Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo In po-llljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor pritožni poltno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se po§nja točno pod napisom: Upravniitvu Usta „Kir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje St 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za Inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXII. Celovec, 20. kimavca 1913. St. 38. Na dan s postavno šolo! Pomen slovenskega jezika raste tako-rekoč od dne do dne. Tega se vedno bolj zaveda naše ljudstvo, zlasti mlajši rod; zato zahteva slovenske šole, to je take šole, kjer se sicer poučuje tudi nemščina, vendar pa se poučuje vsaj prva leta otroke slovensko. Saj se tisti del ljudstva, ki zna samostojno misliti, zaveda, da sedanje utrakvistične šole z malimi izjemami v resnici niso utrakvistične šole in nimajo namena, da bi se otroci v njih naučili nemško, ampak imajo le ta namen, da bi se otroci ne naučili slovensko pisati in brati. Tudi Nemci se zavedajo pomena slovenskega jezika, zato se pridno učijo slovenski, tisti, ki slovenskim otrokom ne privoščijo, da bi se naučili v svojem maternem jeziku brati in pisati. Nemški Schulverein in deželni odbor dajejo celo štipendije tistim nemškim dijakom, ki se učijo slovensko, da bi ti enkrat zasedli med Slovenci razna mesta namesto slovenskih sinov. Čudno! Nemec naj zna slovensko, Slovenec pa naj slovenščino pozabi, seveda v svojo škodo! Da naše ljudstvo ve, kakega velikanskega pomefna so slovenske šole, v katerih se otroci učijo tudi nemško, dokazujejo žrtve naših ljudi. Kljub temu da ljudstvo plačuje krvav davek za zloglasno koroško šolstvo, je iz prostovoljnih darov postavilo dve narodni šoli, v Velikovcu in Št. Jakobu. Ker pa takih šol ne more postaviti povsod, zato so se v nekaterih krajih, kjer prebivajo odločni Slovenci, z vso silo zavzeli za slo-.véjiske šole^ P o s t ai v a jim je d a; la prav in obsodila sedanji laži-utrakvistični sistem. Državno in upravno sodišče sta že pred tremi leti ugodila slovenskim pritožbam, toda šolska oblast še vedno — Podlistek. Načelnik v Borosevu. Iz cikla: »Sibirske povesti«. Napisal L. K. Fredrik. — Poslovenil Jaklič. I. Ivan Gončov. Sneženi vihar je razsajal okrog male hiše Ivjana Gončova, načelnika majhnjega vzhodnosibirskega mesteca Boroseva, in (nasipal je po vrtovih visoke snežne zamete. Kdor je imel smolo, da je moral ob tem vremenu iz toplo zakurjene sobe, je moral skrbeti, kako bo prišel po debelem snegu, da ne obtiči v njem. Že pred dvema urama, ko se je vrnil Ivan Gončov iz pisarne v svojo malo hišico, je ležal sneg tako na debelo, da je s težavo pregazil pot in se naglo preoblekel, da si ni nakopal nadležnega prehlajenja. Obesil je plašč, suknjo, hlače in debele nogavice na nizko peč in pod vsakim kosom je nastala precejšnja mlaka. Ivana Gončova je minila potrpežljivost. Tako vendar tie more iti dalje. Trpeti ne more, da bi mu tekel potok po sobi. Jezno je vrgel časnik iz rok in stopal oprezno mimo mlak k vratim. Na njegov nejevoljen klic je vstopila stara Katinka z razžaljenim obrazom, vsaj š t r a j k a. Čudne razmere ! Oblast, ki bi morala skrbeti, da nihče ne krši postav, teh postav ne rešpektira ter štrajka. Ko So Se-Ijani začeli šolski štrajk, ker niso pustili svojih otrok od zagrizenega nemškutarske-ga učitelja pobijati, so bili kazaovani. Kdo pa bo kaznoval šolsko oblast, ki tudi štrajka? Ali šolska oblast res čaka, da zagrabi ljudstvo druga sredstva? Dobro vemo, da so za koroške Slovence sedanje lažiutrakvistične, v resnici po veliki večini le trdonemške šole, smrt! Toda v nas je življenje! Ne ljubi se nam še umirati. Zato pozivamo poklicano c. kr. šolsko oblast, da že vendar enkrat začne čistiti Avgijev hlev in začne izvrševati od cesarja potrjene zakone. Šolsko leto na deželi je že pred durmi, in našemu ljudstvu se prav nič ne ljubi, vsled malomarnosti in nepostavnega ravnanja poklicanih šolskih oblasti v deželi brez potrebe izgubljati še eno leto in čakati na šole, kakor so jih določile najvišje c. kr. oblasti v državi! Oblastim mora biti izpolnovanje postav več 'nego neopravičen strah pred kako antipatriotično nemškonacionalno kliko. Zato kličemo v zadnjem momentu še enkrat z vsem povdarkom: Na dan s postavnimi šolami za Slovence I Bauernbund brez glorije. To je bilo dirndaja, ko so nemškonacio-nalno-lutrovski listi razglasili, da pride v Velikovec vitez pl. Hohenblum, bog koroških bauernbundlarjev. Ni je bilo skorodane številke lutrovske »Bauernzeitunge«, da ne bi bila v nebo povzdigovala istega Hohenblu-ma, »rešitelja kmetov«. Kar je pametnih agrarcev v Avstriji, tudi med Nemci, so pa dobro vedeli, da Hohenblumova kmečka po- tako je umel Ivan Gončov gubo na čelu; kak tujec bi se morda smejal nad komiko, ki jo je kazal Katinkin obraz. A Ivan Gončov ni bil zaman v svoji mladosti prvih ele-ganov v Peterburgu, in to svojo lastnost je obdržal še v pozno starost, in to še celo v — Sibiriji. Sicer ni bil Ivan Gončov že v starikavi dobi vkljub sivim lasem in četudi je njegova nekdaj vitka postava dobila/ svojo okornost. Vendar je bila njegova postava v primeri s starko še mladostna; stopil je k njej in jo potrepljal po rami. »Bo že, bo, starica,« je dejal prijazno. »Tega vendar ne boš dopustila, da bom plaval iz sobe.« Proti svoji volji je zadobil njen obraz jezno lice. Predno je mogla odgovoriti, se je oglasilo krepko trkanje na vratih. Ivan Gončov je vprašal: »Kaj pa je vendar?« In stekel je v vežo odpirat vrata. Starka je pa pometala vodo. Pri vratih se je oglasil Ivan Gončov: »Pusti vodo pri miru, Katinka! Prosim, gospodje, skozi desna vrata. Da, da, takoj bo še več, Katinka, sicer pa dobiš važnejše delo. Prosim, gospodje, bodite zelo previdni, da se ne pretrese. Ali si že naznanil doktorju Nikolajevu, Pavel Pavlovič? Ne? Potemtakem mora eden takoj k njemu. Ume-jete? Ne, ne potožite! Kdo ve, kaj bo z ubožcem. . .« Naenkrat je onemel Ivan Gončov, ker vstopili so v sobo, katero je bil ravnokar litika ne bo kmetu mnogo pomagala, ker je pretirana in prikrojena le za pesek v oči, za agitacijo. Nemški nacionalci in »Bauernbund« so jo izrabljali le v svoje strankarske namene. Naš list je o vsem tem molčal. Zakaj? Naši ljudje so hvala Bogu dovolj pametni, da se ne vsedejo na lim prvetenu bauernbundlarju, bauernbundlarje spreobračati pa bi se reklo z glavo v zid trkati. Kdor prebira lutrovsko »Bauern - Zeitung« in trapastega »Štajerca«, je sploh nesposoben za vsako samostojno, pametno misel. Saj trapasti časopisi počasi potrapijo čita-telje, če so jim edipa dušna hrana. Tako reč je treba pustiti, da sama dozori. Tako je tudi s Hohenblumom. V Gradcu izhajajoči »Landbote«, glasilo nemško-nacionalnih agrarcev, je objavil oster članek zoper Hohenbluma, češ da njegova politika ni kmetom prijazna. Kot dokaz navaja, da je bil v državnem zboru stavljen predlog, s katerim se hoče varovati lesne in pašne pravice naših kmetov, varovaji jih pred šikanami c. kr. gozdnega erarja in raznimi grajščaki. (O tem bi vedel nekaj več povedati gospod poslanec Grafenauer, ki si že več let sem prizadeva, da bi se ta reč enkrat v prid kmetom uredila. Na nemški strani si je za to pridobil precej zaslug poslanec dr. SteinWender.) Proti temu je pa izšla brošurica, ki nosi podpis kneza Auersperga, predsednika tiste »agrarne centrale«, ki jo vodi ravno Hohenblum. »Mnogi trdijo že danes čisto odkrito,« piše »Landbote«, »da Hohenblumova politika služi le velikim agrarcem (grofom), mogočnim gospodom z velikanskimi posestvi v Avstriji in na Ogrskem in da so kmetje le za slepo čredo, ki jim sledi in ki jo ti mogočneži potrebujejo v svojo korist.« Jojmene! Kaj bodo rekli koroški bauern-bundlarji? »Freie Stimmen« so ponatisnile »Landbotejev« članek, »Bauern - Zeitung« pa seveda ne sme naznanjati ene svojih velikih blamaž in že napoveduje, da bo k tej zapustil okrajni načelnik. Bila sta dva krepka ruska policista, ki sta nesla na močnih rokah vitkega in slabotno oblečenega moža. Stara Katinka si je vila vele roke. Kaj je vendar padlo v glavo Pavlu Pavloviču in Niko Starnickemu, da sta prišla s tem bremenom v hišo. Kje sta ga vendar pobrala? In vendar je ubožček ves moder, še ustne so bile bolj modre nego rdeče. Ivan Gončov se ni dolgo pomišljal. V nekaj hipih je slekel tujca iz premočene obleke in hotel ga je zaviti v toplo flanelino srajco, kar se je tujec zavedel med groznim krikom. Oči je široko odprl in prosil sedaj enega, sedaj drugega; pokril si je obraz z rokami ter se spustil v težak jok. Ivanu Gončovu je bilo zelo sitno. Sedaj ta tukaj joka, mesto da bi pametno povedal, kaj mu manjka. Položil je roko na njegovo suho ramo ter mu prigovarjal zaupljivo, kakor je znal le on. Ko ni dosegel s prigovarjanjem ničesar, je pomignil Ivan Gončov policistoma, naj mu pomagata sleči mokro srajco raz tujca. Čudil se je, zakaj se ta upira temu z vso svojo močjo. Policista sta stala z odprtimi ustmi in bedastimi obrazi; in naenkrat se je Ivan Gončov nečesa domislil in prijel je policista za roko ter ju potisnil skozi vrata. »Sta že pridna,« je dejal v veži ter vsakemu stisnil denar v roko. »Kateri hoče zaslužiti rubelj in poklicati doktorja Nikolajeva?« zadevi zavzel konečno stališče odbor »Bauernbunda«. Če pomislimo, 1 dai je »Bauernbund« vseskozi liberalen lim, s katerim lovijo nemški nacionalci nemškutar-ske, nevedne kmete, ne bo težko uganiti, kaj da bodo ti ljudje sklenili. Res, da se za posl. Pantza kot agrarca ni lahko ogreti in mu novejši čas zelo nasprotujejo nemški krščanski socialci; a v presoji te zadeve bo »Bauernbund« kakor vedno vodila edinole liberalna, Inemškonajtionalna politika. Tako se ti ljudje res ne morejo izmotati iz samih polomov, ki so jih svoj čas skušali naprtiti drugim. Upamo, da bojo zanaprej namesto »Bahernbundovih« klobukov začeli nositi »Hohenblumove«. Se bo že našel kak tako usmiljen bauernbundovski klobučar, da bo samega usmiljenja do stranke polnil svoje žepe z dobičkom od takih klobukov. Politične vesti. Vojska med Kitajci in Japonci? Na Kitajskem divjajo še vedno punti, kljub temu da so vladne čete puntarje v odločilnih bitkah porazile. Ko so vladne čete udrle v mesto Nanking, kjer so premagale puntarje, so oropale in umorile tudi več Japoncev; japonske častnike (oficirje) so mučile. To so porabili Japonci za povod, da so mogli nastopiti proti Kitajski. Zahtevali so od Kitajske zadoščenja. Kitajska je takoj sprejela te pogoje. Japonci se pa kljub temu oborožujejo dalje, ker se jim cedijo sline po kitajskem ozemlju, zlasti po Mandžuriji. Japonci imajo močno mornarico in izborno izvežbano vojaštvo, Kitajci pa so v tem oziru reveži, čeravno jih je po številu nepri-meroma več. Ker pa se je začela tudi Kitajska pripravljati za slučaj kake vojske ter je napravila z Nemčijo pogodbo, da pridejo nemški častniki učit kitajske Žolnirje, in je vrhtega Kitajska v Avstriji naročila več bojnih ladij, se Japoncem zelo mudi. Kitajski vladi je to seveda znano in se je vsled tega obrnila do Zedinjenih držav v Ameriki za pomoč. Zedinjene države in Japonska si niso prevelike prijateljice, nekaj, ker se vsaka boji za nadvlado v Tihem oceanu, nekaj pa, ker je letos že enkrat skoro prišlo med njima do vojske. Vlada v Zedinjenih državah ni dovolila Japoncem nak\i-povati tam posestev, ker so se Japonci selili tja v prevelikem številu. Ker so pri ja-ponsko-kitajskem sporu prizadete tudi koristi Rusije, nastanejo lahko svetovni za-pletljaji. Listi poročajo, da je stavila Japonska kitajski vladi še eno zahtevo, o kateri se v javnosti še fni razpravljalo, in katere Kitajska ni sprejela. Listi priznavajo, da so razočarani, da je Kitajska tako hitro sprejela japonske pogoje ter pravijo, da je Japonska premalo zahtevala. Japonska vlada mora povzročiti demisijo kitajske vlade, ali pa se mora sama odločiti za demisijo. Peterburška brzojavna agentura poroča iz Koreje, da je prišlo med japonskimi in kitajskimi četami že do krvavih spopadov, ki so se končali s tem, da so se morali Kitajci umakniti. Iz Tokija poročajo, da zahteva japonska vlada, da demisionira japonski general Changsun, ki baje ni zadosti odločno nastopal proti izgrednikom v Nankingu. Japonska vlada je poslala pred Nanking dve križarki. Laške demonstracije v Zadru. Minolo nedeljo so v mestu Zadru v Dalmaciji priredili Lahi demonstracijsko zborovanje za laško univerzo v Trstu. Na shod je prišlo okoli 200 laških vseučiliščnikov iz južne Tirolske, Gorice, Trsta itd. Na shodu so sklenili, da bodo neodvisno od prizadevanj laških poslancev na lastno pest začeli nasilno agitacijo za laško univerzo, ki mora biti v Trstu. Zastopnik vlade je bil proti izrazu »nasilna« agitacija, pa se je pritisku zborovalcev udal. Po shodu so Lahi demonstrirali po ulici, kjer jih je čakala tisočera množica Hrvatov. Ko so Lahi začeli klicati »Živio laški Zaderi«, so jim Hrvatje odgovarjali z »Živio hrvatski Zaderi«. Hrvatje laških demonstrantov niso pustili dalje in je prišlo do spopadov. 12 oseb je bilo aretiranih. Srbija in Avstro-Ogrska. Razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo postaja vedno prijaznejše, zlasti odkar ni več novica, da se skuša Nemčija preko Avstrije okoristiti s tesnejšo trgovinsko zvezo s Srbijo. Budimpeštanski listi poročajo, da obišče srbski kralj Peter avstrijskega cesarja na Dunaju. Koncem septembra pride na Dunaj srbski ministrski predsednik Pasic, da se dogovori z grofom Berchtoldom o vseh podrobnostih kraljevega obiska. Za deželnega glavarja goriškega je predlagan, kakor poročajo listi, prošt dr. Al. Faidutti, za njegovega namestnika pa dr. Al. Franko. Imenovanje se izvrši v kratkem. Bolgarsko-turški sporazum. Pri mirovnih pogajanjih med Bolgari in Turki so se bolgarski odposlanci odpovedali Odrinu in Lozengradu, kjer so Bolgari slavili najsijajnejše zmage nad Turki. Pričakuje se, da se Bolgari odrečejo tudi Di-motiki, ki leži južpo od Odrina ob reki Marici na progi, ki pelje v Dedeagač ob Egejskem ali Belem morju. Srbi, Črnogorci in Grki. Srbsko-grški in srbsko-črnogorski spor se ugodno reši. Grki so zavzemali stališče, da se morajo besede mesto, vas in kraj natančno vzeti in da n. pr. samo mesto Gjev- gjeli pripade Srbiji, južna okolica pa grški. Srbi so pa tolmačili tako, da se pod Gjev-gjeli ne sme samo mesto razumeti, marveč tudi posesti meščanov v okolici. Grška vlada se je končno pridružila naziranju Srbov. V kratkem določijo srbsko-grško mejo definitivno. — Tudi srbsko-bolgarska obmejna komisija svoje delovanje kmalu dovrši. — Tudi glede na pogajanja o srbsko-čnno-gorski meji se kmalu doseže sporazum. Nesporazumi j en j a so nastala, ker so tako Srbi kakor Črnogorci zahtevali mesto Prizren, Djakovico in Peč. Srbija je voljna ta mesta Črnigori izročiti, a le pod pogojem, da bi srbstvo zato škode ne trpelo radi Albancev. Srbska vlada je zato Črnigori predlagala tesno zvezo Srbije s Črnogoro, da se za Čr-nogoro odstrani albanska nevarnost. Zdelo se je že, da se Črnagora s Srbijo zedini, a iz dinastičnih razlogov so imeli v Cetinju proti pretesni zvezi s Srbijo pomisleke, da bi smotrena belgrajska politika črnogorskih src ne odtujila sedanji črnogorski vladarski hiši. Srbska vlada je zato izvajala posledice in izjavila, da Prizrena, Djakovice in Peči Črnigori ne odstopi, ker dvomi, če je črnogorska armada sama močna dovolj, kako albansko vstajo v teh krajih potlačiti. Baje je že Isa Boljetinac zopet več vstaških čet organiziral. Albanske nevarnosti tudi v Cetinju ne podcenjujejo. Črnogorski brigadir Bezovič v Peči je na primer obvestil srbskega majorja Mesiča, da naj brezobzirno, ne glede na črnogorsko-srbsko mejo, proti Albancem operira. Sploh tudi v Cetinju nič več na razsodišče ne mislijo, marveč hočejo obmejne diference (nesporazumljenja) naravnost skupno s Srbijo rešiti. Župnik Hlinka ni mažaron. V nekaterih slovenskih listih je zadnji čas krožila novica, da je znani slovaški rodoljub in katoliški duhovnik Hlinka, župnik v Ruženbergu, ki je svoj čas veliko pretrpel za svoj narod, tudi ječo, postal mažaron, da so ga Mažari podkupili. Od vnetega slovaškega rodoljuba je prejel naš list poročilo, da je to čisto navadna laž, ki jo širijo po slovanskih liberalnih listih slovaški liberalci. Župnik Hlinka je velespoštovan mož, jeklen značaj in vživa v svojem okraju pri slovaškem ljudstvu neomajno zaupanje. Vzrok, da so nastale zgorajšnje vesti, je pa sledeč: Med Slovaki je tudi mnogo protestantov. Slovaški katoliki so v na r o d n i h vprašanjih s protestantovskimi Slovaki postopali složno in so imeli v ta namen skupno nacionalno stranko. Mažari so imeli seveda tako zoper Slovake orožje v rokah in so lahko pri katoliškem ljudstvu agitirali in lagali, da delajo katoliški slovaški duhovniki za — protestamte. Seveda to ni bilo res. Pa česa ljudstvo vsega ne verjame! Česa vsega ne lažejo pri volitvah n. pr. koroški nacionalci! Zato je slovaška duhovščina Ker sta bila obadva pripravljena, je razsodil kot nekdaj Salomon: Oba skupaj, imata družbo in vsak pol rublja.« Nato se je naglo vrnil v sobo, kjer je tujcu Katinka izmivala umazan obraz. Komaj je starka končala svoje delo in odšla iz sobe, je prijel tujec Gončovo roko ter jo poljubil in njegove ustne so se v pretrganih besedah zahvaljevale. Gctočov se je nalahno iztrgal in mu podal mehko flane-lino srajco, rekoč: »Torej ste sedaj dovolj močni, da se preoblečete? Suho perilo morate sedaj obleči. Za ta čas grem v drugo sobo.« Iz tujčevih oči je zasvetila iskrena zahvala, ki jo je hotel tudi izreči. Ivan Gon-čov pa je odmajal s svojo osivelo glavo: »Molčite rajši! Govorjenje vas utrudi. In k temu še: Ljudem se ne sme več povedati, kakor vprašajo.« Vstopil je v drugo sobo ter jo zaprl za seboj. Ni videl, kako je tujec pobledel; vendar je hotel s tem povedati, da je tujca spoznal. Ivan Gončov je ravno tlačil svojo pipo, ko ga je poklicalo zopetno trkanje v vežo. Oba policaja sta stala pred njim in javila, da pride takoj zdravnik in s skrivnostjo sta poročala, da sta dobila obvestilo, da se je posrečilo nekemu kaznjencu ubežati iz Irmitska v smeri proti Borosevu. Visoka vsota je razpisana na njegovo glavo in da naj jima dovoli, da preiščeta tujca, ker se popis zelo vjema z begunčevo osebo. Ivan Gončov se je prestrašil, a zlnal se je prevladati, da policaja nista ničesar opazila. Vprašal je zelo glasno in naglo, da se nista mogla dobro zavesti? »Torej iz Irmitska je zopet eden pobegnil? Kaj? In tisoč rubljev je razpisanih na njegovo glavo? Za vraga, lepa vsota. A povejta mi vendar, kaj hočeta, da naj jaz letam za njim? Čemu sta prišla k meni? Na cesto bi morala iti!« Policaja sta se začudeno spogledala. »A, gospod.« »Noben a!« je zavpil Ivan Gončov. »Ali mislita, da prenočujem lopove ali zločince?« »Ne, gospod,« je zaječal eden, drugi pa je polglasno pristavil: »Tujec, gospod.« »Kakšen tujec?« se je silno začudil Ivan Gončov. »O kom vendar govoriš?« »No, gospod, kaj pa tujec, ki sva ga donesla v tvojo hišo.« »V mojo hišo?« »Da, gospod, kaj ne leži na zofi!« je pritrdil drugi. »Grom in strela! Ali sem jaz nor ali sta vidva?« je kričal Ivan Gončov. »Kdaj sta pa prinesla kakega tujca k meni?« »In poklicat sva šla doktorja zanj,« je dejal drugi zelo začuden. »Vidva sta se gotovo opijanila!« je razsodil Ivan Gončov; z ostrim očesom je zrl v daljo in malce se je bil pomiril. »Poklicala sta doktorja na karte. To vama takoj potrdi.« V istem hipu je stopil s težavo iz snega doktor. »No, vendar že enkrat prideš! Menil sem, da pogineš v tem vremenu, pa sem te povabil na eno partijo višta.« Med govorom je moralo priti malo prahu v Gončanovo oko, da je pomežiknil. Doktor Nikolajev je takoj umel. Podal je prijatelju desnico ter menil: »Seveda. V tem pasjem vremenu itak drugega ne moreva početi.« Policaja nista verjela svojim očem. In vendar sta prinesla Ivanu Gončovu v hišo tujca. »Sedaj lahko gresta,« je dejal prijazno Ivan Gončov. »Idita na cesto in iščita begunca, ker pri meni ga ni. Ta dva namreč trdita, da sta k meni prinesla nekega tujca vsega premraženega in da sta te zategadelj poklicala!« je pojasnil z ironičnim glasom zdravhiku. »Da, in sedaj leži v hiši na zofi,« je še vedno eden trdil; v njem se je kazala pristna ruska trdovratnost. »No, s tem se pa že vse neha,« je zavpil Ivan Gončov. »Gotovo si znorel. Možgani so ti zmrznili. Doktor, poglej vendar v sobo, če dobiš kakega tujca.« In zdravnik je odšel z glasnimi koraki v sobo. Takoj se je vrnil. »Naj se sama prepričata, Ivan,« je dejal zdravnik. »Tu ni nikogar.« Z veseljem je odstopil načelnik. In kot lovska psa, ki sta na sledu divjačini, sta ustanovila slovaško ljudsko stranko, ki ima prihodnjost. Ker pa nekateri liberalni katoliki, pristaši narodne stranke, župniku Hlinki in njegovi stranki ne morejo blizu, So razširili take laži. Albanci pripravljajo napad na Črnogoro. Pri Skadru je zbrana 10.000 mož broječa albanska armada, ki pripravlja vpad v Črnogoro in na južno srbsko mejo. Črnogorska vlada je ukazala trem divizijam, naj gredo takoj Albancem nasproti in naj jih ustavijo. Črnogorci Tuzi neprestano utrjujejo; glavno njih taborišče je v Podgorici. Med Črnogorci in malisorskima plemenoma Hoti in Grudi je prišlo vnovič do krvavega boja. Malisori so ubili črnogorskega častnika Sapsiča in tri vojake, tri pa ranili. Essad paša proti tujemu vladarju. Med Essad pašo in provizorično albanska vlado je prišlo do jako ostrih nasprot-stev. Essad paša je izjavil, da je odločno proti vsakemu tujemu knezu, ki bi ga hotele velesile vsiliti novoustanovljeni Albaniji. Steckenpferd- liliinDmlečnafo milo rej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote, 'riznanostna pisma. Po 80 h povsod. Dnevne novice in dopisi. Razstava cerkvenih oblačil. Dne 6. septembra je obiskala razstavo cerkvenih oblačil v Celovcu v samostanu sester uršulink soproga gospoda deželnega predsednika, ekscelenca Lucija baronica pl. Fries-Skene v spremstvu gospe Štefanije baronice Ai-chielburg, predsednice parametatnega društva v Celovcu. Blagorodna gospa se je o razstavljenih paramentih zelo pohvalno izrazila. Vsa cerkvena oblačila so bila napravljena v samostanu dobrega pastirja v Kazazah pri Celovcu. Samostan, ki rešuje žensko mladino, v naročilo cerkvenih oblačil priporočamo. Črnovojnikom. Črnovojniki v celovškem okrajnem glavarstvu se morajo pri občini, v kateri prebivajo, dne 6. oktobra osebno zglasiti; če so tedaj zadržani pa 13. oktobra. Pohvaljeni »Janezi«. Njega ekscelenca feldcajgmojster baron pl. Leithner je v povelju naznanil četam, da sta se ekscelenca gospod vojni minister vitez pl. Krobatin, kakor tudi armadni nadzornik general ka-valerije vitez pl. Brudermann, ki sta bila pri vojaških vajah v Ziljski dolini, zelo pohvalno izrazila o prav posebnih činih, o izborni izurjenosti, vedno odločnem nastopu in tudi v težavnih razmerah vedno dobrem vojaškem duhu 17. pešpolka. Njega eksce- udrla policaja v sobo. V njuno največje začudenje nista našla nikogar, tudi najmanjšega sledu po kaki razcapani obleki, ali na tleh in na zofi. »No torej, tepca!« se je smejal načelnik. »Tu imata po rubelj za svoj trud. Pa ne pozabita na požirek vodke. Mraz je.« Ko sta odšla policaja, je Gončov zaprl okno, bilo je samo priprto, in je vodilo na vrt. Odšel je v sosednjo sobo, kjer bi bil kmalu padel čez kup cunj; te je pobral in jih odnesel v kuhinjo, da jih je takoj sežgala stara Katinka. Nato je pristopil k doktorju, ki je sedel udobno na stolu ter ga vprašal: »No, sedaj pa dobro preglej, kaj ti vse manjka.« Ivan Gončov se je z veseljem nasmejal ter dejal: »Sedaj bosta gotovo patrulirala vso noč pred hišo! Glej, najin prijatelj pa ni imel slabega okusa; izbral si je steklenico Cura-cuo mesto navadne vodke. Ne smem mu zameriti. Jaz bi storil isto. A tepec, zakaj ni pustil .nobene črke.« Pobral je neki listič, ga prebral ter takoj vrgel v kamin. »Da, da, grozna revolucija,« je pristavil resno. Predno sta prišla prijatelja do. svoje partije, je trajala dolga debata o koristi in škodi revolucije.« Stara Katinka se je kesneje vedno čudila, zakaj ima Gončov na mizi polno steklenic najboljšega žganja. (Konec sledi.) lenca gospod korni poveljnik je vsem generalom, poveljnikom čet in vsem pri manevrih udeleženim častnikom in uradnikom izrekel odkritosrčno in najtoplejše zahvalo. Za vsako naše društvo in družbo — za vsako našo šolo — za vsako naše županstvo in pisarno — za vsak naš dom naročite v trajen spomin posvetitve ljudstva Brezmadežni ob priliki katoliškega shoda — veliko trobarvno podobo Brezmadežne z besedilom posvetitve. Cena veliki umetiniški podobi skupno s poštnino samo 1 K. — Naročite več podob skupaj! Naročila sprejema pisarna katoliškega shoda v Ljubljani, »Ljudski Dom«! — Prodajajo se pa tudi: V prodajalni Slov. krščansko-socialne zveze hotel »Trabe-singer«. Za referenta pri deželnem šolskem svetu koroškem je namesto g. vladnega svetnika Barcsaya, ki gre v pokoj, imenovan g. vladni svetnik dr. Avgust vitez pl. B a n i -z a ; imenovani je bil prej v naučnem ministrstvu. Veliki manevri na češkem. Na Češkem se vršijo velike vojaške vaje, ki predstavljajo veliko bitko. Tako velikih vojaških vaj dosedaj še ni bilo v naši državi. Južni (rdeči) armadi poveljuje bivši vojni minister general infanterije vitez pl., Auffenberg, severni (modri) pa vit. pl. Brudermann. Vaje so se nenadoma prekinile, ker se je južni armadi posrečilo severno armado tako obkoliti, da bi bila zajeta, če bi se vaje ne bile ustavile. Na povelje prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda sta se armadi združili, da pod osebnim poveljstvom prestolonaslednika izvedeta skupno vajo proti markiranemu sovražniku. Prestolonaslednik je generalu Auffenbergu čestital k uspehu. Pri vajah se poslužujejo tudi letalnih strojev. Armadna uprava kupi za Celovec 1100 m3 trdih drv in 600 m3 mehkih. Tozadevna pogajanja se vrše v Celovcu v vojaškem skladišču dne 23. septembra. Na kolodvoru aretiran. Jakob Mut, rojen leta 1887. v Celovcu, jo je menil 14. t. m. iz Celovca popihniti, ker je imel slabo vest, pa so ga na celovškem glavnem kolodvoru prej aretirali. Že pred tremi leti je bil Mut obsojen na šest mesecev ječe, ker je skoro umoril nekega Muhlbacherja v Št. Rupertu pri Celovcu. V nedeljo, dne 14. t. m., je pa razbijal v Št. Rupertu pri svoji sestri, ki živi v divjem zakonu, pobil 16 šip na oknih, poškodoval pohištvo in »divjemu« paru grozil z mesarskim nožem. Jezilo ga je, ker je njegova sestra podedovala po materi nekaj malega. Strašne razmere ! Odkritje spomenika v Šmohorju. Z Brda ob Žili se nam poroča: Kakor je že zadnji »Mir« od dne 13. t. m. kratko poročal, vršilo se je dne 6. in 7. t. m. v bližnjem Šmohorju odkritje spomenika bitke, katera se je bila leta 1813. pri Proseškem jezeru v šmohorski okolici. Temu kratkemu poročilu dodamo še to-le: Slavnost se je vršila v dostojni obliki in z velikim navdušenjem mnogoštevilnih udeležnikov ob navzočnosti Nj. c. kr. visokosti gospoda nadvojvode Miroslava, kateri je dospel dne 7. sept. okoli 10. ure zjutraj s posebnim vlakom v Šmohor, burno pozdravljen na kolodvoru. Trg Šmohor je bil okrašen po večini s cesarskimi in koroškimi zastavami, dasi tudi »frankfurta-rice« niso manjkale. Po končanem prvem sporednem delu te slavhosti so nastopili nemški Lešani in slovenski Ziljani v sporedu in v narodnih nošah. Ta sprevod je bil v resnici lep, veličasten, kajti udeležba je bila od strani slovenskih Ziljanov in Ziljank jako številna, posebno iz občine Brdo, ki leži čisto na jezikovni meji. Naša lepa narodna noša — žal da je bilo moške premalo — prišla je pri tem sprevodu do popolne veljave in slovenska »ohcet« (ženitniha) je na tisočglave gledalce napravila jako dober vtis. »So etwas ist unvergeillich, sehr schon,« se je izrazil neki Dunajčan; in drugi tujec se je izrazil: »Eine so schòne Ge-gend und eine so malerische Tracht, bàtte ich nicht erwarten kònnen.« Poseben sijaj so dali našemu sprevodu še naši jezdeci iz Brde. Št. Štefana n. Z., Bistrice in Zahomca, katerih je bilo jako lepo število. Pred spomenikom se je sprevod ustavil in zaklicali smo Slovenci njegovi c. kr. visokosti trikrat krepki naš »Živijo«! Med tam zbrano odlično gospodo se je nahajal tudi naš deželni predsednik ekscelenca pl. Fries-Skene. Med »Živijo«- in »Hoch«-klici pomikal se je sprevod skozi trg do okr. glavarstva, kjer so leški godci intonirali začetek cesarske pesmi. Nazaj grede skoz trg nas je počastil tupatam kak učitelj ali nižji uradnik s svojim »Hajl«! Mi smo tem ljudem želeli: dober tek, lačni so bili gotovo — in naš »Živijo« je donel naprej do spodnjega konca Šmohora, kjer se je končala dopoldanska slavnost in so se leški fantje z našimi Ziljankami parkrat zavrteli. Ta sprevod je bil pristen dokaz, da med v resnici katoliškimi Nemci in Slovenci sploh ni nobene mržnje in razprtije. Razprtijo med Nemci in Slovenci delajo na eni strani: i-ha-ha-hajlovci, na drugi strani pa: nem-nem-nem-čurji. Tudi to je dokazal ta sprevod, ker je bilo med nami kakih — pet — »čurijev«. Ogromna večina Slovencev pa se je izborno izkazala in zasluži vso pohvalo. Tudi Šmohor-čani zaslužijo, da se jih pohvali, ker so se jako prijateljsko obnašali, nas obsipali s cvetjem in nam jako točno, dobro in po nizkih cehah postregli z jedjo in dobro pijačo. Posebno moram omeniti gostilno g. župana Riederja in gostilno pri »Gas-serju«. Popoldne se je vršil naš narodni ples, »prve« imenovan, nakar smo se podali veselo razpoloženi na naš dom, v našo — zilsko Švico. To je bil lep dan za vse, ki imajo srce na pravem mestu. V Berolinu zahtevajo znainje jugoslovanskih jezikov! Neki veliki tvornici v Berolinu se je ponudil in jo prosil za službo delavec s Koroškega. Tovarna je na to ponudbo odgovorila, da delavca prav rada sprejme, toda samo pod pogojem, ako je vešč kakega jugoslovanskega jezika v govoru in pisavi. Dotičnik je bil pač rodom koroški Slovenec, toda hodil je samo v nemške šole ter se je naravnost postavljal s tem, da je tisto mrvico slovenščine, ki jo je prinesel iz domače hiše v šolo, temeljito pozabil. Lahko si je torej misliti, kako je bil mož presenečen, ko je dobil pismo iz Berolina, da ga prav radi sprejmo v službo, ako zna slovenski, hrvaški ali srbski. Odgovoril je, da ne zna ne tega, ne oaega jezika, a da je Korošec iz narodno ogrožene — nemške zemlje in da z ozirom na to apelira na tvornico, da ga sprejme v službo. Na to pismo mu je tvornica odvrnila, da ima trdih Nemcev dovolj na razpolago, potrebuje pa delavnih sil, ki so vešče raznih, zlasti slovanskih jezikov, zato da njega ne more sprejeti v službo. Tako je mož ostal brez službe in bridka izkušnja je napravila iz zagrizenega nemčurja človeka, ki se je v zreli dobi jel učiti slovenske abecede. Tako gineva bajka o edino zveličavni nemščini in o bogatem kruhu, ki ga baje nudi ljudem samo znanje nemškega jezika! Pa je tudi nad vse značilno, da v 'nemškem Berolinu ne dobi službe delavec za to, ker ne zna jugoslovanskega jezika! Poizkušena samemu or a Realec Ernest Fischer iz Gradca se je za nekaj časa nastanil v vili Prosko v Šmartnu pri Beljaku. Po sodbi orožnikov se je v noči od 13. na 14. t. m. sam obstrelil; sam pa je pravil, da je slišal ponoči na vrtu ropot in, ko je šel gledat, ga je obstrelil neki postopač. Rano mu je obvezal zdravnik. Nato so ga spravili v deželno bolnišnico. — Dne 15. septembra se je pri celovški mestni klavnici iz neznanega vzroka obstrelil v sence dninar Jožef Pseiner. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Prisega na — češplj«. Ljubljanski »Dan« od 11. t. 'm. prinaša sledečo zanimivost od otvoritve nemške planinske koče »Marbur-ger Hiitte« na Pohorju. Koncem slavnostnega govora, ki je bil silno patetičen, je dvignil gospod govornik desno roko proti nebu in govoril prisego: »Bei den deutschen Eichen des deutschen Bachern schwòren wir deutsche Treue dem deutschen Vater-latnde!« Malo nižje je stal nek mož, ki se je muzal govornikovi naivnosti, v kateri je isti imenoval češplje za hraste in je dejal: »Is jo nur a Tschwetschgenpam!« Gospod govornik se je ozrl proti nebu in se je prepričal, da je res prisegel pri — češpljah nemško zvestobo. Poslušalci so bili vsled te »prisege« baje tako ginjeni, da so se samega krohotanja kar valjali. Leta bodo prešla, legenda o prisegi na češplje pa ne bo prešla... Sprejem gojenk na deželno kmetijsko gospodinjsko šolo na Vrhniki pri Ljubljani! Dne 1. novembra t. 1. se prične novi zimski tečaj, kateri bo trajal šest mesecev. V tečaj se sprejemajo dekleta iz vseh dežel, katere so dovršile starost 16 let. Dekleta morajo stanovati v zavodu, kateri je pod vodstvom šolskih sester in plačajo za hrano, stanovanje in drugo mesečno 30 K. Pouk je brezplačen. Dekleta se učijo v vseh strokah gospodinjstva, posebno pa vzgojeslovje, zdravstvo, domače knjigovodstvo, za gospodinjo neobhodno potrebno računstvo, poslovino spisje, verouk, kakor tudi praktično in teoretično gospodinjstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, živinorejo, prašičerejo', mlekarstvo, perutninarstvo, kuhanje, likanje, šivanje, krojno risanje, pranje itd. itd. Na zavodu poučuje sedem učnih moči in poleg šolskih sester še deželni kmetijski veščaki. Ta gospodinjska šola je ;največji zavod te vrste na Slovenskem in ga je priporočati vsem onim dekletom, katere se hočejo temeljito v kratkem času in z malimi stroški izobraziti v gospodinjstvu. Posebno se priporoča različnim društvom, da opozorijo spretna dekleta na ta zavod, ker jim bodo po do-vršitvi tečaja dobre sodelovalke in voditeljice društev. Gojenke se uče poleg strokovnih predmetov še tudi v splošni izobrazbi. Ker se je pa tekoče leto celo šolsko poslopje popolnoma prenovilo in si je vodstvo nabavilo mnogo najnovejših učnih predmetov, zato sme vsaka gojenka in ž njo njeni oskrbniki in starši tembolj upati najpovoljnejših uspehov. Vsa nadaljna pojasnila daje vodstvo dež. kmet. gospodinjske šole ha Vrhniki. — Opomba: Voditeljica šole se je izučila na Bavarskem v vseh strokah gospodinjstva in zato zna šolo tudi uspešno voditi. Vsled tega naj nobena priložnosti ne zamudi, katera se želi izuriti v gospodinjstvu. Surov človek je Valentin Vister, dninar v Resnici, ki se je sprl z Ano Kuhling, s katero se sicer nista ravno sovražila. Pri tem jo je pahnil z dežnikom in ji priložil še zaušnico, da se je skotalila pod mizo. Sin Ane Kuhling je videl to skozi okno in je zaklical Vistru, naj matere ne pretepa. Nato je vzel Vister sekiro in je hotel nad Antona Kuh-linga; zabranila je to Ana Kuhling. Vister je bil zavoljo tega obsojen na sedem mesecev hude in poostrene ječe. 135 učiteljic brez službe. 135 učiteljic čaka na Koroškem na službo, toda težko bojo dobile službo, ker nobena izmed njih ne zna — slovensko. Zver na Stubalpe. Skoro bo tri mesece, odkar je neznana zver začela po štajerskih planinah, »Stubalpe«, trgati ovce in mlado govejo živino, toda še danes niso na jasnem, kakšna zverina da je to. Izprva je bil ris, potem divja mačka, potem volk, potem trije volkovi in nato lev. Ljudje so pravili, da so vse te živali videli. Lovci so hodili na lov, pa niso dobili zverine; le nekim lovcem, ki so šli nad zverino s patronami s svinčenim zrnjem (Šrotom!), se je vsaj toliko posrečilo, da so jo videli. Eden, ki je zver zagledal, je zaklical drugim: Nikar ne streljajte, drugače smo vsi »hin«. Zver je bojda rjave barve, blizu dva metra dolga in ima čopast rep. Iz tega sklepajo, da je lev. Zadnji čas pa je sloveč lovec na leve Bronsart pl. Šelendorf našel sled zverine in trdi, da je zver leopard. Peljal se je v Monakovo po pse. Zver je naredila kmetom strašno veliko škodo. Bojijo se, da bi prišla, če zapade sneg, niže proti dolinam in začela napadati tudi ljudi. Roparica na Stubalpte — volk. Dne 13. t. m. so drvarji slišali na planini pasočo se živino mukati. Hiteli so gledat in videli, kako so voli z rogovi krepko obdelavah močnega volka in mu branili k teletom. Drvarji. so mahali s sekirami. Volk je pobegnil. Kakor so drvarji opisali zver. ni več dvoma, da je volk. Kolera. Ta zavratna kužna bolezen, ki je strah ljudi, noče prenehati. Nasprotno. En slučaj kolere je zaznamovati celo v Marijinih varih na Češkem. Tudi na Hrvat-skem je obolelo zopet več oseb na koleri; posebno hudo se pa širi na Ogrskem, kjer oblast menda tudi ni dovolj preskrbela, da omeji to nevarno bolezen. Kako se obvarujemo kolere. Kolera se spozna na sledečih znakih: Hudo bruhanje in driska s čistimi, vodi podobnimi ekskre-menti, krči v mečih, žeja, glavobol in ohla- jenje kože. Da se obvarujemo kolere, je treba paziti na tri reči: 1. Rabiti smemo le popolnoma čisto vodo. 2. Pozorni moramo biti na vsako neredno prebavljanje (zaprtje ali driska). 3. Varovati se moramo vsake nesnage. Znano je, da strah in vznemirjenost škodujeta prebavi in zato dela strah ljudi za kolero bolj sprejemljive. Živeti je treba, kakor je kdo navajen, in se je treba varovati vsake nezmernosti v jedi in pijači. Pred vsako jedjo si je treba umiti roke z vodo in milom. Kjer ni dobre studenčnice, ampak je le voda v vodnjakih, se svetuje, vodo, predno se pije, skuhati in ohladiti. S tem se bacili, ki povzročajo kolero, če so morda v vodi, uničijo. Tudi surovo mleko more škodovati. Kuhinjska posoda naj se umiva s kuhano vodo. Mlado ali kislo vino je ravno-tako škodljivo kakor mlado ali skisano pivo. Alkoholikov (pijancev) se kolera prej prime kakor abstinentov. Moti se, kdor meni, da se obvaruje pred kolero, če za-uživa veliko opojnih pijač. Izogibati se je prenapolnjenih stanovanj in krajev, kjer se zbira veliko ljudi, kakor večjih veselic. Sobe je treba dobro zračiti in odpravljati vsak slab duh, ker more tudi vdihavanje smradu škodovati. Nekuhano sadje, zmerno zauži-vano, .ne škoduje, treba ga je pa prej dobro oprati v kuhani vodi ali pa olupiti. Končno je treba takoj poklicati zdravnika, če želodec ne prebavlja redno. Drobne vesti. Pastor Ekins, profesor na visoki šoli v Oxfordu na Angleškem, se je vsled vestnega proučevanja raznih veroiz-povedovanj spreobrnil h katoliški veri. — Odposlanci bulgarskih begunov iz Makedonije in Tracije so na nekem zborovanju v Sofiji po daljšem posvetovanju sklenili, pripraviti vse potrebno za združenje s katoliško cerkvijo. Bulgari pripadajo namreč sedaj pravoslavni cerkvi; katoličanov je med njimi le malo. — Kardinal Vives iz Tuto je dne 7. septembra umrl v Monteporsii, star 57 let. — Po ljudskem štetju iz leta 1911 je na Laškem 13,175.000 analfabetov (ljudi, ki ne znajo brati). — Nemčija bo poslala Kitajski častnike, da bojo po pruskem načinu izvežbali kitajske vojake. — Žena ustreljenega socialnodemokratičnega posl. Schuh-meierja je vložila na pravosodnega ministra prošnjo, da naj na smrt obsojenega morilca Kunschaka ne usmrtijo, ker je bil njen mož zoper smrtno kazen. — V Madridu na Španskem so se v areni za bikoborbe podrle lesene lože in je 100 oseb padlo 20 m globoko ter je bilo 50 oseb hudo poškodovanih. — V Koburgu na Nemškem se je podrla neka hiša in je bilo šest družin zasutih. Dva mrtveca in šest ranjenih so že izkopali. — Zloglasna nemška slavnost v Gorici se je slabo končala. »Fahnenkomitč«, ki sestoja iz 7 oseb, bo moral plačati 900 kron primanjkljaja. — Avstrijski škofje bodo letos zborovali na Dunaju. — Na Hrvatskem in v Slavoniji so dognali dosedaj 139 slučajev kolere; od teh jih je umrlo 56. — Uslužbenci električne železnice v Zagrebu so začeli štrajkati. »Dajtè nam nazaj usmiljenke v bolnišnice.« Ta klic gre danes po Francoskem in razna okrožja v peticijah nujno prosijo, da jim dovoli v bolnice zopet vpeljati usmiljenke. Okraj Grenoble je pred kratkim poslal tako peticijo z 11.000 podpisi na vlado. V okrožju Montmartre v Parizu pa so imeli socialno-demokraški delavci velikansk shod, kjer so odločno zahtevali od vlade, da naj v javnih bolnišnicah zopet nastavi usmiljenke, češ, te strežejo delavcem z isto Iju-bezbijo kot bogatinom. Bogatini se zdravijo v sanatorijih in ker dobro plačajo, se jim tudi dobro streže. Delavci ne morejo plačati, zato se pa po bolnišnicah z njimi od strani strežnikov in strežnic grdo ravna. Res je: Samo ena ljubezen je, ki vse premore, in ta je krščanska. Neverjetno, a resnično je, da vsak naročnik turške srečke mora zadeti! V srečnem slučaju znaša dobitek 400.000 ali 200.000 zlatih frankov, v manj ugodnem slučaju 30.000, 10.000, 4000 frankov itd., v najneugodnejšem pa 400 frankov. Za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši 1. oktobra t. 1., izdan denar tedaj nikakor ni izgubljen, kakor na primer na brezuspešni igri v loteriji, marveč tvori varno glavnico, ki se zvišuje z vedno naraščajočo vrednostjo turških srečk. Prav posebne in velike važnosti pa je, da naročnik turške srečke že po vpla- čilu prvega obroka zadobi izključno igralno pravico do dobitkov in da po odplačilu kupnine brez vsakega nadaljnega vplačevanja igra toliko časa naprej, dokler ne zadene. In enkrat mora zadeti! Da je vsakomur, kdor hoče svojo srečo poskusiti s srečko, omogočeno nabaviti si v ta namen najimenitnejšo turško srečko, določili so se me-sedni obroki na samo 4 krone 75 vin. Kdor pa hoče plačevati mesečno po 6 kron, dobi poleg turške srečke še izborno srečko italijanskega rudečega križa, tako da ima potem na leto desetkrat upanje na glavne in druge lepe večje dobitke. — Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za »Slovensko Stražo« g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju »Slovenske Straže«, ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati zgube in neprilik. Velikovec. (Tri vrste piva) imamo zdaj tukaj na izbiro. Kakor je znano, je tukajšnji (bivovurnar Kolloros prodal svojo gostilno, ledenico in pravico pivo variti pivovarni Goli pri Ljubnu na Gornjem Štajerskem za 110.000 kron. Vsled tega je nastala za Nageletovo pivovarno nevarna konkurenca. Da si to nevarnost odstrani, je pivovarnar Nagele ponudil še 20.000 kron več g. Kollorosu, kakor se je ta pogodil s pivovarno Goli. Istočasno' je nastala v tukajšnji gostilni pri »Kroni« zaloga Sorgen-dorfskega (grof Thurnovega) piva. Ni še vse pojasnjeno, kaj se je potem godilo. Dejstvo je, da je g. Nagele svojo g. Kollorosu dano ponudbo umaknil in imamo zdaj tri vrste piva, tedaj poleg Nageletovega še ono pivovarne GbB in Sorgendorfsko. Velikovec. (Tovorni avtomobil) si je naročil tukajšnji lastnik dveh umetnih mlinov g. Majdič. Avtomobil ima moči do 35 konjskih sil in vozi med Velikovcem in Sinčovasjo. Naenkrat vozi 70 metričnih stotov. Prevaža moko, žito, pivo za GoBovo pivovarno in blago za razne tukajšnje trgovce. Avtomobil je stal 26.000 kron, gosp. Majdiča je pa, ker je dobil državno podporo, stal samo 17.000 kron. Zato ga pa mora v slučaju manevrov ali vojske državi na razpolago postaviti. Vodi ga šofer g. Baum-gartner. Črnigrad pri Velikovcu. (Čudovit dogodek) se je tukaj prigodil. Najemnik tukajšnje grajske pristave je vozil s parom konj deteljo s polja v skedenj, in sicer po zgornjem mostu na najvišji oddelek skednja na peter. Ko v skednju konja sprežejo in hoče hlapec mlado kobilo držati, se ta preplaši in s skokom pade skoz veliko jamo, po kateri se navadno krma devlje, na gumno in potegne tudi staro kobilo s seboj. Grozen je bil pok, ko sta tako težka konja padla z -višave nad 4 metre globoko in obležala na celo praznem gumnu. Najemnik ves preplašen kliče Mater božjo na pomoč. Kako se pa začudi, ko pride na gumno in je ena kobila za drugo vstala brez vsake večje poškodbe. Vsa okolica govori o tem čudovitem dogodku. Škocijan v Podjuni. 9. kimavec 1913), torek po mali Gospojnici, ostane dvema otrokoma izpod našega župnijskega zvona v neizbrisnem spominu. Spoštovani mladenič Miha Kačnik, p. d. Jòger v Mali-vesi je namreč privedel ta dan svojo izvoljenko, ugledno županovo hčerko, gdčno Miciko P i c e j , p. d. Furjanovo, pred oltar, kjer sta si po že davne j podarjenih srcihi nataknila prstana v znak sv. zakona. Slovesno ženitovanjsko cerkveno opravilo in obred s krasnolepim nagovorom je opravil duhovni sin nevestinega očeta, preč. g. Ivan Hojnik, župnik koprivniški. Posvetni del pa je nato bil v prostorih Rušove gostilne in se razvil ob velikanski udeležbi v prav živahno zabavo. Mladi par, uživaj v polni meri zaželjeno srečo v svoj in svojcev časni in večpi hasek! — Ker se je istoprej vršil pogreb p. d. Cehnerjevega očeta iz Zgornjega Podgrada, je prihitel s slovesno mrtvaško mašo na pomoč tudi č. g. kaplan iz iz Dobrlevasi in smo tako ta dan imeli tri maše pri nas. Borovlje (Urar Peter Ibonig f.) V petek, dne 12. t. m., ob 7. uri zjutraj je nagloma umrl po slovenskem delu Koroške dobro znani izdelovatelj cerkvenih ur, Peter Ibonig. Zadela ga je srčna kap. Ne samo družina, ampak tudi Borovlje ga bodo pogrešale, ker so izgubile moža, kakoršnih je sedaj, ko prihaja toliko tujcev med nas, vedno manj med parni. Spadal je med one stare korenine, ki vsako nedeljo in praznik poznajo pot v cerkev in ki niso pozabili, kakšna mati jih je rodila. N. p. v m.! Bekštanj. (Kapitulacija.) Dvanajst tukajšnjih občinskih odbornikov, ki so bili vsled »velekulturnega« občinskega sklepa, storjenega dne 31. maja t. L, sodnijsko zasledovani, je kapituliralo še prèd obravnavo 16. t. m. s častno izjavo. Šmarjeta pri Vélikovcu. (Sveti k a t o-liški cerkvizelo nasprotnilist »B a u e r n - Z e i t u n g« je v 37. št. prinesel poročilo o veselici požarne brambe na Blatu. Dopisnik se na prav nesramen način zaletu j e v nekega duhovnika in mu podtika, kakor da bi on v zadnjem »Miru« obsodil nemškonacionalno veselico na Blatu. Podpisani šmarješki župnik sem se nasproti dekletu, ki je tudi pri ženski požarni hrambi, izrazil, da se bojim, da bodo postale cerkvi nasprotne. In ker dopisnik ravno to dotič-nemu duhovniku, ki ga sicer 'ne upa imenovati, očita, je popolnoma očividno, da d o-pisnik meri name. Zato mu hočem kratko odgovoriti. Dopisa »Iz važenberske okolice« sicer nisem jaz pisal, pa ga, razen male pomote, ki se je že popravila, rad podpišem, ker čisto pravično obsoja te vedne pijančevske veselice požarnih bramb in njih nemške hujskarije. Dopisnik imenuje požarne brambe »fortšritlih«. Kaj pa je »fortšritlih« v vašem pomenu? »Fortšritlih« je proticerkveno in katoliškim duhovnikom nasprotno. In take so požarne brambe, kjer jih vodijo »fortšritlih« učitelji ali njihovi agitatorji, kakor v Šmar-jeti in na Blatu. Kjer pa so komandanti pošteni možje-kmetje, tam pustijo na strani take hujskarije. Saj morajo biti požarne brambe vendar za vse, za Slovence in Nemce, za klerikalce in »Fortšritlarje«. Če kje gori, se vendar ne bo vprašalo, ali je Pogorelec črn ali bel, ampak se pomaga, kjer je potrebna pomoč. Zato bi morale biti vse požarne brambe take, da lahko vsak vstopi v njo ali jo podpira. Požarni hrambi,'na Blatu in v Šmarjeti sta pa vsled svojih komandantov postali popolnoma nemškonacional-ni, »fortšritlih« organizaciji, tako da zaveden Slovenec in katoličan ne more biti več njih ud. Poglejmo, kaj pravi dopisnik o sv. veri? On pravi, da duhovniki nekatere s pomočjo vere in njene nevednosti vlovijo v svoje mreže. Kdor imenuje sveto katoliško vero in njene nauke — nevedne, tak ni več katoliški krist-j a n. Dopisnik, če hočeš biti boljši kristjan kot jaz, zakaj pa ne pišeš v katoliške liste, n. pr. v «Karntner Landbote« ali v »K. Tag-blatt«? Glej, to je vendar list za katoliškega nemškega Korošca. Zakaj pa rajši pišeš v »Bauern-Zeitung«, v list, ki je že^ večkrat tajil poglavitne nauke svete katoliške vere, to je tiste vere, v kateri si tudi ti krščen, n. pr. devištvo Device Marije ali nezmotljivost papeževo. Kdor takemu listu prav da!, se, je sam izključil iz katoliške Cerkve. Da še pišeš, da so moje pridige zmirom manj obiskane, o tem se nič ne boj ali nič ne upaj, da bi bilo tako! Zakaj ti še nikoli nisi delal gnječe v naših cerkvah. Ker če prav sodim, te sploh vseh dobrih pet let, kar sem tukaj, nisem ne enkrat videl pri službi božji. Če ti pa delam krivico, prosim, se pa podpiši, da prekličem. Hvala Bogu, četudi se nasprotniki s silo zaletavajo v moje delo in posebno moško mladino hočejo odtegfniti cerkvi in duhovniku, vendar božja služba v Šmarjeti in na Želinjah ni nič manj obiskana, kot je bila tedaj, ko sem nastopil to župnijo. Saj se še dobro spominjam napol prazne šmarješke cerkve leta 1908. Kakor so res nekateri zapeljani omahnili, pa se drugi, hvala Bogu in Devici Mariji, toliko zvestejše držijo. Torej gospod dopisnik, če ti delam kako krivico, pa se podpiši, kakor jaz. — Ivan Dolinar, župnik v Šmarjeti. Podravlje. Kakor smo že javili v sobotnem »Miru«, pridejo k nam v nedeljo, dne 21. t. m. brnški fantje in dekleta in vprizore pod vodstvom g. Bratine veliko in krasno narodno igro: »Deseti brat«, katero so že dvakrat igrali doma na Brnci. V nedeljo torej vsi k g. I. Vosperniku, da pozdravimo naše brate-sosede in jim pokažemo, da znamo ceniti njihov trud in delo. V posebno mnogobrojnem številu se moramo udeležiti te igre tudi še zato, ker se vrši istočasno letni občni zbor »Slovenske Straže« — podružnice na Žili in za okolico in govorita med odmori igre č. g. župnik Meško: »Naše rane«, g. med. Erat pa: »Mladeničem in dekletom«. Brnca. Kakor čujemo, gredo v nedeljo, to je dne 21. t. m. naši igralci z g. Bratinom na čelu v Podravlje, kjer bodo igrali pri g. I. Vosperniku »Desetega brat a«, s katerim so pri nas dosegli tako lep uspeh. Želimo jim od srca kar najlepšega uspeha in mnogobrojne udeležbe. To zaslužijo, kajti igrajo res nad vse krasno. Istočasno se vrši tudi letni občni zbor »Slov. Straže« — podružnice M. na Žili in okolico ter govorita tozadevne govore ž. župnik in pisatelj Fr. Ks. Meško in med. Erat. Brnca. (Redka prikazen.) Sinoči, dne 15. t. m., okrog devete ure zvečer smo videli tu pri nas zelo redko prikazen. Bilo je precej oblačno, le zdajpazdaj je prodrla luna s svojo svetlobo skozi temne oblake, ki so polagoma isphšča^li božjo rosico na zemljo. Kar naenkrat pa se je vzbočila preko neba lepa, pisana mavrica. Razpeta je bila približno iz PodklošHa, pa na tako-zvano »Rudečo steno« Dobrača. Ves pojav je trajal kakih deset minut. Vsekako se kaj takega zgodi redkokdaj; celo stari ljudje zatrjujejo, da tega še niso videli._____ Pozor! /tn lri*rhn ceneje kakor v vsaki OV — «IV HI 1111 tovarni ali zalogi kupite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7. Porotne obravnave v Celovcu. Rop in javna nasilnost. Dne 15. septembra se je zagovarjal 26 let stari dninar Jakob Popotnik, pristojen v Št. Štefan na Žili. Obtožen je, da je oropal drvarja Franca Petriča, s katerim sta 16. decembra t. 1. pijančevala v žganjarni Lojze Žnideršič v Beljaku. Popotnik je navajal tovariša k pitju. Hodila sta od gostilne do gostilne. Petrič je imel v žepu v suknji vložno knjigo z nad 7151 K in v delavski knjižici 5580 K denarja v bankovcih. V Krapfenbacherjevi gostilni je zapazil, da mu je Popotnik prerezal suknjo, kjer je imel knjižice. Z besedami: Ti si »gauner« se je vsedel vstran, ko je zapazil čedno Popotnikovo namero. O polnoči sta šla oba iz gostilne in Petrič je vprašal, kod se gre v mesto. Popotnik je pokazal pa smer proti Peravi. Na cesti ga je pozneje nekdo napadel in oropal. Ker so sumili Popotnika, so ga tudi kmalu ujeli. V Popotnikovi suknji so dobili 5000 K, pri Popotniku samem pa 540 K in nekaj vinarjev. Drugo je ali zapravil ali izgubil. Popotnik je bil obsojen na osem let hude, z enim meseč,nim postom in s temnico na 16. decembra vsakega leta poostrene ječe. Požig pri Miklavcu. Obtoženec je 27 let stari, v Celovec pristojni pekovski pomočnik Jožef Moritz, obtožen zločina požiga in goljufije. V noči od 25. do 26. maj-nika t. 1. je začelo v gospodarskem poslopju pri Miklavcu goreti in je zgorelo več poslopij, ki so last Seifritzove družine, ki je bila zavarovana pri c. kr. priv. Assicurazione generali v Trstu. Škoda je cenjena na 112.162 K. Že pri gašenju se je ljudem zdelo čudno, da je Moritz mirno kadil in ni pomagal gasiti. Iz-prva je tajil, pozneje pa je trdil, da je povzročil požar vsled neprevidnosti, ker je pri zažiganju pipe vrgel vstran vžigalico. Ko so ga aretirali, je med potjo v Dobrlovas priznal, da je nalašč zažgal. V preiskavi se je zagovarjal različno. Do Miklavčevih ni kazal nobenega posebnega sovraštva. Gotovo pa je, da je bil Moritz kratko pred požarom menda nedolžno osumljen, da je ukradel žemlje in je bil menda to povod za požig. Zdravniška preiskava je dognala, da je Moritz sicer nekoliko slaboumen, pa ne tako, da ne bi se bil zavedal zločina. Moritz je pijanec, napije se ga pa vsake kvatre enkrat pošteno. Ko je zažgal, pa ni pijančeval. Porotniki so sicer glavno vprašanje glede požiga soglasno potrdili, pa tudi vprašanje, če požigalec morda ni bil pri požigu popolnoma pri pameti, z 11 proti 1; vsled tega pra-voreka porotnikov je bil Moritz o p r oš č e n. Glasnik Slov. kršč. socialne zveze. Za društva. Poživljamo naša društva, da po možnosti bolj pogosto uprizarjajo igre na naših odrih. To stane precej napora, bo kdo rekel. Res je to. A korist je tudi velika. Tukaj vas opozarjamo, da razen drugih uprizarjate po možnosti posebno narodne in zgodovinske igre, ker te so vselej inajbolj obiskane in so najpomembnejše. — Vsaka teh iger naj bi se ponovila, če že ne v istem kraju, pa kje v okolici, četudi z znižano vstopnino. Če kje primanjkuje zadostnega števila igralcev, naj bi pomagalo izpopolniti sosednje društvo. Tukaj kratek pregled, zakaj se igre uprizarjajo v prvi vrsti pač v pouk in zabavo. Ljudstvo se s tem, da uprizarjamo lepe, posebno narodne in zgodovinske igre (n. pr. »Miklova Zala«, »Turški križ«, »V tem znamenju boš zmagal«, »Quo vadiš«, »Naša kri« i. dr.) zabra-njuje nedeljsko pijančevanje po gostilnah, kjer jim igre nudijo cenejšo in pa pošteno zabavo. Osebe, ki nastopijo kot igralci, se vadijo v pravilnem govoren ju. Pogosto uprizarjanje lepih iger je močna privlačna sila k našim izobraževalnim društvom. — Rodoljub. Prireditve. Grabštanj. V nedeljo, 14. t. m., se je vršila v Grab-štanju ob zelo veliki udeležbi ljudstva Konstantinova slavnost na lepem prostoru pred cerkvijo, kjer je daroval slovesno sveto mašo pokrški g. župnik Janko Mahrhofer. Slovesno pridigo je imel g. Smodej, kakor tudi govor po cerkveni slovesnosti. Ljudi je mnogo pristopilo k sv. zakramentom. Iz Tinj je došla procesija z g. kaplanom Božičem. Prišli so pa ljudje tudi iz Pokrč, Medgorij, Št. Petra in drugod. Krščansko ljudstvo je bilo s slovesnostjo, ki jo je zelo povzdignil s prekrasnim petjem domač cerkveni zbor, zelo zadovoljni. Ličjavas. V prijazni vasici pri Pokrčah, v Ličji-vasi, so marlivi in spretni šenttomaški igralci tamošnjega izobraževalnega društva uprizorili igro »Zvon na Krtinah«. Tudi pevci iz Št. Tomaža so prepevali. G. Smodej je govoril o izobraževalnem delovanju naših društev in navdušil poslušalce za milo slovensko domovino. Domače ljudstvo, ki je videlo prvič v svojem kraju prireditev te vrste, je bilo prav veselo in zadovoljno. Vogrče. V nedeljo, dne 14. t. m., je ženski odsek našega izobraževalnega društva v župnišču priredil shod, ki je bil še precej dobro obiskan. G. dr. G. R o ž m a n je govoril o apo-stolstvu slovenskih žen in deklet. Katoliška žena je poklicana, da pomaga rešiti socialno vprašanje s svojim vplivom na moža, na svoje otroke, s tisto tajno silo, ki ji je Bog položil v srce. Posebno naj skrbi za dobro berilo v hiši, ki je brezmejnega pomena za krščansko vzgojo otrok. Pa tudi slovensko dekle lahko deluje kot priden apostol v domači družini. Globoko zamišljen in temeljiti govor je napravil na zborovalke brez-dvomno neizbrisljiv vtis. Sad tega lepega govora naj se pokaže takoj na prihodnjem ustanovnem shodu »Svete vojske«, na katerega naj spravijo žene kot goreči apostoli svoje može in otroke, dekleta pa svoje brate in povrhu še seve — same sebe! Blače ob Žili. Dne 8. septembra, na dan Male Gospoj-nice, je priredila Kršč.-soc. zveza v Celovcu za Ziijsko dolino pri Naši Gospe v Grabnu Konstantinovo in Einspielerjevo slavnost, katera se je sijajno obnesla. Do 2500 udeležencev je prišlo iz vseh ziljskih župnij. Ob pol 10. uri se je premikala pod vodstvom osmih župnikov ogromna procesija, kakršne blaška župnija nikoli ni videla, od župnijske cerkve sv. Petra k Marijinemu svetišču v Grabnu, kjer se je opravila služba božja na prostem, pod milim nebom. Najprej je v lepi pridigi razlagal g. bogosolvec France Zeichen visoko vrednost in potrebo sv. vere; po pridigi je daroval domači župnik pri lepo napravljenem in okinčanem oltarju veliko sv. mašo, po kateri je č. g. dr. Lambert Ehrlich z navdušenjem govoril o pomenu Konstantinovega in Einspielerjevega juhi- leja. Oba govora so vsi udeleženci jako pazljivo in z velikim zanimanjem poslušali. Po dokončani slavnosti se je zahvalil č. gosp. župnik in duh. svetovalec Pelnàr »Kršč.-soc. zvezi« za to lepo slavnost, na katero gotovo nihče izmed navzočih ne pozabi in je vse udeležence pozval, naj ž njim vsi najprej Kršč.-soc. zvezi, potem sv. Očetu Piju X. in sivemu cesarju Francu Jožefu zakličejo »Živijo«, kar je ljudstvo navdušeno storilo. Popoldne po blagoslovu pa so melviška dekleta jako lepo vprizorila v Piberčevi gostilni igro »Cigani« ob veliki udeležbi domačinov in tujcev, katerim se je jako dopadla. Zares lepa je bila ta slavnost, katere Blačani ne bodo lahko pozabili. Še to se mora opomniti, da je bilo ta dan okrog 300 sv. obhajil. Globasnica. V ponedeljek, na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra, je imelo tukajšnje slov. kat. izobraževalno društvo svoj mesečni shod z igro. Domači gospod župnik so nam opisali preganjanje prvih kristjanov za časa Nerona in razložili 16001etni jubilej, zmage križa nad poganstvom. Igralci so vprizorili že v drugič na našem odru igro »Rozo Jelodvorsko«, za katero so želi od strani občinstva obilo pohvale. Igra je sicer malo težka, ker je veliko izprememb, zato je pa posebno za mladino poučna. Udeležba je bila povoljna. Gostje so prišli tudi iz Št. Lipša in Šmihela. Počastili so nas s svojim prihodom tudi gospod Ivan Hojnik, župnik iz Koprivne. Med igro so nas kratkočasile s petjem narodnih pesmi vrle pevke Marijine družbe. Vovberske gore. Vesel semenj smo imeli v nedeljo, dne 14. t. m., v Št. Lambertu. Vovbersko izobraževalno društvo je zborovalo pri Primožu in nam nudilo toliko koristnega in lepega nauka, da si želimo takih zborovanj še več. Krščansko-socialna zveza nam je poslala iz Celovca kot govornika g. K r i g e 1 n a iz Št. Jakoba pri Celovcu. Bratsko društvo »Lipa« iz Velikovca poslalo je kar cel tucat tamburašev, pevcev in igralcev, da smo se izvrstno učili in kratkočasili. Domači gosp. župnik govori o zmagi in povišanju Križa leta 313 in leta 629 in o zmagi Križa v svetovni zgodovini in ob koncu sveta. G. Krigl v lepem jedrnatem govoru polaga na srce zlasti mladini, da naj se z vso vnemo poprime društvenega življenja, ki je sedanje d,ni tako potrebno, da bode drugače vse utonilo v nemčurstvu, neverstvu, šnopsariji in gospodarsko čisto propadlo. Priporočal je nam izvrstno knjižico »Aus dem Wilajet Karaten«, ki z bengalično lučjo osvetljuje vnebo-vpijoče krivice, ki jih moramo v koroškem vilajetu trpeti. — Tretji govornik, č. g. kanonik Žel, ki nas prvikrat pozdravlja kot rojak svoje rojake, v krasnem, navdušenem govoru slika razne nevarnosti za Slovence: povodnji, sušo, požare, potrese, ki hočejo nas uničiti; to so slabi listi, šolski sistem, versko ruvanje proti katoliški cerkvi. Gosp. Mav hi er iz Velikovca iz lastne izkušnje pripoveduje svoje doživljaje na celovškem teatru — hočem reči kolodvoru — in nas poživlja, naj zahtevamo vedno in povsod na slovenskem Koroškem vozne listke le v slovenskem jeziku. — Slišali smo tudi. da neka neznana zver na štajersko-koroški meji (Stubalpe) trga in požira živino, ovce, in da so oblasti posebnega komisarja za uničenje te zverine nastavile; ta komisar ima polno moč in oblast mora vse potrebno odrediti, da se nadaljnje škode zabranijo. C. kr. vlada pa ne vidi in sliši naših klicev in ne nastavi nobenega komisarja, ko nam dobro znane zverine žrejo na stotine in stotine slovenskih otrok (glej kapitel šolski sistem in ljudsko štetje na Koroškem!) in ko izginejo od enega pa do drugega ljudskega štetja kar celi tavženti Slovencev v nemško žrelo! — Pazljivo smo poslušali vse te govore nad dve uri. potem pa šli ven na prosto gledat dve šaljivi igri, ki so jih uprizorili fantje tamburaši iz Velikovca tako lepo, da nas je od smeha vse bolelo. Pred začetkom govorov, pred igrami in potem pa je č. g. kanonik Ž e 1 s svojimi pevci kar očaral in iznenadil, ker so se v tako kratkem času toliko lepih, deloma težkih pesmi naučili. Tamburaši pa so vmes in posebno zvečer neumorno igrali vesele koračnice in poskočnice. Iskrena zahvala vsem gg. govornikom, pevcem, tam- burašem in igralcem za njih trud in plemenito požrtvovalnost! Kadar bo »Lipa« zborovala, bodemo obisk vsaj deloma vrnili; mi pa ne moremo toliko lepega in koristnega seboj prinesti: petja, godbe, igre in govorov; samo ušesa in oči vzamemo seboj. Šteben pri Beljaku. Igra »Divji lovec« se je predstavljala v nedeljo, dne 14. t. m., s prav dobrim uspehom. Predstaviteljem, našim vrlim dekletom in fantom, čestitamo prisrčno k spretnosti, ki so jo pokazali vkljub temu, da so prejeli vloge komaj teden dni poprej. Pristavljamo, da se bo ravno ista igra ponovila prihodnjo nedeljo, dne 21. t. m., ob 7. uri zvečer. K tej prireditvi uljudno vabimo vse tiste, ki se hočejo par ur pošteno zabavati in ki imajo prav resno voljo podpirati slovensko stvar. Društvena naznanila. Šteben. Slov. katol. izobraževalno društvo v Štebnu pri Beljaku priredi v nedeljo, dne 21. t. m., na Rjanovem vrtu v Štebnu lepo Finžgarjevo igro »Divji lovec«. Vogròe. V nedeljo, dne 28. septembra, se vrši tukaj v šolskih prostorih ustanovni shod protialkoholnega društva »Svete vojske« s sledečim sporedom: 1. Dopoldne ob osmih služba božja s primerno pridigo. 2. Po službi božji v šoli protialkoholno predavanje s skioptičnimi slikami za otroke, oziroma nedoraslo mladino. 3. Popoldne po blagoslovu tako predavanje za odrasle. 4. Vpisovanje člamov in zaključek shoda. — Slovenci in Slovenke! Vsi, katerim je kaj na tem, da rešimo naše ljudstvo, osobito slovensko mladino iz krempelj kralja alkohola, prihitite polnoštevilno na ta velezanimivi shod, pripeljite seboj znance, prijatelje in sorodnike! — Pripravljalni odbor. Pliberk. Dne 27. in 28. septembra se vrši v Pliberku v društvenih prostorih važen tečaj za vojaške novince Pliberškega okraja. Tečaj ima namen, dati našim vrlim fantom, ki vstopijo v častno vojaško službo, najlepše slovo: jih navdušiti za pošteno, bogaboječe, cesarju in domovini zvesto življenje v vojaških letih. Fantje! Pridite! Samo za vaš blagor se gre! — V soboto, 27. septembra, popoldne ob 4. uri bo govor. — V nedeljo; 28. septembra, dva govora; popoldne govor za fante in njih sta-riše in sorodnike. Prej ko bodo šli k_voja-kom. bodo naši vrli fantje stopili skupno k mizi Gospodovi, da se ondi okrepijo za težaven poklic. Prevalje, Slov. katol. delavsko društvo ima svoje mesečno zborovanje dne 21. septembra po blagoslovu v društvenih prostorih pri Šteklju. Na sporedu je zanimiv govor, pobiranje članarine in slučajnosti. — Odbor. Cerkvene vesti. Duhovne vaje. Duhovnih vaj, ki so se vršile od 15. do vštevši 18. septembra v Št. Andražu v Lavantinski dolini, so se udeležili sledeči gospodje duhovniki: kapelan Atelšek in kanonik Šlander iz Lavantinske škofije. Iz krške škofije: župnik dr. Cukala, dekan Čemer, župnik Dillinger, župnik Fuchs, župnik Heuserer, duh. svetnik Ladislav Kaufmamr kapelan Meierhofer, župnik Morti, kapelana Mtiller Albert in Mtiller M., duh. svetnik Telnar, kanonik Pirker, župnik Scharf, provizor Seybald, župnik Teul ter prelat itn stolni dekan Wappis. — Duhovne vaje je vodil ravnatelj celovške bogoslovni-ce O. Vaclav Lerch iz D. J. Gospodarske stvari. Mlekarstvo. (Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.) Voda. (Dalje.) Slednjič ima voda še en pomen v miei ku, katerega pač ne smemo prezreti. Kaj pa je s posameznimi snovmi, katere nahajamo v vodi mleka raztopljene ali razredčene? Ako bi vode ne bilo, v kateri je maščoba razredčena in plava v njej, ne bi bilo mogoče maščobe tako lahko ločiti od ostalih delov. Maščoba je specifično lažja od vode in pride pri mleku na površje. To opazu- jemo pri posnemanju na naraven in umeten način, samo s tem razločkom, da pride mleko skozi vodo na površj.e na naraven način, s pomočjo sredobežne (centrifugalne) sile, pri posnemalnikih pa se stiščijo težje snovi ob steno bobenčka, kjer ima odločena maščoba, kakor tudi posneto mleko svoj odtok. Potrebo vode v mleku opazujemo tudi pri sirenju. Težko bi bilo odločiti sir-nino od drugih ostalih delov, ako ne bi bili v vodi razredčeni. Tako lahko izdelujemo raznovrstne sire na naraven in umeten način. Nadalje je mogoče potemtakem izdelovati polnomasten in sir iz posnetega mleka. To dobroto moramo zopet pripisovati vodi, ki je v mleku. Posebno se ta dobrota opazuje pri umetnem sirenju, in sicer vsled tega, ker dodamo mleku raztopljeno sirišče in je med mleko pomešano. Zato pa se vse mleko naenkrat in povsod enakomerno sesiri, ako-ravno ga morda sirimo v večjih množinah. Ako opazujemo natančneje še ostale snovi, kakor mlečni sladkor, beljakovino, mlečne soli, prišli bodemo do istega zaključka. da je voda v mleku potrebna in ne nespotrebna, kalkor to nekateri mislijo po mestih, ker bi radi, da bi bilo mleko sestavljeno iz same maščobe. Nepotrebna je le voda, katera se včasih priliva mleku, ki se prodaja ali pošilja v mlekarne, da se s tem doseže večja množina mleka. To pa je goljufivo in zato tudi kaznjivo. Tolšča (maščoba). Tolšča se nahaja v obliki majhnih krog-Ijic v mleku porazdeljena. Te krogljice so tako majhne, da jih s prostim očesom ne vidimo, pač pa z drobnogledom. Ako opazujemo tolščne krogljice pod drobnogledom 300 krat povečane, se kažejo v obliki detelj-nega semena. Obenem se tudi vidi, da je vsaka krogljica zase. Tolščne krogljice niso prozorne. Več ko je tolšče v mleku, bolj je videti rumenkasto. Barva mleka od tolšče ni vedno enaka. Ako je mleko posneto, tedaj ima bolj sivo-belo barvo. Normalno mleko je nekoliko rumenkasto. Več ko je tolšče v mleku, tem bolj je videti rumenkasto in gosto. Vsako mleko ne vsebuje enako velikih krogljic. V bolj mastnem mleku so navadno večje, v manj mastnem mleku pa manjše tolščne krogljice. Seveda je to odvisno od raznih okoliščin, od krme, letnega časa itd. Zgodi se večkrat, da dajejo krave bodisi piovo- ali staromolzne manj mastno mleko. Tako n. pr. vsebuje mleko le 2'8% tolšče, kar se ne more pripoznati za polnomastno. Tolšča, dobljena iz mleka takšnih krav, ki imajo to slabost prirojeno, ali je morda bolezen na vimenu to povzročila, se nerada vpini; to zaradi tega, ker vsebuje takšno mleko manjše krogljice, ki se pri pinjenju nerade razbijejo. Vsaka tolščna krogljica je zavita v tanko kožico, ki jo1 imenujemo tudi membrano. Pri manjših tolščnih krogljicah je ta koža bolj močna. Vsled tega se v poletnem času poleg tega, da je ugodnejša temperatura in se krmijo krave z zeleno in bolj lahko prebavljivo krmo, ki stvar j a več tolšče, z večjimi krogljicami z manj močmo membrano, veliko raj še vpini. Premer tolščnih krogljic znači navadno pri manjših OOOl mm. pri večjih 0'01 mm. Membrana varuje maščobo, da se ne pokvari, oziroma ne raztopi v mleku, katero je takoj po molži 36 do 37° C gorko. Tukaj stojimo sedaj pred jako važnim vprašanjem, zakaj se tolšča pri kuhanju mleka ne raztopi v maščobo, ko vendar vemo, da se nasprotno maščoba masla po pinjenju že pri nižji gorkoti topi? Topi se že pri 27 do 40° C, povprečno torej pri 33° C. Imamo sedaj jaseia dokaz, da je vsaka tolščna krogljica v svežem mleku vsaka zase in zavita v kožco membrano. Pri kateiri stopinji se začne maščoba topiti, je odvisno od sestavine raznih maščob. Pod 23° C se maščoba več ne topi. Mi pravimo, da postane trda. Od 15 do 23° C se maščoba strdi in sprime. Pod 11° C se maščoba noče sprijeti. Te topline se poslužujemo potem pri pinjenju. Ako se smetana pri toplini (11 do 15° C) noče sprijeti, tvori navadno vpinjena tolšča neki zdrob, ki se noče sprijeti, ako ga ne segrejemo na katerikoli način čez 15° C. Iz mleka dobljeno tolščo ali smetano imenovano, katera se je po pinjenju spri- jèla, imenujemo maščobo ali surovo maslo. Sprime se le maščoba in ne surova tolšča, ki obstoji iz posameznih krogljic, zavitih v membrano, ki se pri pinjenju raztrga ali razbije vsled drgnjenja ali premetavanja le pri gotovi gorkoti, in to imenujemo surovo maslo. Ta razloček je torej med tolščo smetane sirovine in maščobo sirovega masla izdelka. Tolšča se ne topi, akoravno jo segrejemo 90 0 C., ker jo varuje membrana, v katero je zavita. Sedaj je nam tudi popolnoma jasno, zakaj moramo smetano piniti, da povzročimo dobavo sirovega masla. Ravno tako moramo spoznati, da se v dobro urejeni pinji boljše in prej vpini kot v slabi. Bolj ko se tolšče kroglice drgnejo, prej se maščoba sprime. Škodljivo vplivati more na sirovo tolščo edino le prav hud mraz, 10 0 C. pod ničlo. Mleko in smetana zmrzujeta pod nižjo stopinjo kot voda. Tolšča je specifično lažja od vode, oziroma od ostalih delov mleka; navadno ima 0-90 do 0'94. Ker je lažja, zato pride na površje mleka. Nadalje je znano, da nima vsaka tolšča enakega okusa. Te okuse občutimo, ako mleko pokušamo od posameznih krav iz različnih hlevov. Ta okus izvira seveda tudi še od drugih snovi, ki so- še v mleku. Tolšča je v mleku raztopljiva. Topi jo edino le žveplena kislina (hudičevo olje), ki jo uporabljamo pri kemični preizkušnji mleka na tolščobo. Tolšča obstoji iz ogljika, vodika, kisika in drugih maščobnih zmesi. Pred vsem vsebuje tolščno kislino in glicerin. Tolšče so deloma trde, deloma mehke. Med trde štejemo stearin in palmetin, mehka pa je oljein. Koliko je katere od teh maščob v tolščobi, je odvisno od krmljenja, letnega časa, molže in pasme. V poletnem času vsebuje tolšča več oljnika, ker krmimo krave z zeleno krmo, ki več oljnika vsebuje kot suha krma v zimskem času krmljenja. Maščobe vsebuje sirovo maslo 75 do 92 odstotkov. Odstotki maščobe so zavisni večinoma od načina izdelovanja. Ako se maščoba sirovega masla pri kuhanju očisti drugih zmesi, katere skupno povzročajo pokvarjeni e, se potem tako shranjeno drži dolgo časa, pri tem pa se precej na teži in ceni izgubi. Sirnina. Sirnina se prišteva med dušičnate snovi in obstoji iz ogljika, vodika, kisika, dušika, žvepla in fosforja. Sirnina v mleku ni raztopljena, temveč napeto napihnjena, vendar je raztopljiva v enaki obliki. Tako vidimo, da na primer mleko, nekoliko ohlajeno, ne gre rado skozi cedilo, v katerem se nahaja vata. Tudi pri kuhanju se ne sesiri v svežem mleku. Napetost sirnine, se zmanjša, čim dalje časa stoji mleko. To je zopet zvezano z nižjo specifično težo. V gorkem mleku sirnina manj moti tolščo, ki se vzdiguje ih pride na površje. Zato pride lažje v gorkem kot v mrzlem mleku na površje, ker je v gorkem manj gosta kot v mrzlem. Zato segrevamo mleko, predno ga posnemamo, s posnemalniki na krvno gorkoto, ker je sirnina tedaj najbolj redka in najmanj more ovirati odločitev tolščobe. Ako mleko segrejemo od 30 do 40 0 C. in pridenemo sirišča ali druge kisline, se mleko sesiri ali zgosti, kot pravimo v gospodinjstvu z navadnim izrazom. Ta pojav se vedno ponavlja v sirarnah, kjer se večje množine mleka na dan sesiri. Tam se mora sirišče, ki mora biti poprej raztopljeno, dobro med mleko pomešati, da se vsa sirnina naenkrat in enakomerno zgosti. Sirnina se razdeli po siren ju v dva dela, v parosirnino in siratko. Parosirnina ali žmitek se vsede na dnu, oklene se je pri mastnem mleku precej maščobe, sirat-ka pa ostane neraztopljena. Ako pustimo mleko, da se sesiri naravno od pliva gorkote, se naravna kislina zveže z apnom in večji del pepelnate snovi zaostane v siratki. Sesirjena sirnina ali mladi sir vsebuje malo apnenca. Apnenec Pa je potreben za sirenje. Lahko se zgodi, da se mleko noče sesiriti, ako v krmi ni zadosti apnenca. Osobito se dogaja ta ne-dostatek v krajih, kjer se krmijo krave s kislo krmo, pridelano na močvirnatih tleh. Književnost. ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI. Urejuje prof. Iv. Grafenauer. V zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani je pričela izhajati zbirka poljudnih klasičnih povesti, ki doslej v obče niso bile našemu narodu dostopne. Zastopani bodo vsi boljši slovenski pisatelji, ki so pisali za narod. Prevodi se v zbirko ne bodo sprejemali. Zbirka bo izhajala v zvezkih po 60 vin. in bo prinašala po vrsti povesti naših boljših pisateljev, starejših in mlajših, kakor Fr. Erjavca, S. Jenka, Fr. Levstika, Jos. Jurčiča, J. Ogrinca, Jos. Stritarja, J. Kersnika, Fr. Finžgarja, Ks. Meška, Iv. Cankarja, Fr. Detela, M. Prelesnika, F. Jakliča, P. Bohinjca, P. Pajkove, Jos. Vošnjaka i. dr. Namen zbirke pa je, da budi in goji v našem ljudstvu veselje do dobrega beriva. Uspeh bo seveda odvisen tudi od naklonjenosti pisateljev, založnikov in bralcev. Kakor rečeno, bo stal vsak zvezek le 60 vin., in ker izidejo letno le štirje zvezki, si bodo to zbirko lahko omislili tudi najrevnejši ljudski sloji. Prvi.zvezek je ravnokar izšel in obsega Jos. Ogrinčevo povest iz časa pokristjanjenja Slovencev,, ki ima naslov: »V o j n i m i r, ali poganstvo in krst«. Bolgarska slovnica in čitanka s slovensko - bolgarskimi razgovori. Sofija. Založila Bezenškova akademična knjigarna. Cena 1 K 40 vin. Slovnico je sestavil zelo praktično naš rojak gospod Anton Bezenšek, profesor na sofijskem vseučilišču. Kratek pogled v knjigo nam dokazuje, da je Bolgarski jezik res slovenskemu najbližji, še celo bližji nego hrvatski. Knjigo vsem, ki se hočejo seznaniti z bolgarščino, naj-toplejei priporočamo. Majhno mlekarstvo na Spod. Koroškem, 10 min. od žel. postaje, lepa, ravna, solnčna lega, zemlja prve vrste, hiša popolno prenovljena, dobra voda, jez letino in inventarjem zaradi družinskih razmer na prodaj. Naslov pove upravništvo „Mira“ štev. 37. Za odgovor je priložiti znamko. Loterifske številke. Trst, 10. septembra: 63 18 26 19 65 Dunaj, 13. septembra : 86 2 44 83 49 Tržne cene v Celovcu 13. septembra 1913 po uradnem razglasu: Blago - 100 kg 80 litrov (bireu) od do K v K v K V Pšenica.... 21 84 23 14 Rž 21 62 23 13 7 Ječmen .... — — — Ajda za seme . , , — — — — — Oves 16 84 18 22 6 12 Proso .... , , — — Pšeno .... ■ — 32 16 20 Turščica . . . — — — — — Fižola rdeča . . — — — Repica (krompir) . . 6 60 — — 3 — Deteljno seme . . . — — — — Seno, sladko . . . 7 30 9 — — — „ kislo . . 5 70 7 50 Slama .... 4 80 6 Zelnate glave po 100 kos. — — — — Repa, ena vreča • • — — — — — — Mleko, 1 liter a , — 26 28 Smetana, 1 „ . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . i kg 2 80 3 40 Sur. maslo (putar), 1 » 2 60 4 — Slanina (Špeh), pov. 1 n 2 10 2 30 „ sur. 1 » 2 — 2 20 Svinjska mast . . 1 » 2 20 2 40 Jajca, 1 par • . — 16 — 20 Piščeta, 1 par . • . 2 80 3 60 Race — — Kopuni, 1 par . . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2. 3 — 3 60 30 „ „ mehka, 1 , • 2 50 3 10 Počrez 100 kilogr. O Živina živa zaklana od do od do od do •E I v kronah Konji _ Biki Voli, pitani . . — — — — — — „ za vožnjo . 330 594 — — 10 6 Junci 260 310 — 4 3 Krave .... 320 420 70 74 40 26 Telice .... — — — Svinje, pitane . Praseta, plemena 16 60 — — —• — 320 250 vs v C U • ■ • « a Koze — — — — — flpartna in odlična frizura je naravno mogoča samo pri zdravih in bujnih laseh in zdravje las je zopet odvisno od naravnega negovanja Jas, ki se doseže brezdvom-no z rednim umivanjem las in lasišča s ..Sbampoonom s črno glavo". S tem umivanjem se požive vitalne funkcije las in kože, v laseh se ne nabira več prhljaj, lasje se svetijo in celo redki lasje se navidezno zgoste. Zahteva naj se pri nakupu izrecno „Shampoon s črno glavo11 s polegsto-ječo varstveno znamko in naj se vsako ponaredbo originalnega izdelka kategorično zavrne. »Shampoon s črno glavo" se dobiva tudi z Jajčnim, s katranovim ali kamiličnim pridatkom". Zavojček 30 vinarjev (8 zavojčkov 2 K) ter se Varstv. znamka dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Glavna zaloga za Avstrijo : Feliks GrieitBidl, Duj HUonnielsg. 3 Edina tvornica: Hans Schwarzkopf, d. z o. j., Berlin N. 37. Vabilo. SL lakobska pssjilnica v Rolo vabi na svoj ki bo na kvaterno nedeljo dne 21. septembra 1913 ob 3. uri popoldne v »Narodnem domu« v Št. Jakobu v Rožu. Spored: 1. Poročilo o letnem računu. 2. Razdelitev čistega dobička in določitev nagrad. 3. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, se glasom pravil (§ 46.) čez pol ure vrši drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev. Načelstvo. Sostilna naprodaj! oddaljena je 10 minut od železn. postaje in V4 ure od jezera. Hiša in gospodarsko poslopje je v dobrem stanu, v hišo in na vrt je napeljan vodovod po železnih ceveh; ze-lenjadni vrt, gozd, skupni delež, pašnik in planinska pravica. Cena 7900 kron. Na hiši lahko ostane 2800 K. Je naprodaj tudi z inventarjem. Naslov pove upravništvo „Mira“ št. 37. (Za odgovor je priložiti znamko!) Parcela št. 516 se odda potom pismene ponudbe do 15. oktobra 1.1. pri župnijskem uradu v Grebinju, kjer ležijo na vpogled tudi ponudbene pogodbe. Najboljše in najmodernejše sukno za moške In volneno za ženske obleke razpošilja najceneje Jiijislsfinslii mgošlliii 8. ste[ii!l!l, t!i|E sol. . pošfaufre prosto. ^ Hranilnoinposojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, izvzetnši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. ! 500 kron ! Vam plafiam, če moj D i 31 _ It @iH V 9 m** uničevalec korenin £5 £114« »9118 ne odstrani brez bolečin Vaših kutjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh. Cena lončku z jamčujočim pismom 1 K. Kemeny, Košiče (Kaschau), L, poštni predal (12/829) Ogrsko. Naprodaj je dobro idoča gostilna z gospodarskimi poslopji in zemljišči v Guštanju, kjer je več tovarn. Pojasnila daje Oton Ploj, c. kr. notar v Črnomlju, Kranjsko. Albin Novak Sinčaves, Koroško. Tovarniška zaloga in raz-pošiljavanje cerkvenih potrebščin, kakor: Aparat* olje za večno luč, a la Guilon stenje, steklo, kadilo, oglje za kadilnice itd. Za abstinente: raznovrstne sadne šoke. Cene solidne, postrežba točna! Ferd.Singerl pd.Piuk v Srejah, p. Škocijan v Junski dolini na Ko- roškem ima naprodaj veliko zalogo izvrstne (Zementfalzziegel). — Priznano domače zdravilo iz učinkujočih zeliščnih snovi, skrbno pripravljeno,-ki poživlja, pospešuje in urejuje prebavljanje in tek do jedi pospešuje ter učinkuje mirno in Dr. K BI n želodec iz lekarne B. Fragnerja. Glavna zal. v lekarni B. FRAGNER, „Prl òmem orln“, Fragra, Hala Strana čt. 203, vogel Nerudovo ulice. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. 1 velika steklenica S K, 1 mala steklenica 1 K; po ] osti proti predplačilu K. 1150 za malo steklenico, K 2-80 za veliko steklenico, za K 4 70 se. pošljejo 2 veliki steklenici, za K 8 ee pošljejo 4 veliko steklenice, za K 22 pa 14 vel. steki, na vse postaje Avstro-Ogrske. Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji. .VARILO ! Vsi deU zavoja » so opremljeni z var- stveno znamko SV~ ne—ae~3r~at—iE—it—ir-ir-aE—u—»g—it—ir—it—innnn D D □ D D n D □ D a D n D □ čč. šolskih sester v „Narodni šoli“ v Št. Rupertu pri Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši je štirlrazredna ljudska šola; letos se otvori za šoli odrasle deklice tudi gospodinjska šola s šestmesečnim tečajem. Poučevalo se bo o zdravništvu, živinozdravništvu. knjigovodstvu, v kuhanju in ženskih ročnih delih. Šolsko leto se prične na obeh šolah dne 5. novembra 1.1. Plačilo 26 kron mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem. □ a D □ D D □ D D D nnt-jnr-ir-ir-nnr-ir-n—inr-ie—ir-at ar in n Mehlhoferjev naslednik Emerili waiiiìacHer Ceiouec, Burggasse 12 se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in posre-brijo. — Na željo ceniki na vpogled. l!miiiiiiiiiiHiiiiiiiiiini!iiiiinmniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiniimniiiinimii!i • • • • Odvetnik • • • • dr. 3anko Savnik :: ie otvoril svojo pisarno v :: | 3rstu, J{ova ulica 11/1. jiiiiuiimmuiiimiiiumiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHimiuiiimimiiiiiiMiiiiiim D □ D D D D Q D D D D n D D D D n n r-tr-sr-ir-ir-ir—ir—ir-ir-ir-u -ar innt—ii je nanovo izšla knjiga: Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K e1—, za družnike K 4*40, po pošti franko K P— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9-20, za družnike K 6'80, po pošti franko KI-— več. □C3C3C3C3I 3C=3C3C □ D D D D D D D □ □ D D □ D D D D D Edino slovensko narodno trgousko-obrlno podjetje Hotel Trabesinger D CelOUCU, IfelikoDšfea cesta st. 5. Podpisana voditeljica hotela Tratoe-singer se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski potniki in rodoljubi, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi. -r -----------------S*. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela Mojzija Leon. Podružnica LJu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*—. Otiaroe »lose na | 1 / fi 1 ""«i'..""' H* Lv n “TiS- Sinimo pa U /9 |y placa banka sama. ibljanske kreditne t Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje In eskomptnje izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinknlnje In devlnknluje vojaške ženltnlnske kavcije. Eskompt in incasso menic. Borzna naročila. >anke v Celovcu Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajeva, Gorici, Celju In ekspozitura v Gradežu. Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se: proli 30 M c oj proti 60 M ctl o| odpovedi po » jo odpovedi pe J jz jo Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, drž. poslanec. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.