke, po ka- Mavca, ako bi ne naredil dovolj za
ter Hi 'bo iprecej jasen naš položaj. Predvsem je treba -omeniti, da
svojo plačo in še zraven za profit. Kdo plača rent T Mi delavci!
so ostale naše organizacije, stro Delavec ptača rent ne le od bajte.
kovne in politične, pred ala^bim letom. ko je bila ukazana mobilizacija, nenadoma prazne. Vae od 18. do »Vi. leta,) je ¡bilo odgnant> P<>d,
v kateri stanuje, temveč tudi od vseh prodajalnic in pisaren v mestih. AkiO' trgovec ne naredi za rent zraven dobjčka. zapre proda-
r rož je na vojno. Nenadoma so iz-	jalno. Pri vsakem koščku blaga,
ginili ne le člani organizacij, aim-	ki ga kupimo, plačamo tudi tr-
pak tudi njih uprave.1 Pomisliti	govčev rent.
jc treba, da je trajalo! to «tanijd Kdo plača davke? Mi delavci!
celih enajst mogeit^v,1 inl Idhko si	Če imaš kaj zemlje ali ne, to je
bo predstaviti ne le stanje organi*	brez pomena. DHavec plača vse
zacij, ampak tudi položaj delav-	davke. V produktu, ki ga izdelaš.
skih mas.
Zdaj, ko je izvršeaia «iemobili-
je zaračunan tudi davek.
Kdo plača carino? Mi delavci!
zacija, štejemo 1 <ogroimne izgube Importirano blago, od katerega
mojih sodrugov, članov strokov* I nih in političnih organizacij. Mno go jih je poginilo od puške in topa. mnogo jih* jelpomrlo za logarjem in kolero. Med onimi, ki solsel vrnili, jih je znaten odstotek in-
trgovce plača carino, • je toliko dražbe zaračunano na trgtr in delavec plača vse.
Kdo plača denarne kazni? Mi delavci. Kadar je kakšna korpo-racija obsojena na denarno globo
validov, še znatnejše pa jo števi« radi kršenja zakona, tedaj dotič-to izčrpan i h, strtih, neozdravljivo na korporaoija zniža plačo ali z vi-' bolnih, tuberkuloznih in revmatiÄUa ceno izdelkom in delavec, ki
nih. Pa tudi tisti del, ki bi 'bil spo soben za dalo, je izpostavljen brez poselnosti in lakoti. Vsa) dola so izpostavljena in ne pridejo kmalu v tir. Za mnovo njih je minila ae-zona* in na priliko za delo (bomo čakali do prihodnje .pomladi celo do prihodnjega poletja,^ pa'še tedaj bo vso omejeno. Rasuntega, kolikor je še dela, so ga dobile cenene delovne moči i* osvojenih krajev. Albamci delajo pri1 ureditvi mesta in pri olepša vanju Bel-grada, n« železniških progah in v I rudnikih. Po totvarnah, delajo pa
kupi izdelek, plačuje globo.
Izkratka: delavec plačuje vso račune in zato je vedno revež.
Nt hodita ta dtlom v Porcupine, Ontario. Canada. V Porcupine to premogaHi na štrajku.
fttralk ▼ Bingham Canyon, U-tab it vedno trala. Delavci, nt hodite v U kral iakat dala, dokler nt bode itralk končan. Bodimo ljndjt ln brstja, na p* lsda-talci delavskih interatov. "Bing, ham Minen Union. H. «7 W. F. of *"
PR0LET4ÄIC
ft
KAKO JE NAPREDOVALA JUQ08L0VAN8KA BOO ZVEZA PO PRODANIH MARKAH OD JULIJA 1012 DO JULIJA 1913.
Skupaj mark
Leto	Mesec	Svota	Marke
1912	Julij	♦66.75	1335
1912	August	73.JD	1462
1912	September	# 70.90	1418
1912	October	78.10	1562
1912	November	72.20	1444
1912	December	66.30	1326
1913	Januar	94.70"	1894
1913	Februar	75.95	1519
1913	M are	81.75	1635
1913	April	76.70	1534
1913	Maj	84.30	1686
1913	Junij	75.40	1508
8547
RAČUN SLOVENSKEGA ZAVE TlMA
od 28 novembra 1912 do 30. junija 1913.
Prejemki:
Za prodane knjižice (pri-
■top............... $ 78.00
za zuamke (aeesment) „ 74.15 darovane aneeke .... „ 1953.88 obreeti od naloženega denarja .... ......... 22.25
9776 -
Poprečno članstvo v zadnjih 6 mesecih v l. 1912 je bilo 1423 na tiesec. v prvih šeatih mesecih 1913 pa poprečno 1629 na mesec . I« tega je razvktao, da zveza stalno napreduje.
V juliju 1913 je plačalo 1941 članov svoto $97.05, v augustu 1638 članov svoto $81.55 in v septembru 2057 članov svoto $102.85 skupni stranki. Vsekakor napredek!
................
►
i Stran Kfi \
witt, m.
* Obvešča se vse sodruge, oziroma člane kluba štev. 84. J. S. Z., da se zanesljivo udeležijo prihod nje mesečne redne seje, katera ae bo vršila dne 12. oktobra ob 2. uri popoldne v navadnem prostoru. Dolžnost vsakega sodruga je, da vpošteva obvestilo in pride na sejo ob navedenem času, ker imamo več važnih zadev za rešiti.
John Javoraik, tajnik.
NAZNANJ*.
Dobili smo poročilo, da se vrši zabava jugcsd. soc. kluba 6t. 20 na 12. oktobra a ne 19. To naj vzamejo naznanje zlaati tisti, ki imajo zato zabavo tikete.
KAJ JE 8KEB? Zelo primiren pamflet za agita tacijo v času itrajka. Ponatis iz Proletarca. Prodaja in raapočiljs se poštnine prosto po sledečih cenah:
50 komadov.............$..25
100 komadov.............$ .40
200 komadov.............$ .70
300 komadov............. $1.20
500 komadov.............$1.80
Naročite jih takoj nekaj iztisov za rezervo!
John Godina........	.... 0.25
John Peklo . . .. ______	.... 0.25
Martin Cimerman . .	.... 0.25
John Rokoše.......	.... 0.25
Frank Ajnik .	. .. 0.25
Anton Perhaj.......	.... 0.25
Gregor Smelie.......	.... 0 . 25
Joe Furman.........	.... 0.35
G. Rrvson ..........	.... 0.15
Matli Pkoflanc.....	.... 0.15
Joe Jurkas.....;..	.... 0.25
Joe Grgovich.......	.... 0.15
And. Sla konja.......	.... 0.10
Paul Zupančieh......	.... 0.10
Fr. Brigač..........	.... 0.10
Skupaj......	. $68.65
Agitacij ski Fond za pošiljanje Proletarca med itrajkujoÖe rudarje v Michiganu.
V blagajni 30 sep.........$1.14
Jugosl. soc. klub Ät. 13.... 2.00
IZKAZ DONESKOV ZA POMOČ sodr. BI Glumcu.
Soc. klub št. 3............$10.00
Soc. klub št. 9............ 5.00
Soc. klub št. 12.......... 14.00
14.......... 10.15
22.......... 12.10
22.......... 12.00
30.......... 5.00
35.......... 5.00
53..........14.25
54 ............200
56.......... 10.00
.... 2.00 .... 14.05 .... 2.00 .... 3.00 .... 3.00 .... 1.00
.....50
.... 20.00 ... 1.00
Soc. Soc. Soc. Soc. Soc. Soc. Soc. Soc. Soc. Soc. Soc. Soc. Soc. Soc. Soc.
klub št. klub št. klub št. klub at. klub št. klub št. klub št. klub ¿t. klub št. klub št. klub ¿t. klub št. klub št. klub št. klub št.
60... 61... 67... 69... 70... 106.. 115.. Jugosl. soe.zW.a.
M. Alujevieh ----
A. Aranca .......
M. Keber ........
Jos. Krpan ......
X. G. Graiiovac ...
— ..............
....... (>.,.
Skupaj............$3.14
700 iztis. Prol. ¿t. 317......$7.00
Primanjkljaj............$6.14
.50
.50 2.00 1.00 5.15 5.00
Sodrugi!
Vsled itrajka rudarjev v Calu metu in okolici se nudi posebna prilika za našo agitacijo med ro darji-itrajkarji. Potrebno je i tem bojn med delom in kapitalom delavce privesti do spoznanja, da leži njih moč nad nenasitnimi baroni rudnikov edino v solidarnosti — v skupnem nastopu. Zato je nnjno, da se izdajo posebne brošu rice in da se pošilja vsak teden med štrajkujoče rudarje neka. sto iztisov Proletarca.
Da se pokrijejo stroški za to agitacijo, je treba splošne gmotne pomoči. Vsled tega je jugosl. soc klub št. 1. v Ohicagi, na seji dne 26. t. m. sklenil, apelirati na vee jugOsl. soc. klube, da pošiljajo v ta namen prostovolnje prispevke za agitatoričen fond.
Sodrugi! Boj rudarjev v Michi ganu je naš boj, zmaga štrajkar jev je naša delavska zmaga; izgu ba itrajka je izguba celega delav skega razreda. Pomagajmo štraj kar jem s tem, da jim preskrbimo dovolj poučnih knjižic in lista Proletarca.
Prispevke je pošiljati tipravni-stvu Proletarca.
IZ TAJNIŠKEGA URADA S. Z
Skupaj..............$157.00
Ta svota je bila poslana na pristojno mesto.
Tajništvo J. S Z.
FOND ZA MICH. ÖTRAJKARJE.
Izkaz v nt. 316............$53.15
Jos Zorko, W. Newton. Pa. 3.20 Po John Ro^lu in M. Šetincu poslano iz La Salle, 111.:
Anton Meznarieh.......
Martin Šetinc..........
Lavo Zevnik . Tom olob . O. /. John Ogorek . . Joe Majcen', . .. D. Gentiletty . . John Kovač . .
Joe Križe .....
Martin Okleščen Frank Knezi . . JoePlanton Joe Bar bori eb . . Antiom Tomše . . Frank Lopatich Joe Miklavčich . John Planine . . Anton Lovrinc . Math Zora-n . . John RakoAe . . Neimenovan . . . Sam Jaklieh . . . John Godina . .
1.50 0.75 0.50 050 0.90
0.50 0.50 0.25 0.25 0.25 0.25 0.25 0.25 0.25 0.25 1.00 0.10 0.10 0.50 0.50 0.15 0.25 0.25
isvrlila samomor. Pri njej so našli košček papirja z napisom:] 4 Majhna plača — ni vredno iive ti." (Ali je tega kriv socializem t)
Henrijeta Beaulieu:
MATERINSKA 8REČA.
Skupno ............. $2128.28
Izdatki:
Za 5000 pravil in knjižic $	52.00 „ pismeni papir in kuverte ................,	4.75
„ premije od varščin di-
rektorija..............23.25
„ pristojbino korporaci-
je državi..............10.00
„ pristojb. korporacije
countyju........."	1.10
„ 200.000 znamk za člane ................. „	50.00
„ plačo dvoran začasnega odbora ........ „	3.00
„ dvorano za časa prve
konvencije ......... „	2.00
„ poslovne knjige in pisemsko desko „	11.60 „ dvorano sej skupnih
odborov ........... „	1.00
„ skico znamk ....... „	0.50
„ poštnine od 28. nov.
1912 do 30. junija 1913 „	6.00 4 gotovino dne 30. juni-
ja 1913
1963.06
Skupno kot zgoraj ... $2128.28 Razdelek gotovine:
Na hranilni knjižici First State
Bank of Ely.......... $1959.58
Ročna blag. tajnika dne 30. junija 1913......„ 3.50
Skupna gotov, kot prej $1963.08
Pregledali in našli polnem so glasju s tajniškimi, blagajniškimi knjigami kakpr tudi z vkužno knji žico, dne 17. avgusta 1913.
Za nadzorni odbor:
Joe Ben ko 1. r. predsednik nadzornega odbera.
John Žvanut, 1. r. nadzornik.
Frank Mladič, 1. r. nadzornik.
Upravni odbor 8. Z.
Frank Sakser, predsednik.
Paul Schneller, podpredsednik.
Frank Krže, tajnik.
Geo Brozich, blagajnik.
Prispevki in darila za mesec junij:
Društvo S.-Sirota (Bled 17. S. N. P. J.) Lorain, O.......$50.00
Nabrano na razvitju zastave društva Slavija. 1. S. X. P. J., Chicago, 111., na-
biratelj I. Blish......... 10.00
Dr. Slov. Narod 153 Strut-
hers, O...............„ 3.90
J. Gabrovšek, Newark, O. „ 1.00
J. Francelj, Gilbert. Minn, dar v................ „ 1.50
Združ. društva Bear prečk
in Washoe. Mont....... 9.60
Fr. Sakser. New York, N.
Y. prispevek kot član .. „ 10.00 Glas Naroda, New York, N. T. nahrani in že izkazani
darovi .............. „130.75
Mat. Pogorele, Chicago 111. je daroval v spomin umrlega prijatelja Fr. Tram-puša v Virginiji, Minn. „ 20.00 Slavček SNPJ št. 145 CKff
Mine, Pa............... 1 00
Posaraeeni pristopi ........ 7.65
Meseca maja izkazani dohodki ......1....... 11841.83
Skupni dohodki do 30. junija 1913 ........... $2087.23
Ta svota je naložena na State Bank of Ely.
Fr. Krže, 1. r. Geo L. Brozič, i. r. tajnik.	blagsjnik.
(Prsvljica.)
Nekoč je živela žena, ki je ime-a vse, kar napravlja . človeka srečnega: bila je lepa, zdrava,
bogata, njen mož je bil dober, ki ,io je takorekoč nosil na rokah, in imela je tudi mnogo prijateljev, je otrok ni imela. In kakršni so že ljudje: to kar je imela, se jej ni zdelo dosti, želela je le to, česar jej je manjkalo in polagoma je prišla do prepričanja, da je naj->olj nesrečna žena na vaem svetu.
Nebo noč ni spala in se je bridko jokala — kakor že tolikokrat — in si je predstavljala sreičo, katero bi jej napravi jal lep, nadarjen sin.. Kar nenadoma pa se razsvetli soba, mila luč ae je raz lila, in pred njo je stal lep in svetel angel, a resnega obraza.
44Otroka si želiš/' je dejal angel. 4'Tvoja želja naj se ti iz polni, če si pripravljena nositi vsa bremena, ki «o združena z materinskim poklicem."
448em," je odgovorila žena s radostno trdnostjo. 44 Vem pač, da prinaša materinstvo bridkosti iin trud. Ali jaz hočem bridkosti in trud, o, vem, da sem bila sebična, S sedaj hočem postati sebična za svojega sina!"
44Sina torej . hočeš?!" reče angel.
4 4 Da," zakliče žena. "Sina! Glej, v nas ženah je toliko, kar moramo zamoriti, toliko onemoglega hrepenenja in toliko misli, ki tne pripeljejo do cilja. Sina bi rada imela, da "bi izpolnil vse hrepenenje, ki je v meni, vse, kar si želi na dan, in moje neplodno mi« ljenje naj bi postalo dejanje moja prekipevajoča čustva naj bi se uresničila; on bi ponesel vse to v svef in me tako zvezal z velikim, bogatim življenjem, od katerega ugrabim sedaj le semkn-tje majhen košček.'
4'To je torej t veja nesebičnost/' je dejal angel in se malo ■naamelini!
4'To je le ena stran moje želje, je dejala žena hitro. 44
Posebna razprodaja knjig
Diroktorij J. D. T. P- j« na ssdnji seji snilsl mnogim kajigam cene, in sicer t« nedolžen čas. Poleg tega je dovolil, da dobi vsak kup«* ki narodi najmanj« ss S2.00 knjig, tudi tQ% popuata.
Kdor teli torej po coni dobr« knjige, naj se oglasi takoj, dokler j« ta saključek v veljavi.
Polljite ssročilo fte dane.!	UPRAVNlftTVO.
LEPOSLOVNE KNJIGE. POVESTI:
Etbia Kristan: "Samosvoj", mehka vesba...... ......................«S
Upton Sinclair (poelev. Jos. Zav«rtaik ia Iv. Kaker): "Dtnngol". Po-
veat it chicaikik klavnic..........................................T5
Etbia Kristss: "Praacka In drugo"..................................SS
Pavel Mihalek: 4'Is alita livljsnja"................................. M
"Tajnoetl Ipaaake inkvislcljs". (Doe«daj isili samo Itirje snopiči). —
Snopič po.......................................................•
BROŠURE ZA SOCIALISTIČNO PROPAGANDO.
Knrico F«rri: Socializem in moderna veda.........j.....................50
"»rtava prikodnjssti" .............................................
' Proletariat''.......................................................IS
Etbia Kristaa: ''Movant sodallsoas".........»li
'*Strakovl.'' (Priporočljive)......................................1®
1 tuIrtltnl manifest" . ..........................................................JI
'CsksJ smo socialisti'' . ...................................................10
"Kdo uničuj« proisvajanje v malem"'.................................10
Socialises" . . .....................................................................IS
Socialistična knjlkica ................................................05
"Kapitalistični rsarod"...................................................il
'Socljalna demokracija in kmstako ljudstvo"..........................I
Strahovi , . . .........................................................15
'Vojna in serlslns domokraclja''......................................IS
'Občlnakl socialises "...............................................30
'Moderni m Islliam" ..............................................1®
* * Kača bogatst va" . . .............••.....••................••»•••••• • ®
Vojna............................................................. 10
KNJIGE IN BROftURE ZA PROTTKT.KRIKALNO PROPAGANDO:
Prof. Wakrmuad (poslov. A. Kristan):
'4 Katolilko svetovno nas Iran Je in svobodna snanost"...............30
'Krst sr. Vladlmlrja." (V vorsik. Priporočljivo.) .....................SS
'V dobi klerlkalisma". (Priporočljivo.)...............................15
DRUGE KNJIGE IN BROŠURE:
10 konsumnih dručtvlh"............................................ .IS
'Narodno vpraisnjo in 8l0T«nci"......................................IS
'Moderni politični rasvoj. — Moderni gospodarski rasvoj. — Cilji socialisms. " . .......................................................................IS
Prlmo« Trubar ......................................................05
Zadružna prodajalna ali konsum ....... ..............................10
'Štiri črtico". (Poljudno tbirke "Več luči!" 5. snopič.) 1. Nekaj is kivljeaja fajmočtra Kozamernika. 2. Kako dolg rep jo imel pes svetopisemskega Toki jo. 8. V nsbesih. i Konec svota in sedel sa "««■
belko kraljevstve''..............................................It
•Kaka Jo lsp vojalki stan." (PoljudifS sbirke "Več luči!" 6. snonUL).. H
"""- <e ▼se to knjigo ia bročurs polijemo pottnlne prosto.
najbridkij£a usoda materinstva, ki ¿e sploh mogoča.
Angel je zmajal z ¿lavo. 44 Ni najtežja in ne Kajbridkejša. Po-kažem ti drugo, ki se mi zdi tež-|ja." Znova ji je držal ogledalce. |4' Kaj vidiš T"
44Vidim ženo, njeni lasje slo
RAZDELJEN STRIC SAM.
Stric Sam je orjačko močan in obenem silno slab.
Zliva kanone. a ne plugov.
Razvaza pisma, a ne tovorov in potnikov.
Gradi bojne ladje, a ne more tovaren in hiš.
Skrbi za bolne prexiee. a ne za bolne otroke.
Gradi ceste in mostove za arm a do, a ne za farmerje.
Njegovi vojaki grade kanal i privatne svrhe, toda ne more vpo rabiti armade za izsučevanje moč virnatih zemljišč v splošno kori»t ljudstva.
V Panami ima vsake vrate tr govine. ali tukaj v Zed. državah nima nič.
Graditi zamore železnico v Ala aki. a ne v Ohio ali tllinoisu.
Čuva kapitaliste v Mehiki, s ti« .«lelavcev „v Calumetu, Mich.
Stric Sam je pameten in podjeten, kadar naslona kot socialist: ko pa dela s kapitalisti in za ks-pitaliste, je brutalen in zločinski, kaknr so kapitalisti.
Kako dolgo bo Se shsžil dvema tmauodarjemaf Ali mora biti cel kapitalist ali pa popoleu socialist.
SADOVI KAPITALIZMA
—	Jim Murpby, ftl let star delavec. je prehodil malone celo drža vo Indian**, a dela ni mogel najti. Končno so ga v Wnbasbu zaprli radi — vaigabrmdaže.
. — Po sadovnjakih v Minnesoti ie na tisoče bušljev sadja prepuščenega gnitju, ker se prevoznim družbam ne izpla<ea, da bi dovolile potrebne kare za prevoz r\\ tr
g«v
—	14 Tribune-eHerald9* v Rc<me, Ga., je imel pred kratkim sledeči oglas: 44I*čem gospodarja. Sem zdrav in močan. Rad bi delal, ker mir<ram jesti. Pišite, kaj mi plačate. pa sem vaš. W. H.M
—	Mrs. Julia TTezeeh je 25 sept, porodila dete v New Yorku v ne-.kem zapiAčenem pristanu ob mor jta, ker ni mogla dobiti strehe. Štiri dni pred porodom ni ničesar jedla.
—	Sel m a Peterson, 19 letna deklica v Cripple Creeku, Colo., je
in telesom."
<4In tvoj mož!" je vprašal angel. 4 4 Za kaj se ne posvetiš njemu t"
44 0h, ljubi angel," je dejala že na in morala se je malo nasme-
..beli, ali ne od starosti. Poteze na vse bolj sil brMu M nHpete kakor ^ 8krbi,
želim otroka zato, da bi dajala, ki ne zapiwti človeka niti za tre-
da hi nekaj,imela. za kar bi lahko Qutek ]n	9e tako kakor 8e
skrbela in se mu posvetila z dušo| giixljej0 bolniške strežajke. Ali je
bolniška strežajka?"
4 4 Da, strežajka svojega slabo umnega sina," je dejal angel 4 4 Ljubi ga preveč, da bi ga izročila tuji oskrbi in vse svoje živ
, .ljenje daruje naporni okkrbi, ne jati, "ti pa^ ne veš prav dobro, da w dobila drlli?ei?a pia^ia kakor
kaj da je mož' Glej, to je veliko. redl.k ^^ glK)7.nanja iz topih
bradato bitje, s preteklostjo, ki ]n ^ kflr ^ upa in želi<
nam je neznana, z navadami, ki so da h- umrj de?ek l>red da ne
globoke vkoreninjene in ki nam L. I>rUe] v tuj0 neprijazno oskr
niso navadno prijetne; mož je|v>0»'
bitje, ki nam ostane v bistvu ved- i'<0 ^ .. jf dejala žena vsa no tuje. Ali bitje iz moje krvi,L tciirajena "to je grozno! Usoda bitje, ki bi bilo popolnoma moje|te materv v reanici še žalost kako hi bilo to vso drugače!" Bridkost, ki vse ve. je obsenčila amgelovo lice. Popolnoma tvoje! je mislil. I'boga neumniea' Ali dejal je le:
ima
sina
|<nejaa nego ona prve, ker ta saj lepe, pii.azne spomina." ,4Vidis/'% jc .iejal »-npel. "Vi ljudje kar*tako tja v dan blebe-(V hočeš, dobis|.ete. fo najhuj^e! Pokazati ti
hočem še drugo usodo materinstva."
Žena je pogledala v ogledalce.
"Hvala," je jecljala žena vsa prevteta.
A*.Tole semeusko zrnce." ie de l««Vidim leno," je prij>ovedovala. jal amrel in ga jk ponudi, "izpolni I "Obraz je bled, čmeren in nemi-tvojo željo. Samo pogoltni 'je. ren, kakor od neprestanega rčita Pn j pa ti hočem pokazati še ne |nja slabe vesti. Sedaj govori nekoliko sreče, ki jo želiš. In potem k(j0 s nj0 jn zasmeje se, ali smeli te vprašanuše enkrat."	je spačen tako, da to kar b^li.
"Nič, nič me ne more edvmiti Kako njene roke krčevito grabijo od moje želje," je dejala žena za obleko, kakor v tajnih mukah, strastno, Najraje bi .bila ta l Kdo je revicat Kaj je zakrivila? koj pogoltnila seme, ali nekoliko "Ničesar mi zakrivila," je de-se je sramovala pred angelom. jal angel. 44 Ali njen sin je v ječi.
"Glej semkaj," je dejal angel Lahkomiselnost ga je zapeljala — in držal ženi pred oči ogledalce. oče je bil pretrd in preskop — po-4in 4>ovej mi, kaj da vidi»." . neveril je denar. Mučcnmtvo žene
44 Vidim čruooblečeno ženo. Nje- na poostruje to, da jo sili njen
ne oči so kalne kakor od prehu- sirovi mož zahajati v družbo, <1a dega joka, v njen obraz je trplje- pokažeta ljudem s oni, ki je v ječi, nje zarezalo globoke brazde. Kdo naju ne briga nič! Nimava s.na je-uboga T "^^n	440, uboga mati! Najubožnejša
"Mati," je dejal angel "Poko- žena!" pala je svojega edinega sina. ki	^e najubo/nejna
je bil sreča njenega življenja. !	, .....
Hranila in stradala je zanj. vse "Nočem ničesar vee vid^i! njene misli ao se vrtile okolo nje- reče žena. "Ne prenesem več ga. I on je bil nadarjen, delaven "Ti ne preneseš trpljenja dru-človek in dober sin. Ravno, ko bi «ih tnater. katere le vid» in ho-morsl stopiti na prag moike dobe. M postati sama mati? je stro-v srečo in k ugledu, ko bi bil vpra*a! angel.B	|
lahko plačal ves njen trud, izpol l Žena se je ojunač^ila in pogl«1 nil njeno upsnje, gs ji je ugrabila dala zadnjikrat v ogledalo, smrt. In sedsj je popolnoms "Vidim ženo," je dejsls, "na sama'"	njenem obrazil ni ne žalosti in ne
440, kako trd je bog," je dejala |skrbi ali strahu, ali nekaj druge-žena in se vsa stresls. "To je peč gs, ksr je žslostnejie od vsegs
Glej
Izgleda, kakor da bi bila umrla njena duša."
"Umrla je," je dejal angel. "Njena duša je umrla, ko se je srce otrokovo odvrnilo od nje. Brez vzrokft. Naenkrat si je zmi-slil, da ne potrebuje nič več svoje mstere."
44Saj to ni mogoče," je zakričala Žena.
44 Vse je mogoče," je dejal angel. 4'Kako je s semenom?"
44 Zakaj si izbral te grozne primere?" je očitajoče zaklicala žena.
44Nisem izbiral prav ni^," je dejal angel. 44 Vse sem našel v najbližji okolici. O, življenje je vse temnejše, kakor pa si domišljate ljudje, ki vas boli že vsaka »neizpolnjena. malenkostna želja!"
"Pa saj je tudi materinska sreča na svetu!" je jezno zaklicala žena. 4'Jaz ti hočem pokazati sliko materinske sreče. Glej! Stara žena, ki je središče v«se hiše, ki jo ljubijo in spoštujejo vsi; njeni sinovi so čislami, čvrsti možje, njene hčere dobre, lepe žeme, in otroei in vnuki tekmujejo, da olei>šajo s hvaležno nežnostjo materi življenje. To je na svetu. SamU sem videla."
"Da. je!" je dejal angel. "Ali to je ena svetla sreča med sto temnimi usodami. To so najsrečnejši izmed najboljših. Ali pa si zaupa« toliko, da boš ravno ti izvoljena izmed sto mater? Ali »i tega vredna? — Ali pa imaS toliko srčnosti, da vkljnb slikam, ki sem ti jih pokazal, rečeš: hočem?"
Zgrudila se je tedaj žena, vsa v joku. "Rrsg je vedel," je ihtela. 44da nisem dovelj močna prenesti toliko nesreče in ne toliko vredna sprejeti toliko sreče. Vzemi svoje darilo!"
Angel je vzel seme in gledal resno, ali milo nanjo.
44Ali ne reci, da nimaš otrok!" je govoril. "Glej, nobena žena ni hre zotrok, ki ima odprto srce za vse, ki trpe, ki so ubogi in slabotni, dokler se joksjo otroei in istegujejo proseče ročice! Ako bi se bila porodila tvoja želja iz ljubezni in ne iz sebičnosti — tedaj bi ti pritisnils ns srce uboge, zapuščene, pretepene, tic bi zapostavila svojega čustva zs bitje iz tvoje krvi l"
"Od iutri dalje," je dejala žena in pogledala je z obrazom, ie v solze utopljenim, ali z bleščečimi očmi, "od jutri dalje bom mati!"
"Blagoslovljene bodi!" je dejal angel in položil klečeči mil osti-polne roke ns glavo.
PROIiB
t arec
SOCIALIZEM IN MODERNA
VEDA
(Dalje.)
Katera pot j>a vodi v odpravo gospodarskega monopola m nepre glednega spremstva njegovih kri vie, gorja, bridkosti in aorraitva! Pot rasrednega boja, ki isvira od tod, ker skuis vssk razred pridob Ijene prednosti in privilegije o-hraniti in pomnožiti in ki kaže go apodarsko šibkemu razredu, ds je voditi ts boj — o načinu izprego-vorim kasneje — od razreds do rszreds, in «e od osebe do osebe. Sovrsštvo, sils in odstranitev po-edineev vladajočega razreda se ne približa rešitvi vprašanja niti za las; «budi ps reakcijo splošne nejevolje proti nasilju, žali načelo človečanstva, načelo, ki ga socis-lizem tako glsano oznanja. Nsai-Ije ne pospešuje rešitve, zakaj sedanje nenormslno stsnje splošne bede in vživsnjs posameznikov ni posledica zle volje določenih' oseb.
Tudi v tem oriru soglaša socializem docela s pozitivno vedo, ki odreka človeku prostost volje in ki skuša doumeti vse človeško ne-hanje, individualno in kolektivno, kot učinek plemena in okolice.
Nasproti obema enako enostran skima teorijama, da je civilizacija izključno le učinek okolice, oziroma plemena, sem vedno, zlasti po svoji teoriji kriminslitetnih fsktcrjev nsglašal, da je résultante vselej skupen učinek plemens in okolice. 1)
Zločin, ssmomor, otrpnjenje du hs, beda niso posledica prosto-1 volj®» osebne krivde, kakor uči spirituslizem, in prav tako malo je kriva prosta volja kapitslisto-vs, če trpi delsvec pod skopo me-zdo, brezposelnostjo in bedo. Vssk socialni pojav je nujen učinek zgodovinskih pogojev in okolice in dane« vplivajo vsled olajšanega in pomožnega prometa vseh dežel tudi oddsljenejši in tuji dogodki na zsmotani razvoj stvari.
Ob današnji neomejeni dedni prenosljivosti in vzmožljivosti zasebne lsstnine, ob trsjno rsstoči vporabi znanstvenih odkritij v ob delavanjn sirovin, pod vplivom parne sile, elektrike in rastočegs izseljevanja in priseljevanja je neizogibno, da je življenje kmečkih, delavskih in obrtniških rodbin nsvezsno z nevidnimi, trdnimi nitmi ns silno svetovno živi jen je, ko je občutiti bombaževe, ka-vine in pšenične žetve daljnih deželi na vseh strsneh svets prav kakor so premembe solnčnih peg faktor redno povračajočih se poljedelskih kriz, določujočih usodo milijonov ljudi.
Kako je možna v vseobsežnem znanstvenem svetovnem nazoru o enoti prirodnih sil in solidarnosti vsesnirja otročja in revna predsta va o prostosti volje in o odgovornosti poedincev za usodo človeštva f
Če bi socialist »mislil in ustsno-vil, četudi le v dobrodelne namene, industrijski zsvod za zapo-slenje brezposelnih in če bi proizvajal od mode odpuščene ali pa neporabljene predmete, bi prive-slal vzlic vsem človeklotljnbnim nameram v konkurz ob tihem delovanju gospod srski h zakonov. Pristaš socializma, ki bi hotel pla< cévati svojemu delavstvu dvojne ali trojno običajno mezdo, bi šel pod nič iz istih vzrokov, zaksj prodajati bi moral svoje blago z izgubo ali pa bi mu le&ilo neprodano v skladiščih, če bi stala nje , gova cena ob enaki kakovosti nad tržno ceno. Propadel bi in ostala bi mu edina tolažba, da bi ga ime novali 4'dobrega človeka", ime, ki je po sedanji merkantilni morali nekam dvoumno.
O merkantilni morsli govorim po zgledu Letoumeauja, ki razločuje v svoji knjigi L'évolution de la morale štiri moralne faze: živalsko, divjaško, barbarsko in merkantilno (meščansko), ki ji bo sledila faza višje razvite morale, katero imenuje Malon socialno moralo.
Ne glede na večjo ali manjšo prisrčnost rszmerja med delodajalcem in odjemalcem predpisuje njijn medsebojni gospodarski od-nošsj sedanji družabni red « nsd-vrednorftnim zskonom, ki je ž njim Marx nepobitno dokazal, kako delodajalec nabira kapital, ns da bi delal, ker proizvaja delavce -vsak dan mezdo presega j o-čo vrednost, — nsdvrednost, ki zapade kapitalistu br« truda, tudi če odštejemo od njegovega dobička reenično mezdo za teh-
nično in upravno delo, opravljeno v tehnički upravi.
Sol neu in deiju prepuščena sem Ija sama od sebe n« rodi vina, ne pšenice, rude se ne vzdigujejo aa-me is zemlje in kopira zlatov se ne pomnoži aama od sebe v škrinji kakor čreda goved ns paši. Kapi-tal proizvaja izključno le preobrazba sirovin po človeškem delu. Le ker poljedelec prekopsvs zemljo, rudar koplje rudo, ker .streže delavec svojemu stroju, ker meša kemik avoje auovi, ker inženir konstruira mašino itd., aine računati posestnik sli kapitalist, ne da bi bil napravil kaj drugega, kot da je dedoval ali pa ae "ab aentiral" od svojega posestva, leto na letom na produkt, ki mu ga htvarjajo v zameno za siromašno stanovanje in skop kruh drugi, često otrovani po akrnobi riževih poljan in močvirij, po strupenih plinih v rudnikih is tovarnah. Tu di ob spolovini (mezzsdria), ki jo slavč kot praktičen socializem, je še zmerom čudno, kako da priha ja v hišo posestnika, ki vendar ne dela, žito, olje in vino v množini, zadoščajoči za složno življen je, dočim mora zakupnik dan za dnem trdo delati, da zaaluži kruh zase in 8vojo rodbino. Ob spolovini odpade vsaj najhujše: negotovost vsakdanjega kruha, strašilo brezposelnosti, ki neprenehoma grozi mezdnim delavcem na deželi in v mestih. Toda v bistvu o-staja tudi ob tej vzorni pogodbi Problem isti, in vedno odpade po deset ljudi, ki delsjo in slsbo ži-vč, na enega, ki dobro živi, ne da bi delal. 1)
Taka je struktura privatne lastnine in taki so njeni učinki, u veljavljajoči se tudi proti volji posestnikov. Zstegsdelj je vsak nastop proti posamezni osebi nesmiseln in brezploden; premeni-ti je vso družabno smer, odpraviti vso uredbo privatne lastnine, ne z "delitvijo", kakor pravijo, ki bi znova rodila šele akutmejšo m si-romašnejšo lastnino, katera bi tekom leta zapadla zakonom proste konkurence, temveč nadomestiti jo je s kolektivno in socialno lastnino nad zemljo in proizvajal nimi sredstvi, — premembe, ki se vsekako ne dado doseči s kabinetnimi ukazi, kakor nekateri podtikajo socislizmu, ki ps se vršč in ki s« od ure do ure, od dne do dne direktno in indirektno množč. direktno, zakaj civilizacija obstaja v trajnem nadomeščanju individualnih posesti in funkcij z družabnimi. Zgradba cest, železnic, pošta, razsvetljava mest, vodovodi, muzeji, pouk itd. so bili pred nekaj desetletji še v rokah zasebnikov, sedaj so v družabni posesti in neverjetno je domnevanje, da se ustavi ta direktni proces socializacije prav sedaj, ko vsi živi pojavi modernega življenja drug drugega prehitevajo: indirektno, kot končna posledica gospodarskega individualizma, kojega no siice imenujemo buržoazijce. po pridnih srednjeveških "purgsr-jih", ki so se nsselili pod zaščito fevdalne graščine ali pa v senci cerkve in ki so si po dolgem smotrnem delu koncem 48, veka s svojo revolucijo osvojili oblast, da so potem napolnili svojo zgo dovino s sijajnimi boji za narodno svobodo in s čudovito tehnično vporabo znanosti, Vzlie -temu se kažejo danes ns njih navzdolni poti očitna znamenja razpada, ki je vselej neizogiben, kedar se dru žba prenovlja v novi razvojni fazi.
Gospodarski individnalizem povzroča v svojih zadnjih posledicah napredujočo koncentracijo lastnine na pojemajoče število imetij. Beseda "miljarder" je skovanka 19. veka in prav nazorno izraža dejstvo^ki iz njega izvaja Henry Ocorge zgodovinski zakon gospodarskega individualizma in po ka tereni postajajo bogati vse bogatejši in revni vse revnejši. Čim manjše je število tistih, ki posedli jejo zemljo in proizvajalna sredst va, tem lažja bode očividno njih razlastitev z odškodnino ali brez nje po edinem lastniku, ki ne more biti nihče drugi, kot družba. Zemlja je prirodna podlaga družabne zgradbe, in zatorej je nesmiselno. da pripada posameznim poedincem in ne vsej socislni celoti. Skoraj tako neamiselno je, kakor da bi posedovslo nekaj gransimjerjev • zrsčni monopol. Razlastitev je poslednji cilj socializma, ki ps očividno ni dosegljiv, če ai vzsmemo tegs sli onega last* niks, tega ali onega kapitalista na piko, to bi bil individualističen
način bojevanja, ki mora oststi breevspešen sli pa roditi le ne znatne, polovičarske in zsčaan«' vspehe ob gromni potrati sil.
Če vidim politika rja, ki se vsakdanjimi protesti in nsskonč-lial Oeebtlimi snekdotami truda polno bojuje, da ae navaesadnje parlament in občinstvo že priva dta njegove zgovornoati, se mi *di podoben higijeniku-fantastu, ki bi v avrbo asanacije močvirja z re volverjeoi streljal ns jxisamesne mušice, namesto «Is bi i temeljito drenažo nastopil proti skrnobi. Zatorej proč % bojem in nasiljem proti oaebsm in na razredni boj, os boj v tem amialu, da podelimo ogromni delsvaki množici vseh o-brti, in poklicov zavest te osnovne resnice hi interesnega nasprotja napram vladajočemu razredu, da ai po smotreni organizaciji in a poraočki javnega življenja, ki jih podeljuje aedanja civilizacija svobodnim narodom, osvoji gospodar ako oblast ! Verjetno je, da bodo vladajoči razredi vaepovsod, pre den odnehajo, omejili in odpravili ustavne svoboščin«*, ki so jim bile neškodljive, dokler jih je v porabljalo neorganizirano delavstvo, katero je kot hipnotizirano sledilo čisto političnim strankam; do zadnjega časa so bili radikalci, kateri so razpolagali z delavskimi glasovi, napram osnovnim vprs-šsnjem družabnega reda in lastnine akrsjno konservativni.
Zatorej: razredni 'boj, boj razreda proti razredu in s sredstvi, ki jih „ bom ra zmot rival pozneje pri raz boru različnih oblik dru-i?abne obnovitve. Razredni boj v darvinakem »tnalu, boj, ki ponovi v človeški zgodovini veličastno drsmo boja za obstanek med različnimi vrstami, ne da bi ga ponižal na divjo in nesmotreno ro-koborbo možp, proti možu.
Xa tej točki obatanem. kajt raz bijanje skladnega razmerja med darvpiiizmom in socializmom se da še znatno nadaljevati z vedno enakim koncem, z zavrnitvijo dozdevnega nasprotja med obema glavnima strujama današnje vede.
K bistroumnim opazovanje:-» Virchovva o soglasju med darvi-niZmom in socializmom dodaja Leopold Jaeoby sledeče ago4ovin-ske pripombe: "Leta 1859 je izšla hkrati z glavnim delom Darwin o» vim knjiga, ki je iz povsem drugega iztočišča merila* na isti cilj in povzročila popolno preobrazbo družabnih ved in ki je ostala dolgo neopažena; naslov ji je bil: Zur Kritik dèr politisehen Oeko-noniie Karla Marxa in je bila predhodnica njegovega velikega dela Das Kapitsl. Kar pomenja Darwinovo delo o postanku vrst za razvoj organskega življenja do človeka, to pomenja Marxovo delo za postanek in razvoj človeških skupin, držav in družabnih oblik človeštva. 1)"
Kakor je postala Nemčija naj-plodovitejša zemlja za razvoj dar vinizma, prav tako je postala naj boljše polje za zavedno, urejeno in nepremagljivo propagando socialističnih idej. Zatorej vidimo v Berlinu v izložbah knjigarn, ki tržijo s socialistično literaturo, da zavzemajo Darwin ova dela častno mesto poleg del Karla Marxa.
Ugovori Nagelija in Weissman-ns proti Darwinsvem nauku o de-dnbsti pridobljenih svojstev, ki so bili s takim veseljem sprejeti de loma ravno zaradi odnosajev med darvinizmom in socializmom, se obračajo le proti sekundarnim točkam Danvinorve teorije, koje jedro je ostalo nedotaknjeno. 2) (Dalje prihodnjič.) \
1)	L. Jacobv, "L'idée de revolution"; pr. 44Biblioteca dell' E conomista", zv. IX. p. 69.
2)	Pr. zavrnitev Weissmanna po Spencerju (Paris 1894), p. 287
NAROČITE 8E NA DNEVNIK "ZARJA"!
Kdor ieli čitati podučne članke o socializmu in novice is starega kraja, ta naj ss naroči na edini ■lov. socialistični dnevnik "ZARJA."
Zarja' izhaja v Ljubljani, &e-lenburgove ulice Štev. 61 n in sta ne za Ameriko $6 sa celo lete.
Ali ste zapazili, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina?
Za vsak slučaj poravnajte takoj, da se Vam ne vstavi lista
KAKO 81 OHRANIMO ZDRAVE IN TRDNE ZOBE?
Na roditeljskem večeru I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani predsvsl zobozdravnik dr, E. Bretl.
Konte.
Stalno sobovje ae zavapnjuje v prvem letu po rojstvu. Naša skrb naj bo, ds dobiva otrok tudi sedaj s hrano potrebno množino vapnenca. V tem oziru najbolj primerna hrana za otroka je materino mleko, katerega ne more popolnoma nadomestiti nobena umetnoat. Če hočete torej, častite matere, doaeči, da bodo imeli Va-& otroci močne kosti, trpežne in lepe zobe, morate jih dojiti same. — Potem ne bodo yeč prihajali k zobozdravniku otroci, ki imajo že a tremi leti popolnoma uničeno sobovje.
KakoT sem že preje omenil, je zobna gniloba najbolj raizširje-na bolezen, je ljudska bolezen % pravetn pomenu besede. Dokazati vam hočem to dejstvo z zanesljivimi številkami in se sklicujem tukaj na izborno knjižico "Die Zahnpflege in der Schule", von Jessen, Motz, Mominicns. Pisa-teli aami pravijo v uvodu: 4 'Želja pisateljev je, da bi se nahajala ta brošurica v rokah vsakega učitelja." Tn res bi bilo velike važnosti, da je vsebina te knjižice vsem vzgojiteljem ljudstva znana.
Na Nemškem so preiskali na stotisoče šolarjev, in dognali so, da ima tam povprek 97% vseh šolarjev bolna zobovja. V drugih deželah «te številke niso mnogo ugodnejše, deloma še slabše. V Avstriji n. pr. ima po neki, najbrž n« popolnoma zanesljivi statistiki 99% šolarjev slalbo zobovje; na Ogrskem 65—«7%, v Švici 90—100%, v Rusiji 82%, na Angleškem 77—96%, v Ameriki 92% itd.
Te strašne številke se tičejo samih otrok od šest do štirinajst let starih. Tudi pod šestim letom ne bi bile številke mnogo ugodnejše. ako bi eksistirala kaka statistika. In sedaj vzemimo vojake, •kjer so «labejši elementi eoipeo že eliminirani. Tudi tukaj najdemo še vedno 90—9fi% bolnih zobovij.
O vzrokih tega skoro neverjetnega propada človeškega zobovja sem že govoril. Pri posamezniku je temu krivo nezadostno gojenje zobovja in neprimerna hrana. Ves civiliziran svet boleha na tej kugi, ker že stoletja ne rabi več svojih zob tako. kakor bi bilo naravno. Zaraditega je naše zobovje degenerirano in bo še bolj, če ne najdemo sredstev, da 4o preprečimo.
Posledice velikansko razširjene zobne gnilobe sezajo delj kakor bi kdo na prvi hip mislil. Zanemarjeno zobovje postane mno-tgograt nevarno zdravju celega telesa. Ako je v ustih kak gnil •zob, preide gniloba kmalu tudi na sosedne zobe. Pri trajnem zanemarjenju se skvari zob za zobom in posledica temu je končno popolnoma uničeno zobovje, kakor ga najdemo tolikrat že v o-troški dobi. TTsta so polna gnilih korenin, iz oteklin na zobnem mesu se povsod izceja gnoj. Vse to povzroča grozovito neprijeten duh iz ust.
Umevno je, da se pri takem stanju zobovja takorekoč okuži vsak ditiljaj in vsak grižljaj. Želodec in pljuča so pred vsem v nevarnosti. Pri takih nesrečnežih trpi želodec tudi v drugem oziru. Pacijent že dolgo ne more žvečiti. Jedi prihajajo premalo razkosane v želodec; ta jih vsled tega ne more dobro prebaviti. Velik del hrane ostane na ta način neizrabljen: otrok vsled tega o-slabi. Iz ust se dovaja oslabljenemu želoducu z vsakim grižljajem množina gnoja z milijoni bakterij. Ni čuda, če nastanejo vse možne Želodčane bolezni, Če nima oslabljen otrok več toliko odiporne sile napram drugim boleznim.
Dognano je dalje, da predstavljajo pri ojrocih bolne žieze mnogokrat prvi stadij tuberkuloze. Tn ravno zanemarjeno zobovje je največkrat vzrok, da zbole in o-teko žleze. Posebno pri otrocih med 8—14 leti otečejo vsled dolgotrajnih gnilobnih procesov na koreninah in vnetem zobnem mesu beagsvke in ftleze ns sipodnji čeljusti ter ns vrstn tsko, kskor
advkktiskmknt
Avstr. Slovensko
Bol. Pod. Društvi
lBk«r»«riraM SI. feknvtr» UM v Artevi -
VIJMM» U. jMuvtrw
U».
Sedet: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Minsrai. Kans Podpreds.: FRANK AÜ0U8T1N, Box 360, W. Mineral, Kan* Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbsrry, Ksi.». Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulbsrry, Ksna Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38. Frontenac K «u*.
NADZORNIKI: PONtiRAC J URŠE. Box 357, W. Minsrai, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kens. MARTIN KOCMAN, Box 482, Fronteaac. Kans
POROTNI ODBOR: JOSIP 8VATO, Woodwsrd, Iowa. JAKOB MLAKAR. Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. SprejtUBwa pristojbina od 16. do 40. leta znaša aaae sdaa Dolar. Vsi dopisi se nsj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Tss denarne pošiljstve pa gl. blafajaflnL
pri škrofulozi. Ti organi so se lis vzeli bolezenskih kalij iz ust in utegnejo okužiti polagoma ves organizem. Taki otroci bolenajo pogostoma na malokrvnosti. V primeri a starostjo navadno niso dovolj razviti. Tak mJadi naraščaj, ki naj bi bil ponos staršev, je popolnoma oslabel, brez moči napram raznim boleznim. Ni čuda, če večino te mladeži prej ali slej pobere jetika.
Opozarjam naj še v kratkem na zelo važno dejstvo. Kakor že o-menjeno, se nanajajo v ustni duplini vse možne bakterije, poleg /neškodljivih tudi provzrqčitelji-tee davice, pljučnice in jetike. V ustih z adravo sluznico ne morejo ti bacili napraviiti nobene škode. Če so pa usta zanemarjena, če so dlesna vneta in gnojna, tedaj so «lani bakterija-m vsi pogoji za nadaljni razvoj. Naselijo se v zrahljani in [»oškodovani dlesni v votlih zobeh, v gnilem zobnem moflgu, od koder prodro v razne žleze v čeljustih v čelno duplino, v notranja ušesa, v pljuča, v prebavila. in v krvne cevi. Čim bolj je zanemarjena ustna duplina, tem večja je nevarnost, da nale-zemo bolezen.
Ker so otroci mnogo bolj podvrženi nalezljivim boleznim kot odrasli (Part, Hygiene der Zähne und des Mundes), se more ravno pri njih z rednim gojenjem zobovja in ust mnogo storiti, da se preprečijo le bolezni. To velja za davico. škrlatico in ošpice, ki imajo svoj glavui sedež v ustni duplini, oziroma ae pri njih pojavijo prva znamenja bolezni v ustih, tako da ni dvoma, da imajo bolezenske kali tu svoj vbod v organizem.
Otroci z zanemarjenimi ust m i zaostajajo tudi v šoli, prvič, ker radi zobobola mnogokrat zamude šolo, drugič pa tudi, ker niso zdravi: Taki otroci z gnilmi in smrdečimi škrbinami v ustih so tudi vedno preteča nevarnost za svoje sošolce in za učitelje. Pri vsakem dihu. pri vsaki besedi, pri vsakem kašljanju pride smrad in nebroj eventualno nevarnih bakiterij v zrak v šolski sobi, ki ga vdihajo vsi otroci in učitelji. Ne^a način se razširjajo lahko infekcijozne bolezni. Kaj nam pomagajo vse moderne hi-ffijenične priprave v šolah, n. pr. kopeli in ventilacije, če zahajajo otroci z gnojem v ustih v šolo in oknžujejo tam zrak. ki ga morajo vsi dihati.
Če vse to premotrivamo, mora biti vsakomur jasno, da ima cela javnost, da ima v prvi vrsti šola in javne oblasti v lastnem interesu dolžnost skrbeti, da se poboljšajo tozadevne higijenične razmere, Naj vež se da v tem oziru doseči v šoli. Tam se še da popraviti kar se je doma zamudilo. Začeti se mora že v otroških vrtcih; tam je čas« dovelj, da se lahko dejansko izvršnje gojenje zobovja. Pridnim otrokom se naj tam razdele zobne krtačice: taki otroci pa. ki se zoperstavljajo, ali katerih starši ne dopuščajo, da bi se njih otro ci privadili snažnoati. se lahko prisilijo s tem, da se eventualno izključijo, to tem lsglje, ker otroški vrtci niso obligatni. Na ta ns* čin se otroci 1a<hko privadijo, da «psda k gojenju celeg telesa samo ob sebi umevno tudi gojenje ust in zobovja.	1
V ljudskih in frednjih šolah bi učitelji lahko veliko koristili, če ...
bi med naravoslovnim poukom podajali kratka, lahko umevna navodila za zdravstvo uat, eventualno na podlagi 4abel. V učne knji ge naj bi se sprejel kak sestavek o negovanju zob. Kot odgojitelj bi naj učitelj pazil, kakor na umite obraz* in roke, tudi na osnaže-ne zobe. Razdelila bi ae naj otrokom tiakana navodila za pravilno snažen je zob in ust.
Največ uspehov pe bi bilo pričakovati od rednih brezplačnih preiskav na šolarjih, ki bi ae morale vršiti obvezno potom šolskega zdravnika, odnosno zobozdravnika. 0 priliki preiskovanja bi se podali otrokom primerni nasveti; na listkih bi se naj vselej zabeležil uspeh preiskave, da bi starši vedeli, kako je z zobnim zdravjem njihovih otrok. •
Seveda nam pri tem še manjka, sredstev, da bi se ubožni otroci zdravih brezplačno. Pa ravno zaradi tega .bi bile take preiskave prevelike važnosti; zakaj če se nam posreči merodajne faktorje prepričati,, da je gniloba zob rak-rana celega ljudstva (Ritter: Zahn • und Miuidhygiene im Dienste der öffentlichen Gesundheitspflege), oe dokažemo, da se nahajajo že v otroški dobi v ustih najhujše kvare, če končno doka-žemo, da je slabotna generacija često posledica slabega ustnega zdravja v otroških letih, potem bi uvidela i država i mestne uprave, da je treba temu zlu temeljite od-pomoči. Tudi zasebnih dobrotnikov bi se dobilo, ki bi se zavzeli za resno stvar.
Skoro v vseh kulturnih državah, kjer so uvideli važnost teh dejstev, so se uvedle v zsdnjih desetih letih veliksnske naprave, da bi se prišlo v okom tej najbolj razširjeni bolezni, gnilobi zoib. Vsem na Čehi je Angleška, kjer niso samo v šolah, ampak tudi v armadi, v jetnišnicah in bolnišnicah nameščeni stalni zobozdravniki.
Na Nemškem nastavljajo v zadnjih letih povsod šolske zobozdrav nike. Posebno v Štrasburgu vladajo v tem oziru vzorne razmere. V šolah se poučujejo otroci o važnosti in o negovanju zobovja na jako praktičen način, kakor se lah ko prepričate v navedeni Jesseno-vi knjigi 44 Die Zahnpflege in der Schule",, katero še enkrat vsem učiteljem najtoplejše priporočam.
Nadalje se tam obvezno preisku jejo zobovja in bolni otroci se brezplačno zdravijo v mestni kliniki za zobobolne šolarje. Tam se otrokom zobje ne izruvajo samo, ampak se jim tudi zalivajo. Uspeh te človekoljubne institucije je oči-viden.
Skrajni čas bi že bil, da bi se povsod začeli merodajni faktorji za to važno stvar zanimati. 8 primemo majhnimi sredstvi se ds na tem polju jako mnogo doseči. V šolah moramo začeti, obenem pa se naj ljudstvo a predavanji in s tiskano besedo vedno in vedno zopet opozarja na to, kar mu je najbolj potrebno. S tem se bo povzdignilo Ijndsko zdravje, s tem se bo povzdignila uporna sila in delavnost celega naroda.
Zahvaljujem se vam, Častita gospoda, in končam s prošnjo, d» tudi vi storite, kjer in kolikor vam je mogoče, vse, da dosežemo v tem oziru boljšo bodočnost.
Nekateri ljudje vpijejo: 14Mi smo nepristranski!" Kskor hitro pa zapiše veter, — se zasukajo.
PROLBTABEC
V. I. Dimitrij«?* :
(Konec.) ♦'•Kje *>T Pobijite jih! Stojte! Bn» pardona!" je vpil oficir kakor blazen. Široko je zamahnil • sabljo, ki je bila videti v ognjenem zatu Kakor oblita a krvjo. Ali ko je poskočil na *en\ljo, je mlmtal in se začuden ozrl. Brlog izdajalcev je bil v njihovih ro-kah, a4i kfle ao bili izdajalci t Iz kuoa »o itrlele podrtine, smuke prevrnjenih sani, rrtotno «o se svetile velikanske črke table s prodajalne, ki je stsla navpično, — in drugega nu\ nikjer človeka ... Barikada je bila prazna.
''Lopovi! Bt\jalzljivei 1" je mrmral oficir meden. 4 4 Kanal je, skrivajo se..."
Ni skončal. Strel je počil; oficir je za klical "oh" in sablja mu je padla iz roke. "Tipkaj so, tukaj <*>!" so Vpili vojaki in drli okolo vogala barikade, ki se je tesiro naslanjala na visok zid vrta. Tam zakrit od go«te scvnee, ki je padala nanj od stene, je stal le en človek in mimo meril na oficirja, pripravljen da ustreli še enkrat.
"Primite »?a! Držite! Vzemite mu revolver!" je «apoveljeval oficir, obraz (je imel spačou od bolečin in z roko je držal ranjeno desno ramo. Človek je ustrelil fie enkrat, krogla je odletela žviž gsjoč prekio oficirjev« glave in mu zbila eetpico.
Za trenertek so ae razpršili vojaki, ali potem so navalili z vso silo na onega, ki je streljal, raz orrčili so ga, suvali «o ga, tepli in eden je že vtdrgnil puškino kopito, da bi mu račesnil glavo.
"Stoj! Čakajte, otroci!" je kričal oficir, "za to je se čas, -/»slišati ga moramo¡%ali ste mu odvzeli revolver?" "Tukaj, gospod lajtnant," je aattical eden v»jakiov s portosom «niagovalca in držal revolver kvišku. • "No... pripeljite ga sem!"
Vojaki, razgreti in rdeči, težko soipeč od nepotolatžene besitosti, so privlekli revolucijonsrja pred oficirja. "Pridi aeni, lopov! Koliko ljudi si pokončal! Se gonimo se naj s teboj semintje! Na mestu bi te morali pobiti kakor stek lega psa!" Eden se ni mo^el premagati in je udaril revolucijo-narca po glavi. Vojaki, jezni, lačni in trudni, »o se komaj zadržali, da bi ga ne raztrgali na kose. O ficir je za vpil nadnje: "Rečem vam, ne storite mu ničesar!" Vojaki so pritajeno godrnjaH in pripeljali ujetnika.
Sedaj sta si statia nasproti, iz oči v oči sta se gledala, oficir in revolucionar. Oba mladeniča.
niha sinova ene matere, Rusije, ali drug od drugega nezmerno daleč, drug drugemu nezmerno
tuja. Pogledala sta se — eden
vitek bled mož z nežnimi ženskimi rokami, z ogabnim obrazom; oni drugi krepak, širokopleč mož z močnimi, prožnimi mišk-ami in temno poltjo, vajen viharja fn ognja. Oficirjeva postava je spominjala na krhko (porcelanasto figuro, branitelij barikade je bil vlit iz železa in jekla. Njegove velike črne oči so se svetile veselo in svobodno v temnem obrazu: «•ef>ico je bil v borbi z vojaki iz-grthil in kratki, gosti, temno-plavi lasje so štrleli nad strmim, štirioglatim čeiom. Lahen, ¡»orrg^ Ijrv nam m-h mu je šinrl preko listen h kratkimi rdectka«timi brki Oblečen je bil v kratke \wnjate hlače, modro bluzo brez pasu in visok* kloihUrastc škornje.
Minuto sta se gledala oficir in jetnik: -prvi z ostudno * spako, drugi izzivajoče in porogljivo. Nato je oficir povesil oči.
"Ali si streljal name?" je v. ora.Mal kratiko in sovražno. "Da", je odigrvoril z nasmehom revolucionar.
"Malopridnež!" je dejal oficir grozeče in krepkeje pritisnil robec na ramo. "Kje so tvoji »o-drugi?" Mladi m<f. je skomizg-ttil. "Kakor vidite, sem sam tukaj."
"Laiefl" je zavipil oficir ves jezen in zaeeptal z nogo. "Kje ae skrhajo tvoji ljtfbi tovariAi? Kje so? Oovori!"
"Sam sem," je mimo ponovil revolucionar in v njegovih stisnjenih očeh so poigravale vesele . ImdHhme lučke.
"Sam? Ti hoče* trditi, da «i ( sain streJjal na moje ljudi? Da si sam zgradil to barikado? Da si j stm streljal na kazake in dra-| goocc?"
"Sam," je odgovoril uiladi moá in ustnice so se mu tresle pritajenega smehu. Oficir mu je pogledal v obraz in ta inotésúi siueh ga je spravil v b«snost. Kakor skala je stal oni pred njim in čutil je vmo svojo brea moč, da bi ga premaknil. Kri mu je butnila v obraz. StisnH je pest in močno zamahnil proti revolucionarju, kakor da *bi ga hotel udariti. "Jaz te boni ie pripravil, da boš govoril, lopov! Vse bom iztisnil iz t Mojega grla!"
Oni je stal in se amehljal; po nosno in preziljivo je gledal na svoje sovražnike. Oficir je stopil korak nazaj in iznova (»ovesil déi. "fVeitfite ga!" je dejal hripavo Vojaki so obkolili mladega moža in klečali ob njem kakor psi ob mrhovini. Obrnili ao mu žepe, preiskali blurco, slekli mu čevlje in jih jztreali, ali razen škat-ljice cigaret in uzigalic niso našli ničesar. Ko ao dokončali preiskavo, so vprašujoče pogledali oficirja, ki je gledal v stran in temno opazoval, kako da se razširjajo krvave pege na beli ruti nao rane." "Nič ni, goapod lajtnant, raz<*n cigaret in užigalic."
14Ustrelite!" jt dejal oficir in ta kratka besedto je zadonela v krvavordeČem mini kakor u-ilarec sekire. Vojaki ao prijeli revolucijonarja za roke, ali on je skoinizgnil in se oddaljil sam. "Ni ¡potreba. • Umrjern lahko •brez ponoči". Vojaki so se preplašeni spogledalo. Mladi je šel z odločnimi koraki pioti zidu, o-brnil vojakom hrbet in se vzravnal, vediio še miren, pogumen in smehljajoč. Bledordeči odsev ognja je cibčarel njegov temni o-braz s trmastimi laMini nad čelom.
Vojaiki so pomerili. Ostro *>' zaropotali petelini. "SlišišT" je kričal oficir. 44Eno minuto ti dfcm cdloga Ali hočeš povedati, kdo je bil s teboj?" Mladi mož je pogledal proti visokemu nebu, ki je žarel od plamenov požara; pogledal je na rdečo zastavo, ki je plapolala nad barikado in je o-svetljevala njegov dbra« z zma-gcslavljem in zanosom, kakor da ne bi bil on premagan, temveč zmagovalec. Vzdignil je roke. "Zdravstfvujte, bratje! Za vas umrjem, za na*o zemljo in ljtid-sko vlado! Živela svoboda!"
44Ogenj!" je zaukazal oficir.
Krvavordeei mir se je stresel od strelov. Votel odmev je prišel iz ulic in nekje daleč zamrl
Revolucionar je padel — bil je takoj mrtev. Ali še v smrti se je smehljal in ena njegovih rok se je dvigala vzdignjena proti nebu kakor bi komu grozila. Na barikadi je p s siséis «meno— tako mimo kakor v erobn. Tihi krvavi valevi so valovili na daljnem nebn; krvava zastava je molče plapolala sredi razvalin. Tiho je bilo...
41 Vzemite to dol..." je dejal oficir. Vojak« so cepetali neodločeni na mestu, pogovarjali se polglasna in gledali mrtveca od strani. KoUčno je eden nerodno splezal na vrh in strgal z droga rdečo zastavo. Trenotek je pomislil, potem jo je zmečkal in jo vrgel na mrtveca. V poletu se je blago rdviio, padlo z nežnim «ušte-njem na truplo in je pokrilo s kraljevskim škrlatom od nog do glave.
Temni ohra\z je postal še tein nejii: odsev požara se je zrcalil v osteklenelih punčieah; motno «o se svetili brli zrbje. Mrtvec se je smehljal in nekomu grozil z odrevenelo roko.
In hipoma se je polotila vseh čudna groza. Molče in razburjeni ho hiteli zmagova.lci z barikade, ne da bi se cwrli. In fldelo se jim je, kskor da bi vstalo v,strahotnem rdečem mini nestevilno železnih ljudi kakor oni, ki je ležal onamljen pri zidu, s prestreljenimi prsi'in grozeče dvigujejo roko. In kakor krik zmagovalcev je zsdoneio za njihovimi hrbti:
"Živela svoboda!"
"(Has Naroda" mora biti unij-«ki list! Tak* sta se izrekli konvenciji dveh jednot — J. S. K. J. in društvo Sv. Barbare — v Pittsburgh Ako ne — glasi se sklep — tedaj si poiščeta omenjeni dve jednoti drugi unijski list za svoje glasilo. I>uh časa' Pred nekaj leti je bilo drugače, dokler še ni "Pro letarec in {>ar drugih delavskih listov čistilo ozrsčja med ameriškimi SLovenci. Sodrugi zbrani okrog 4Proletarea" in v socialistični or ganizaciji lahko danes rečejo: to je nafte delo.
Bolgarija in Turčija sta sklenili prijateljstvo in zvezo proti Grkom. Geslo prihodnje vojne bo torej : križ proti križu za svobodo polumesea! Prostaki na eni in dru gi strani (bodo pa še verjeli, da gre za vero.
Harry K. Thaw je zapravil en milion preden je dokazal, da je norec. Sedaj bo moral zapraviti še en milion. da dokaže, da ni norec.
Manuel, portugalekf "e!*s" in potepin, se je zadnji mesec oženil z neko nemško princezinjo. Deset dni po poroki je pa "kraliiea brez tr« na" nevarno zbolela, tako da je mogla takoj v bolnišnico na operacijo. Obenem je "kraljica" tudi neki izjavila, da se bo takoj ločTla od Manuela." Nemško časopisje sedaj odprto piše, da ima "ekscva" nevesta spolno bolezen in obenem neusmiljeno žigosa potepina Manuela — o katerem je znano, da se je klatil ¡h» pariških bordelih — čemu da je zanesel svojo bolezen v nemško cesarsko netdovino. To je sličica in vzor — tistih, ki žive in vladajo po 44milosti božji".
V Harristomi, Miss. je drhal 44veljavnih državljanov" linčala dva zamorca prejšnji teden. Drhal je vodil sodnik (!) Jefferson Tru-ly, kateri je zamorca kar na cesti brez vsake porote in brez vsake formalnosti državnega pravd-ništva obsodil na —- telegrafski drog in "obsodba" se je takoj iz* vršila. In veljavni Amerikanci imajo ¿e "nerve" protestirati pro ti barbarizmu v Meksiki, kjer rav notako usmrčajo ljudi brez sod nega procesa!
TTradno poročilo bolgarske vla de o številu mrtvih in ranjenih v obeh vojnah se glasi: 44.892 ubitih Bolgarov. Od teh je padlo v vojni s Turki 30.024 in v vojni s Srbi in Grki 14.8G8. Ranjencev je vseh skupaj 104.f>86. dečitn je 78-244) mož izjruhljenih. 44Za blsiroi očetnjave naj punka govori..."
•Predsednik Wilson je 3. t. m. podpisal nov carinski zakon, katerega so demokratje kuhali in p» kli v onih zhcrnieah celega pol-leta. Sedaj imajo nižjo carino in za delavce nastopijo obljubljeni zlati časi — kajpak!
Ali si jo is vaša organizacija naročila 100 iztisov "Bodali stično knjižnice", kater« bodete razdelili med nezavedne tovariše na prihodnji veselici. — Ako tega še niite storili, skrbite, da se to srodl
Glasilo hrvatskih socialistov js "Radnička Straža",1830 8onth Centre Ave., srbskih sodrugov pa "Narodni 01ai'\ 231C Clrbenrn Ave., Chicago. Prvi stane $2.#0, drugi pa $1.00 za oele lete
Po izjavi Mtatistov je bilo V minulem letu v Zedinjenih državah izvršenih čez 19.000 samomorov. IV- logiki Kranjskega Janeza je * Jolietji vseh teli 1?) tisoč MAinomo-rov zakrivil — socializem! Ali ni to strasno f
jcfa duhovnega brata v New Y«r-ku. Napisal j« 13 in 120 vrst zaporedoma Kolegi, bodite rmi hvaležni« da je to storil. Kajti v tistih 133 vrsticah je povedal jasno in določno, da v Ameriki je lahko vsak slepar in vsak urtrec za katoliškega popa. To je vendar boljše kot nič! In kdo ve — če ae to tudi njega ne tiče?
"Amer. Lažnjivec" oziroma Kranjski Janez nam še /daj ni pojasnil, kako si on rnzlagn kaV*-liSko skebirijo v Calumetu. Mich,, dasiravno ga drezamo že en mesec. Da i, daj Janez, gani se in po-vci. kakšne odpustke da.ie tvoja cerkev duhovnom, ki vodijo ske-l>c in se vozijo s profesijonelnimi ubijalci in koliko odpustkov dobe verniki, ki skebajo dokler »o delavci — trpini na strajku? Ali te boli glava?
"Zak«i vi socijalilti ne delate tako kakor katoliški duhovni"? Tako nas teden za tednom vprašuje Kranjski Janez. Kakid pa? Ali nai delamo tako kakor Hans Sehmidt? Ali kakor I/uka Klop-čič? Ali kakor on — Kranjski Janez? S^hmidt, gorostasni morilec! KlopTič. glavar skebov! In Kranjski Janez, ali ni on največji hlirf-fer, kar jih zemlja n.n*i? (Ne! Socialisti ne bomo tako delali. Tako zamorejo delati le "farji".
Kranjski Janez je v»dno bolj smešen. Zdaj je iztaknil, da ae 44Proletary" bolj zanima za ve-ro kot pa za socializem. Janezov "biznis" je prodajati "božjo besedo" in odpustke, reševati duše iz vie itd. Potemtakem bi moral njegov "Amer. Lažnjivee" prinašati le pridige in druge take bož je reči, Ali glej spaka! Namesto tega piše večidel le o — socializmu, ki so ga katoliški popi že mi-lionkrat prekleli. Ne vemo, če se 'Proletarcu" sploh še izplača pisati o socializmu, ko je pa to na lo#0 prevzel 44 Amer. Lainjivec". Janezova socialistična propaganda je res izvrstna. Ogromno število katoliških delavcev se je pričelo zadnje čase zanimati za "Prcf letarca" in za socializem. to nam gvedoci nas imenik nanrtčnikov, ki čudovito lepo raste. In komu se imajo zahvaliti? Kranjskemu Janezu! Bully! Le naprej, Janez! Velika škoda bi bila, da bi odnehal. Da pa bodo katoliški delavci socializem robno razumeli, bodo za to sami skrbeli. Ti Janez jim le povej, da je tukaj "Proletarec" in to je dovolj.
44Kam gre denar socialistov?" vprašuje ves v skrbeh Kranjski Janez. Hm! Eno je rotovo. V far-ško bisado, katera je že od nek daj brez dna, ne gre! 60 milioiiov mark prispevajo socialsti v Nemčiji v svoje organizacijske blagajne. Hudiča! To je že lep denar! Kako krasno bi bilo, če bi Janez imel ta denar in pa njegovi moralni propadli bratci od kakega Sehmidta pa gori do kardinala. Kaj si bi pa Janez vse kupil? Kam 6e bi odpeljal na kratek čas? O — sursuni corda, kakšni "eajti" bi bili! Ampak — zlomek! — denar je v rokah socialistov in ti ira porabijo za propagando in delavske boje, kar je Janezu in Janezom vse skupaj sleparija. Ako kak dela vet sli delavski učitelj prejme za svojo dolvro in koristno delo nekai plače — ki ni v primeri z delom, katerega vrši, nobena plača — je to po mnenju Janeza slepa rstvo. Kar pa nevedni delavci plačujejo njemu in ostalim popom za razne ceremenije, ki niso vredne piškavega boba, to je seveda vse v redu Plačsti dolar ali dva za mašo za 4 4duše v vicah" je največja sleparija na svetu m to bi moralo biti že damo prepovedano po zakonu. Pametni delavci seveda ne prispevajo nič za taka sle parstva. odtod jeza in krik v po-povakem Izraelu.
otrok neizmerna bol, ki nam jo je
povzročila smrt soproga'in očeta, *c večja in stotisoči, ki so žalovali z menoj ob krsti mojega' dragega soproga, bi dbčutili» z nami! vred usmrčenjev morilca tootl onečaAčen-je spomina na rajne^AZvest programu avstrijske socialne demo-1 knaeije, ki zabteva odpravo smrtne kazni, je nastopal moj soprog ve« čas «Mojega'dklovaujaNtza odpravo smrtne kazni in predloge avstrijskih I socialno» demokratičnih poslancev,* s katerimi' ao zahtevali odpravo te barbarske kazni, je j»odpisal tudi moj aoiprog. Čeprav ni dosegel cilja1, tedaj naj se ne izvrši tq. kar j« mrzel I za ra di njega. Že S- urah prve, n«jv<4je boli, ob «vežam grobu, je dejal zastopnik stotisočev organiziranih avstrijskih' delavcev, da se umora, kakor jet^njusem in prekletstva vreden, ne sme maščevati z no-/vim umorom in po mojem fc*>roČi-lu je izjavil v porotni dvorani moj odvetnik, da jaz ' in moji trije otroci niti ne mislimo na ma£če»-vanje. In sedaj, ko )je4 sodišče že govorilo, hočemo izaiova dokaza ti. da smo'si ohranili tudi nasproti morilcu' še človeško čufvstvo-vanje. V soglasju s strankinim vodstvom nemške tioclalne demokracije v Avstriji, katerega Član je «bil tudi mje j soprog dve deset-lletji do svoje smrti in iv> soglasju s predlogi socialno demokratičnih poslancev v' državnem zboru Vas prosim, gospod justični minister1,, da ukrenete vse,'da se ne izvrši smrtni kazen i nad Pavlon^ Kunschakom." — Cecilija Sehuh-meier.	\
Potolažite se kolegi! Krsnjski Janez je pisal o hudodelstvu svo-
Kranjski Janez vidi, kako pada njegov vpliv in kako se lomijo sta ri stebri rimskega fanatizma med ameriškimi Slovenci. Vidi. kako katoliške jednirte sprejemajo socialistična pravila m kako katoliška društva glasujejo za združitev z nsnrednimi društvi; vidi svoj lastni poraz, kako tra je katoliška iednota brcnila nedavno iz visokega stolčka Vee to in še veliko več vidi Janez in v svoji neizmerni slepoti in bikovi glavi zamenjava svoj lastni poraz s — socialističnim gibanjem. Imaš prav: le slepi «arnega sebe. Janez! Slepec vi<li vse črno. med tem ko si domišlja, da mora biti belo. a pri tem — telebne v jamo.
— Milost za morilca! Soproga
Se h um e i er jeva je tod posla I s, v petek justičnemui ministru imsled-njo prošnjo: 44Ekselenca! 20. maja t. 1. je tukajšnje porotno sodišče soglasno sooznalo krivim Pavla Kunsehaka zločina zavratnega limoni, ki ga je bil izvršil Kun-schnk na .mojem 1 ncfpozabnem. ljubljenim soprogom in'ga obsodilo k sinrti na vefalahj Ker ¡je* bila Kunschakova ničnostna pritoka zagrnjena, je |>«wfala 9. septembra obsodba pravomočna in sc mora tudi.izvršiti, če s«»)ne izpre-meni smrtna obsodflva v zapomni kazen. Prosim Vas torej, gospod ministrtr. da uporabite Vašo ustav no pravico, izpremeniti smrtno ol>sr<?bo v zaporno kazen. Ako te ga' ne storite' in ostane' obsodba dunajskega porotnega sodiiSčii: pravomočna in se tudi izvr*i, tedaj bi bila moja in mojih *t<|i
CARL STROVE»
Attorney at Law
Zislipa •• rssh
At. sobe 1009
IIS Hf. WASHINGTON STRUT.
CHICAGO, ILL. Tetofon:
TUJCEM priporočam tvoje dobro urejeno prenočiMe in restavracijo, domačinom pa svoj saloom. vtem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAN
229 lat Avs. MILWAUKEE, WU
ML JOVAMOVIOH S4 — 6th Str. Milwaukee, WU.
PRODAJA ftlFKARTX. Pošilja denar po poiti in brsojav-
no. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in oes. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLO VEM BKO — SRBSKA AGENCIJA
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
IA 460 8RAII AIE .	KENOSHA. VII
Telefon 1199
Glasilo hrvatskih socialistov je Radnička Straža" 1830 8. Centre ave.; srbskih sodnigov pa: "Narodni Glas", 2318 Cljbonrn Avs., Chicago. Prvi stane $2, drugi pa $1 za celo leto.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in runih neopojnfh pUtč. 1S9T Sa. Pisk St Tel. Osna) 14M
. A.
Buffet
toi» «a rasfeiage vaake^rstae ftv« viae, »edke, L 1 *.
Icvratni proctor ea «krapéile. 3700 W. 26th 81.	Chicago. D
Tel. Lawa<lal« 1781
S Al^OON
z biljardom in ktgljiičei
Poleg saloona dvorana ra druitvene seje, veselice itd.
«Jotin Stražliar
611 Marke« 9t.. W«sk*fsa. iii. PSom »t. iti.
AVSTRO-AMERIKANSKA Črta.
NIZKE OENK.
Velike ngodnostl:
električna luč, izvrstna kuhinja, vite zastonj, kabine tretjifa razpreda na parnika
bell phone 13isj fisk
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Boller Si. Plt!star«h. Pa.
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Sdravnlk sa notranje boleanl In ranocelnlk. >adraraiAka preiskava brezplatae—pU teti je le tdravila 198« Bine Ialan« Ave., Ohlcafo. Uredaje od 1 de 3 pe
rti.; ed 7 do 9 zvečer, izven Chicag. roti bolniki aaj piiejo zloveneke
Delavci na Aurori, Minn., in tisti, kateri pridete na Auroro, ne pozabite poaetiti Kovaiev "Saloon" kjer vam bode aodr. Movlan postregel s hladno in eveio pijano in nnijskimi smodkami.
Delavci, podpirajte svoje organizirane tovariie.
ANA KOVAČ, Maln ulica,	Aurora, Minn.
SLOVENSia SALOON4
Louis BBwrrz,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izboma pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
JOE POLOVICH
4o virmea najnvoieiT^iii - -
KROJAČ
dela obleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem. ko vi takate.
3129 Broadway, SI. Loots, Mo.
Sledeči parniki odplujejo ob 3 u/i popoldan iz New Yorka:
Argentina . . . • 28. ma|a
Oceanic	7. Innita
Martha Washington ., 14. |nnf|a
Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & C0.
6ii'l Act's, 2 Wisllictn St., Nil T »rt.
ali pa na drafe uradne zastopnike
v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI
8ALOON
8 modernim kerliittes 8veès pivo v eodtkih ia butelJkaS ki dr»«* raso vnetne pájaro 1er Potniki dobe
Is ta
MARTIN POTOKAR,
1626 Se. Centrs Avs. Chioafs
Mi A.
, M. D.
E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, lil
je' največja 6eskoslovenska delavnica zastav, znakov, čepic in vf»eh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po posti moj veliki cenik, ki ga Vara poSljem — popolnoma zastonj.
L STRAUB
URAR
1010 W. latk St. Chiracs. D
Insa vei>e aalego ar, veriftie, pre* nov te feagik drafotki I s ▼rta)« tnJ popravila ▼ tej etr»kl v
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srebrnino, obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC A CO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
IzkuSen zdravnik.
Ti-adtije od 13- -12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8996.
ISSSSSI
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co*
331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
mtn
VVatno upraianjet
Un mi opravi
1IU n^ljt m iijcint)«

Konzularne ,/S,
SOanijgKB vj ilfcUkWi
vojaški Afiy lZV/i drove tí ti4m
\
PORFIRIA ZOPET KLIČEJO
Vrnitev tirana v Mexiko nima, nobsaegm pomena.
Jg Waaltieifftona poročajo: Ofi-cielno *>vabik> od strani HuVrto-ve vh it generalu Porfirio Dias, naj se ta vrne v Mexiko, aiuatrajo v Waahingtonu oni, ki ne dobro spoznajo v mexikanski poltiki, le kot nekako razpoloženje brez vsakega političnega ozadja. Ni ver jeti ,da 'bi sploh kak element v Meziki resno smstral stsrega moža, kot fixi&io sposobnegs igrsti sploh Se ksko vlogo. Mnenja smo, da žele nadzorujoče moči v Mexi-ki njegove navzočnosti le rsdi tegs, ds bi s tem vzbudili po eeli deželi zsupsnje do vlsde.
Odkar je Porfirio vsled Madero revolucij« zapustil deželo, nad katero je neotnejno vladal 35 let. je živel kot pregnanec ponajvač v Franciji. Že za časa predsedovanja Maderovega se je pričelo gibanje, «aj bi se poklicalo Porfi* ria nazaj. Ko je postal Huerta naslednik Maderov, so bil pripadniki Diaz-ovi prepričani, da je prišel njihov dsn sodbe. Razpolo ženje, ugodno vrnitvi Porfirijevi je bilo vedno večje. Vendar ni verjeti, da se bo res vrnil.
•Že ponovno in tudi še pred psr dnevi je nsmreč izjsvil,, da se vrne v Mexiko le v tem slučaju, a>ko bi kak inozemski sovražnik prodrl v deželo.
Povabilu ae torej ne odzove.^
Po guvernerju pomiloščen.
Savannah. Ga. — Guverner Sla-ton je pomilostil dr. W. J. McNaughton-a, ki je bil obdolžen umora in mu a tem rešil življenje. Doktor je bsje pred tremi leti u-moril Fred ilanderss v Emsnuel County. Zaporna komisij« je priporočila spremenitev smrtne kazni v dosmrtno ječo. Guverner je izjsvil, da je sicer v dvomu o počenjaj u MdNaughton a, vendar ne more reči, da govore dokazi zelo v njegovo dobro. Gospa Mattie Flaunders, zs katero se je mislilo, ds je bila tudi udeležena pri umoru svojega soproga, ni bila nikdar v procesu Ako ne bi bil pomiloščen, bi morsl biti dr. MeNaugfctou dne 3. okt. obešen. Upajmo, da bo tudi cela zadeva nsšega nesrečnega rojaka Erjavca kmalu in ugodno rešena!'
Umetni premog. Berolinaki fi-zdkalični družbi so pred krstkim poročali o poskusih v »vrho sestave, oziroma naprave umetnega premoga, kojth uspeh je bil zelo zadovoljiv. Kakor poročajo "Technische Monatshefte", ki izhaja* jo ar Stuttgart!» na Virtember-*kem, so izvršili poskuse s čisto celulozo, katero so izpostavili hudi vročini, ksr je provzročilo proces, k& je gori omenjeno tvsrino izpremenil v takozvani smolnati premog, kateri se je od nsrsvne-ga premoga odlikoval le po svoji posebni strukturi. Če bodo ti poskusi kidaj zadobili praktični pomen, se danes seveds še ne ds reči. Nedvomno ps je sproženo vpra sanje o možnosti glede umetnegs nadomestila za premog velike važ nosti, posebno ker množine in bogastva naravnega premoga v zemlji bodo za splošno porabo zadostovale komaj za eno tisočletje, ako ae ne poereči zemljo v premo-Kovnih krajih bolje izkoriatiti.
— 8 delavcev ponesrečilo..' V
Fali ob Dravi nad Mariborom stavijo veliko elektrarno. Zaposlenih je tam 430, večinoma sezijsfcih delavcev. V petek, 12. t. m. proti poldnevu sel je nsenkrst sesul na desni strani krog 8 metrw visok lesen oder. Na njem je bHo osem delsvcev, kd so padli vsi v globino, ki je ip«, bils k sreči napolnjeni z vodo, taka da nesreča ni ¡bila tako velika, kot bil bila, če bi v globini ne* bilol vode. Srečen slučaj je hrtel, da je tisti čss raevud odpovedala pumpa. Pet delavcev, večinoma Nemcev;, • odpeijali t piko ranjene vV mariborsko bol-niftnico, ttrugi trije pa eo v domači oskrbi. Nekstsri imajo polomljene noge i» roke. Vzrok, da se je oder sesul, še sedaj ni znan.
Mamine, 16.'8noči se je v Kristalni palači med drugimi produ-cirala * sedemnajstletna (japonska akrobatka Nkmirra na visoki lhrt vi. Nenadoma! je)1 izgubila ravno-ivesje in padla vb višave na tla, kjer je obletela 4 počeno lobanjo. Kmalu na to tfe isdfhnils tLestva je padi s nekemu goden na «lavo in so gs morali rmrirsjočega odne-
sti. Kljub temu' tragičnemu dogodku se je predstava nadaljevala (M)	_
Rim, 17.'V volilni agitaiciji je bil pred kraCkem (v Cassoriji >pri Nesplju nek volilec ustreljen. Pred prefekturo se je trazviloi vshno streljanje.1 NastopUa je polic js. Nek' kme* je težko rs»-jen, osem deset leten duhovnik pa i^bit. Tudi v l^aternui in v drugih krsjih je* prišlo do krvavih bojenr, v katerih jf) poginilo več oseb.
Posledice zanemarjenega pre-hlajenja pozna vsak. Pravočasno
drgnjenje s krepkim linimentom pa kali uniči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je torej dober liniment. Že leta aem se je Dr. Richterjev "Pain Ex-peller" izkazal, da je kot tak izboren. Sredstvo se lshko kupi v sleherni leksrni v Ameriki zs 25 centov steklenice. Človeku ps je trebs biti pozornemu, da dobi prsvegs z vsrstveno znamko s sidrom.	(Adv.)
NAZNANILO IN VABILO.
Stem ste vsbljeni vsi rojaki, ka teri stremite po boljšem življenju, neodvisnosti, samostojnosti in uživsti sad svojega truda, da si pridete pogledati lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov in farmerjev, ter se prepričste na lastne oči in potem sodite po svojem premisleku, kje da je bolje za vas, mučiti se in gsrati po zaduhlih tovarnah, rudokopih in enakih zdravju škodljivih krajih, za par dolarjev, kar komaj zadostuje zs boro življenje in vsakdsnje potrebščine, ali pa biti samostojen, in neodvisen, sam svoj delodajalec in gospodar na zdravem in ave žem zraku v prijaznem in rodovitnem kraju, kjer ae Vaše delo stotero izplača m kjer si v par letih po marljivem in dobrem gospo | dsrstvu napravite eksistenco, postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar, ter premožen farmer katerega vsakdo časti in se mu ni treba uklanjati bosom, za iste krvav pot potiti ter njih žepe polniti, ki vas v zahvalo za to, v slučaju bolezni in onemoglosti brezsrčno odslove in Vsše mesto z novimi močmi nsdomestijo, ne oziraje se na vss, in vsšo usodo. Pomislite nekoliko, pripravite si boljšo bodočnost, da bodete enkrat uživali sad svojih iuljevr in truds, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti kje bo-dem spal T kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo družino v slučaju da oholim ali celo umrjem. Še J« priložnost in čas se takih skrbi rešiti in pripraviti sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v prijaznem in lepem kraju Wausaukee, Wia, kjer imam še precej rodovitne zemlje prodaj po zelo nizkih cenah in ugodnih malih neplačilih, tako da si vsakdo, ako ravno je pri malem denarju lahko zemljo kupi in si boljšo bodočnost preskrbi kjer bode brezskrbno med rojski v tej slovenski farmerski naselbini sad svojega truda užival in kjer je v zadnjih 4 mesecih že nad 80 rojs-kov svoj« posestva kupilo, ksr je jasen dokaz, da je zemija rodovitna, kraj prijazen in zdrav, dobra in čists voda, ugodno podnebje in klims, kjer še ni bilo nikdsr slabih letin in kjer je vedno dober trg ter izvrstne ¿elezniške zve ze z vsemi večjimi mesti in trgi.
Kdor želi imeti posest v 6 v tem prijsznem in ugodnem kraju, naj pride naravnost sem v Wausaukee, Wis. Ako ps želi prej kakih nstsnčmejših informacij, naj piše takoj na
A. Mantel L. Box 221,
Waussukee, Wis.
kstere dobi tskoj in brezplačno.
V dodatek nsznsnilu stem ns-znanjam vsem rojakom, ki so mi pisali, da pridejo v teku tega meseca, kakor tudi onim, ki so že kupili a se še ne nsselili, ds sem svojo pisarno iz Chicage preselil sem, ter se tudi sam tukaj za stalno naselil, tako da bodem lahko vaaki čas rojakom na razpolago in v pomoč v vseh možnih ozirih in potrebščinah. Ko se odločite aem priti, kupite vozni listek direktno do Waussukee, Wis. in mi avoj prihod nsznsnite, ds Vss tukaj na postaji pričakam in ae za Vaa zavzamem.
(Advertisement)
Ali ste onemogli?
Ali ste trudni f Ali nimste veselja do dela in drugih reči V Ali je vaaa prebava alabaT Odpravite te neprilike a tem, da okrepite celi ustroj. Rabite
Severov ŽMfenski balzam
(Severa1! Balsam of Life)
Priporoča se tudi zoper dolgotrajuo zapeko, zlatenico, slabo prebavo in razne druge jetrne neprilike . Cena 75 centov.
Vprašajte lekarnarja za Severova zdravila. Zavrnite nadomestitve. Ako jih nima v zalogi, naročite jih od nas. —
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Teelinč Better Already
^gszzzsaaazzaff J^^J^Jj^fl^p^ ^	|
Srečen sem, ker Bern poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr. Mentorjevim Pi-ElPELLEBJi
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
P. AO. RiCMTCR Ö Ca. IIS Peer! Str**. New York, N.Y.
Dr. RicMsrJev« Ctafo P»l«l«	(2fe all Me.) # /\
JO Cigarmttm*
Kadite Izvrstne
NEBO
X 1 CORK TIP
CIGARETTES
Brez primere najboljši
5 Cente
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
MHHbM Kasparjeve Državne Banke
|e ia|ccac|e Is sslboJ| rifVM.
Nafta parobrudna poalovnica je najvašja na Zspada h» Ima vsa najboljša oceanake ¿rta (linija). Sifkarte prodajamo pa koai»a»lftBfcl* cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVEYA. CENEJE EOY POSTA, v	■«•
vsah driav
Kaspar Driav na Banka kupni« In pro*n|a In anmen|n|e Scasr vsah driav
•vata. - Pri Kaaparjevi Driavni Banki ae izplava sa KB $1, bi <s odbitka. ~
Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daja I* obresti. - Slovenci ftenl v alovenakem |czlku - Banka ima 96,118,ttl. «6 premotenja
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave.,
CHICAGO ILLINOIS
CLEVELANDČANI POZOR!
Belaf & Močnik
i 6205 ST. CLAIR AVL, CLEVELAND, OHIO. i
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo.
Izdelu|eva obleke po na|nove|šl modi.
>e»eeee»eseee»Meee»MMMMSoeeeoeooooooee»eeee»ooof
L^*ADAR potrebujete društvene po-trebščine kot zastave, kepe, rezali je, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojsks
F. KERŽE CO.,
2616 Sooth Lawn dale Avenue
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
>MIMMMIMMMMMIMMMIMMMMM»>IMMMIM»
Veselje in sreda.
Prizadevati bi si morali, ds pridobimo ¿oliko veselja in sreče iz življenja, kolikor mogoče. Bodi srečen in osrečuj druge. Prvi pogoj sreči je zdravje, in prvi pogoj zdravju je popolna prebava hrane. Če prebava oslabi iz kateregakoli vzroka, jo Tri^srjevo ameriško zdravilno grenko vino spet pripravi do redne delavnosti. Iz teless prežene vso tvsrino, ki ne spe da tja, ter očisti in usposobi telo za prejemanje zadostne hrane. Prebsvo to vince pospeši. Zsto gs uživajte pri izgubi slssti, pri zspečenosti, notranjih bolečinsh' in krčih, pri rszdražljivosti in oslsbelosti. Pri želodčnih in drobovih boleznih j« to vince zelo izdstno zdravilo, ki učinkuje brzo in gotovo. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chi-eago, 111. Kadarkoli rabite lini-ment, ds preženete bolečine, rs-bite Triner je v liniment. Je nsj-boljši. — Adv.
Dolžnost vsakega socialista Je, podpirati svoje časopisja. Afi* rajte m "Preletaroa". Pridobite
Rabim 100 rojakov
ki hočejo postati samostojen in neodvisen gospodar v lepem ia rodovitnem krajo, kjer je dobra voda, sdravo podnebje in kjer jih je še mitoao naselje nih, ki so vsi prav zadovoljni. Oe hote kdo postati ksdaj premožen farmer, se ae sme naseliti tam, kjer ie nd farmerjev, ki bi mu kos povedati, te bo m-mogel na zemlji tudi res šiveti. V o-koliei lepega ia evetotega mesta Crivits, Marinette Oountj je še veliko fetrae-rjev in rojakov in nikdo se ne pritošu-je. Zakaj ne t Ker je zemlja redovit-aa, na njej rastejo vsi tisti poljski pridelki kot v starem krajn, izvrstna pitna voda, sdravo podnebje, trave soeaa-te in redilne sa šivinorejo, ne hudih viharjev ne toše, ne snše, ne motvlrja, vet jeser za ribji lov. s eno besedo vse dobre lastnosti, ki jia farmer potrebo je. Zemlja je selo po ceni, ker sa kopi naravnost od lastnika samega T. Ker sten. Nobenega dobitka zemljiškim kompanijam. Ker je še lastaik preeej star, bi se rad hitro znebil vse zemlje, zato podari vsakemu kupen ▼ mestu Crivits «no loto zemlje za hišao stav-bišts do tfi. avgusta, pozneje ae vat. Zemlja mora biti prej ko mogots vsa prodana, zato prav po eeai in lahha odplatUa.
Pišite fte daaes v slovenskem jeziku na T. Kerstenovsga zastopnika
N. FIKZiOR, IflOt Weat ti •».	Chicago, DL
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Cklcsgo.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PRSOSKDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
torej je denar popolnoma si gs poštne hranilnice Zdr.
Naše podjetje je ped nadzorstvom "Clearing Housa" tikaških baak, ■k rno nalošen. Ta banka prevzem« tudi nie-v. Zvršoje tudi denarni promet 8. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:80 popoldne; ▼ soboto je baaka odprta do 9 ure sveter; v nedeljo od 9 are dopoldae do 18 are dopoldne.
Denar vlošea v našo banko nosi tri procente. Bodite uvsjsreni. Sa je pri nas denar nalošen varno la Aotitkanoeuo.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna
CMea«a,HL
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša poeebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
Restavracija in kavarna "Jugoslavija".
1134 — W. 18 Str.,	CHICAGO, ILL. ;
— Doenata kuhinja. Odprto po dnevi in ponoči. Unijake cigar«! —
E. RICHTER, lastnik. »♦MIMMIMMMMMMMSM
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ
S3« BROAD BTREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN. PA.
Conemaugh Deposit Bank
^J^" ( 0M M VIGB. PA.
»
Vložena glavnica $50,0CX).00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
M MAIN STR.
\
CYRUS W. DAVIS, pradaadnik.
W. E WISSINGER1 blagajnik.
slovenski gosttlnl^arflt
lloja tvrdka je prva ia ediaa eloveaska samostojna ▼ Ameriki, ki importira šgaaje naravnost it Kranjskega. Poskusite sn za*, o j 18 steklenic, od vsaeega 8 stekleaiee brinje vea, slivo vea, tropiajeyea la greako viao. Zagotovim Vam, da boete sado volai. Dokaz je da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil aa tej pijati.	^
Prodaje» askoUko eoaeje kot katera druga tvrdka, kar — ae plat njem drazih agentov.	^
Prodaje« samo aa dabais, k. M V AT, «M N. CMca«*. St., Mit«, IU.
*