FRAMER 20 LET Specializirano trgovsko podjetje z gradfoenim materialom Graditeljii danes naoboltje poonajo de-javnost in pomen Gramexa. Pa ne samo oni. Vsi abčani, ki želijo zgiradifai svoj dom, ga prenoviti ald moderneje opreini-ti_ se vedno znova vračajo h Gramexu, lnjer najt»lj pogosto dobijo vse, kar po-trebuyajo. Gramex včeraj Iz majhne prodajalne z gradbenim ma-tariatom, ki je delavada v sestavu pod-jetja Kovina, je pred 20 leti nastalo pod-j&hje Cement — opeka. Poleg cetnenta in opeke je podjetje prodajaJo še apno in iaolaoijskii materiai, kaj več pa ob ne-raaviti girardberia industirijd m premoglo. Leta 1964 se je podjebje preimenovalo v Gramex in od tedao labiko govorimo o iz-rednero razvoju, saj je Gramex iz sk.ro-mne delovne orgaoizacije prerasel v eno največjih towstaih trgovsltih podjetij z gradtaenim materiaiom v Sloveniji, ka je na vidnem mesta ttJdi v Jugoslaviji. Gramex danes Iz nekdanje ti-govinice, kd je pred dvajsebtmi leti pomenila začetek; je da-nes nastala organizacaja združenega dela, kii zdiružmje pet poslovalmic na Vrhniiki, Lavrici, v šentvidu prd Stičmi, Ncm vasi pri Cerknici in na Jesenicah. Tenieljna ar-ganizacdja združenega dela v Novi vasi se ukvarja s proizvodnjo, ostale poslo-valnice pa se zd.rjžujejo v TOZD trgpvina. Samo nekaj števiilik bo dovolj, da bodo tudi beeigirajski občani spoznald, kakšen napredek je Gramex dosegel v desetih latih. Sedemkrat več zaposlenih kot leta 1964 je letos ustvarilo kar 30-kirat večtji celotini dohodek, poslovni sfclad se je po-večal 103-toat, vrednost osnovnih sred-stev pa je danes 25-krat ve6ja kot pred desetimi lertd. Visoka je tudi produktiv-nost na zaposlenega — preko 1,300.000 din na enega, v trgovind pa ceio preko 1,700. tisoč din. Zanimivo je tuda to, da je ime-\o podjetje v letu 1964 le 224 kvadratoih metrov pisarniskih prostorov, 1.800 kva-dratoih metrov pokritega in 3.300 kva-diratndh metrov odprtega skladiščnega prostora. Danes imajo 1.200 kv. m pisar-aiskili prostorov, 7.200 kv. m pofcritih skladišdnih prostorov in 25.000 kv. m ure-jenih oiprtih akladišC. Pomembne krve-sticije so bile alasti pri urejevanju in gradnji sitladi&č na Kuntoiški vnlici^ na Lavrici ter investicija v novo trgovsko hi&o z gradbenim materiaiom na Jeseni-cah. V tem času pa je podjetje raaširilo svoje delovanje tudi na jugošlovanskem tržišou prek svojih predstavništev v Be-ogradu, Zagrebu, Sarajevu in na Reki. Danes so pri Gramexu na voljo ce-ment, železo, opeke, vse vrste keramike, issolacije, »teklo, stavbno-mizaffski iadelki in inStalacij ski materiad. Delovna organizacija je leta 1971 pri-dobila tudi zunanje trgovinsko registra-cijo, tako da lahko samostojno dopod-njuje svoj prodajnd program predvs«n % iadeLki, kd jih pri nas ni, vandar pome-nijo z uporabo novih materialov kvali-tetne premike prt razvoju našega gradbe-ništva. Tu gre predvsem za specialne izo-laoije, gradbeino steklo, ijvlustrijsko ke-rarniiko in druge materiale. Izbor prodaje je vedno slonel na spe-ciaiizaoija gradbenega mateviala, kar je podjetju omogckMilo, da je s strokovnimi kadri uspelo razvijafci vodilno vlogo na tržišču tako za potrebe gradbenih, pro-jektivmih arganizaoij kot za potrebe indi-vidualne pobroSnje. Delovna organizacija pa tesno sodeluje tudi z industrijo grad-benega materiala. To sodelovanje je do-sleg vezano na skuipna inves.ticijska vla- ganja ki dolgoročno posJovno sodelovanje. Predvsem je to v industriji cementa v Sloveniji in Hrva&ki, pripravljajo pa t/udi programe za povozovanje z industrijo ke-ramiike in opekarništva. V letu 1971 se je Gramexu pripojilo proizvodno podoetje Novolit iz Nove va-si, kii zaposluje 70 dolavcev. Podjetje ta-krat ni bilo tO'!iko mo&io, da bi poslb-valo samo, saj so imeli zastarel tehnoto-ški proces. Pobrebne so bile številne iz-bološave, zagotoviti pa je bilo treba tudi trg za sicer interesantne giradbene plošče. Zato so pričeli z rekonstrukoijo obrata, ka ga bodo prenovili v celoti, vpeljali pa bo-do sodobno avtomatsko Mnijo za izdelo-vanje različnih grad.benih izolacijsikih ploSč, ki bodo tudi navost na tržišču z gradbeniim materialam. Gramex jutri V organizacijd združenega dela Gra-mex se zavedajo, da bo za nadaljnji raz-voj treba še veliko dela. V srednjeroč-nem programu so si zadali nalogo, da taikoj po izvršend investiciji v Novolitu piroritetno rešijo vprašanje cwitraliB!h skladišč, potem pa postavijo še novo up-ravno zgradibo z maloprodajnimi lokaliob Parmovi uliai. Ti objekti so nujni, saj brez mcKlemih skladiši ne morejo priča-kovabi povečanega prometa. boljše za&6i-te blaga, pravilnega sortiranja in uvedbe s.tr»jne obdelave podatkov. Ko so praanovali 20-letnico delovanja, je o glavnih palogah spregovoril tudi di-rektor Franc Plazar, ki je med drugim dejal: »V Gramexu se zavedamo številnih problemov. Prepnieani smo, da bodo raz-ne subjektivne težave in probleroi uspeš-no rešeni. VeGja delovna disoiplina, pro-dulttivnost, predanost. podjetju, zaupanje in tovariStvo, ki je bilo značilno za pre-težno obdobje dela na&ega kolektiva, bo-do pripomogH k še bolJSenra uspehAi pod-jetja.« Zato prav gotovo ne bo žal nikomur, ki se bo odločil za nakup pri Gramexu. Zadovoljni boste. Naj vas Se enkrat spo-mnimo, kaj vse nam nudi GRAMEX. ce-ment, želeeo, opoke, vse vrsle keramike, izolacije, steklo, stavbno-mizarske iadelke in inšulaci(jsk,i maiteriaJ.