ŠTEVILKA 135 LETO XII
29. DECEMBER 1978
brestov
sPobzornik
lasilo delovne organizacije


Dobro smo gospodarili, a lahko bi še bolje
Ali je bilo naše letošnje gospodarjenje dovolj uspešno? Takšna vprašanja si zastavljamo vedno znova, ko se leto izteče. Odgovora na ta vprašanja pa ni lahko posredovati, saj na naše delo in gospodarjenje vpliva tudi veliko zunanjih dejavnikov, na katere pa mi ne moremo bistveno vplivati. Vplivamo lahko samo na dogajanja znotraj naših tovarniških zidov.
Da bi bilo lažje odgovoriti na zastavljeno vprašanje, moramo najprej ugotoviti, kakšni so bili zunanji vplivi na naše gospodarjenje-
številni zunanji vplivi
Eden izmed bistvenih pogojev gospodarjenja je tržna situacija ali možnost za prodajo naših izdelkov. Ugotovimo lahko, da so bili ustvarjeni pogoji za prodajo na domačem trgu dokaj ugodni, Posebej v drugi polovici leta, tako da s te plati nismo imeli večjih težav. Povečanju zalog gotovih izdelkov v prvem polletju je sledilo zmanjševanje zalog v drugem delu leta.
.Povsem drugače je bilo na tu-Pn trgih. Povpraševanje po naših izdelkih je nekoliko upadlo, kar Pa ni bila največja ovira prodaje Y izvoz. Za največjo oviro lahko štejemo visoke cene naših izdelkov, kar pomeni, da se je naša konkurenčna sposobnost zmanjka- Ta ugotovitev velja seveda za_panogo kot celoto. Letos bedimo zelo veliko nazadovanje izvoza jelovega žaganega lesa, Predvsem zaradi nižje cene na tujih trgih- Prav gotovo bo potrebno več naporov, da bi izvoz znova oživel in to ne samo v temeljnih organizacijah, temveč tudi zunaj njih.
M02NOCTi,ZKORISCENE
v ^nko smo v Brestu te zunanje Phve na naše gospodarjenje Prejemali in jih vpregli v naše zultate? Rast zalog v prvi po-vict ieta je pOVzro5ija precej rnogledosti v nekaterih temeljno ir®an*zacDah’ kar je imelo za 7 ' ,dico zaostajanje proizvodnje i Planskimi cilji. To zaostajanje nuli? takšno, da ga v drugem ti-l-tju nismo uspeli nadome-_J*,1- S tem je bil povzročen iz-P , dohodka, kar se bo ob kon-u leta še kako poznalo.
n,.n°V^ana prodaja v drugem P tlet ju je sicer povzročila tudi j-dziv v proizvodnji, vendar — hii Sm° ugotovili, izpada ni t *° mogoče nadomestiti- Neka-v re. ugotovitve govore, da tudi D pJtinkture v prodaji v drugem p, , etJu nismo povsem izkoristili. x dPfnrna je povzročala veliko te-uy; ali t>ii0 dovolj kamionov sl viL* n'ismo naložili. Prodajna mzba ocenjuje, da smo tako iz-
gubili mesečno za več kot 5 milijonov dinarjev prodaje samo zaradi nediscipline pri odpremi blaga.
Nedisciplina pri delu je sploh poglavje zase. S skupnimi močmi bomo morali to zlo nujno odpravljati iz naše sredine. Občutek dobiš, da včasih en nediscipliniran in nedelaven delavec prevpi-je sto dobrih, česar ne bi smeli dopustiti. Samo zaradi nekaj ljudi so uničeni rezultati vseh ostalih- Saj poznamo tisti stari pregovor: sto ljudi ne more popraviti, kar eden lahko razruši.
NEKATERE NOVOSTI
Tako smo že pravzaprav pri tako imenovanih notranjih vprašanjih ali pri dejavnikih, ki vplivajo na gospodarjenje in na katere mi lahko vplivamo in o njih odločamo. Poudariti moramo, da se je družina naših temeljnih organizacij povečala za novega člana — JELKO iz Begunj. Mislim, da smo še dokaj ugodno rešili prehod na naš program proizvodnje. tako da je bil asortiment proizvodnje v JELKI zmanjšan, saj je stekla proizvodnja programa ZALA v JELKI in Tovarni pohištva Cerknica; taka poenostavitev pa je olajšala prodajo.
V proizvodnjo smo uvedli precej novosti: kuhinji Brest 01, 03, jedilnico Jasna, kopico novih izdelkov v tapetništvu in tako naprej. Lahko ugotovimo, da so bili novi programi na tržišču zelo dobro sprejeti, kar je razveseljivo predvsem za kuhinje in delno tudi za oblazinjeno pohištvo. Kljub vsem tem novostim smo pripravili kup novih programov, ki smo jih prikazali na sejmu pohištva v Beogradu. Prvič smo prejeli tudi največje priznanje — »zlati ključ«. Ocena razstavljenih izdelkov je bila vsestransko ugodna, tako da smo se odločili, da v prihodnjem letu zamenjamo večino proizvodnih programov^ z novimi, po splošni oceni boljšimi programi.
Posebno poglavje predstavlja Tovarna ivernih plošč. Kljub temu, da bi bil rezultat lahko tudi nekoliko boljši (preveliki izpadi proizvodnje zaradi zastojev), moramo ugotoviti, da je kljub izredno ugodni prodaji, saj prodamo tako rekoč tople iverice, vprašanje cen prisotno že dve leti. Veliko časa in energije smo porabili za reševanje teh težav, ven-
dar nismo rešili ničesar in tako nas bo to spremljalo tudi prihodnje leto.
NAŠE NALOŽBE
Letos smo pričeli vlagati v razširitev ali posodobitev tehnologije in pogojev dela. Že v začetku leta sta tapetništvo in poliuretan dobila nove prostore v Podskraj-niku. V Tovarni lesnih izdelkov Stari trg je stekla proizvodnja embalaže, v Tovarni pohištva Stari trg so zaključena vlaganja v razširitev proizvodnih prostorov in novih strojnih zmogljivosti, kar bo sicer dokončno urejeno v začetku prihodnjega leta, v Tovarni pohištva Cerknica sta se pričeli rekonstrukcija in razširitev površinske obdelave in strojne, v Tovarni pohištva JELKA je bila že opravljena nabava strojne opreme in gradijo novo kotlovnico.
Razširili smo mrežo industrijskih prodajaln v Sarajevu in Bitoli. Zaključili smo pripravljalna dela in zaprli finančno konstrukcijo za rekonstrukcijo stare to-
(Konec na 2. strani)
Srečno 1979
V tej naši vsakdanji dirki s časom redkokdaj utegnemo zastati, se zamisliti vase in v svoje življenjsko okolje, ki ga oblikujemo in ki oblikuje nas. Običajno je temu tako ob koncu leta, kot poskušamo ugotoviti, kaj smo v preteklem obdobju delali in ustvarili ter kako zastaviti delo v prihodnje, da bi bili še bolj plodni in učinkoviti, da bi sebi in širši družbeni skupnosti ustvarili čim večji kolač sreče in čim debelejši kos dobrega kruha.
Vsekakor je bilo tudi letošnje leto za našo delovno skupnost razgibano, ustvarjalno in uspešno. Ob uresničevanju srednjeročnega načrta je bila živahna naložbena dejavnost; vse bolj se stopnjujejo prizadevanja za večjo delovno storilnost in kvaliteto dela; pomembne premike smo zabeležili v samoupravni organiziranosti in poglabljanju samoupravnih odnosov ob uresničevanju določil zakona o združenem delu ...
Zato je tudi letošnja novoletna številka zastavljena kot nekakšen celovit obračun našega dela v tem letu — skupaj z nenehno prisotno mislijo na jutri.
Seveda smo se potrudili, da kot običajno pripravimo tudi novoletno zabavno-kritično prilogo, čeprav je z njo vsako leto več težav (očitno postajamo čedalje bolj togi in resni). Povedati pa še velja, da praznuje letos naša priloga lep jubilej: deset let neprekinjenega izhajanja. To pot ji je ime OTROB-NIK; z njo bi radi vsaj malo prispevali k temu, da bi bilo v našem prihodnjem delu čim manj otrobov, plev in prazne slame in čimveč zdravega zrnja.
Naj se ob tej priložnosti iskreno zahvalim vsem, ki so kakorkoli pomagali oblikovati naše glasilo, z željo, da bi tako tvorno sodelovali tudi v prihodnje. Uredniški odbor pa želi vsem bralcem našega glasila, zlasti pa vsem Brestovcem, srečno in ustvarjalno leto 1979.
Urednik
Dobro smo gospodarili
(Nadaljevanje s 1. strani) varne ivernih plošč v tovarno ognjavarnih mineralnih plošč. Delno smo obnovili tudi vozni park.. .J
Ob -naštetih naložbenih dejavnostih lahko ugotovimo, da smo uresničevanje srednjeročnega programa razvoja zastavili dokaj širokopotezno in da je bilo dela več kot preveč.
Vsekakor moramo posebej podčrtati tudi delo, ki je bilo opravljeno na področju samoupravne organiziranosti v Brestu in SOZD Slovenijales. Ta aktivnost je bila prisotna vse leto, zaključili pa smo jo s sprejemom vseh aktov in dopolnitev, ki nam jih je narekoval zakon o združenem delu. Aktivnost s sprejemom ni zaključena in veliko dela nam ostane tudi za prihodnje leto. Nova samoupravna organiziranost, nove temeljne organizacije, vse to mora zaživeti v polni meri šele v prihodnjem letu.
Iz vsega povedanega lahko zaključimo, da je bilo naše gospodarjenje še kar dobro (dokončno potrditev bo prav gotovo dal zaključni račun). Lahko bi uporabili tudi staro resnico, da ni nič tako dobro, da ne bi mogli biti še boljše in mislim, da to tudi drži. Odpraviti bi morali predvsem tiste pomanjkljivosti, ki so znotraj nas. Povečati disciplino pri delu in odgovornost. Skratka, obnašati se moramo kot dobri gospodarji.
KAKO BO V PRIHODNJE?
Kaj nas čaka v prihodnjem letu? Napovedi so tvegane. Napori družbe so usmerjeni k večji stabilizaciji in manjši inflaciji. Res je, da to niso nove opredelitve, pričakovati pa je, da bodo sledili ukrepi za zmanjšanje konjunkture, kar pomeni, da bo otežena prodaja na domačem trgu. Da umik na zunanji trg pri sedanjih cenah naših izdelkov ne bo mogoč, smo že ugotovili. Za primer naj omenim, da smo imeli še pred dvemi ali tremi leti več kot 2,5 milijona dolarjev izvoza v države SEV. sedaj pa V
tega izvoza praktično ni več- V petih letih izvoza na primer v sosednjo Madžarsko smo dosegli povečanje cen komaj za 5 odstotkov (skupaj v vseh petih letih); če damo na drugo stran rast stroškov v proizvodnji v zadnjih petih letih, pa vidimo, da so se več kot podvojile. Zato nismo imeli nobene možnosti več, da se obdržimo na teh trgih. Potrebno bo najbrž iskati nove -izvozne programe in nova tržišča.
Vendar pri tem rezultatov ni mogoče doseči že v enem letu. Prisotna mora biti tudi podpora širše družbe vsem naporom za večji izvoz, saj je bilo že večkrat poudarjeno, da izvoz ni izhod v sili; izvoz je ekonomska kategorija, ki mora biti tudi ekonomsko interesantna- Vedno smo tudi na Brestu gledali izvoz kot dolgoročno usmeritev. Nastopijo pa trenutki, ko je potrebna pomoč tudi zunaj gospodarstva in sicer dejanska; žal je največkrat ta pomoč preveč deklarativna, simbolična ali tudi prepozna. Ko je določeno tržišče izgubljeno, je vrnitev zelo težka.
Na področju investicijske dejavnosti nam ostanejo naloge, da dokončamo vse začetne naložbe, kar pravzaprav niti ni tako malo. Za nove naložbe pa je v -prihodnjem letu zelo malo možnosti. Temeljito bo potrebno obdelati tista vlaganja, ki so predvidena v srednjeročnem programu razvoja, da bomo dobro pripravljeni, ko bo mogoča njihova realizacija. Na nove naložbe bo možno računati šele v letih 1980 in 1981, ko bo odplačana glavnina kreditov za dosedanje naložbe-
Mislim, da smo s primerno zavzetostjo, izkušnjami, organiziranostjo in sredstvi, s katerimi razpolagamo danes v Brestu, sposobni spoprijeti se tudi z večjimi težavami, saj to ne bo prvič; tako bomo izpolnili naloge ki jih pred nas -nalaga naša družba.
Vsem članom delovnih kolektivov Bresta in njihovim svojcem želim srečno in ustvarjalno leto 1979!
inž. J. Strle
Skupna seja vseh Brestovih delavskih svetov (o novih samoupravnih odnosih)
zastavljeni
Leto, ki je za nami, smo v političnem žargonu imenovali »leto kongresov«, saj so bili skoraj čez vse leto eden za drugim republiški in zvezni kongresi vseh naših družbenopolitičnih organizacij (Zveze komunistov, sindikatov, Zveze združenj borcev, Zveze socialistične mladine, razen SZDL, ki pa ima glede na svojo vlogo in organiziranost tudi drugačen način dela).
Zato je tudi letošnje delo Zveze komunistov v naši občini pove zano z letošnjima (republiškim in zveznim) kongresoma komunistov. Seveda pa dela ne moremo omejiti le na kongresna dogajanja, pač pa upoštevati vrsto vseh drugih dejavnosti, ki se nanašajo na graditev družbeno-ekonomske-ga in političnega sistema. Gre predvsem za razvoj in samoupravno preobrazbo v naši občini. Pri tem ne mislimo le na delo v Zvezi komunistov (njenih organizacijah, organih ter drugih oblikah in metodah dela), pač pa tudi na delo,
Za nami je razgibano leto
O DELU MA EKONOM5KO-F1NAMČNEM PODROČJU
V preteklem letu smo se v ekonomsko-finančni službi spoprijemali s težavami, ki so bile značilne za to področje dela pri obvladovanju denarnih in blagovnih tokov v procesu reprodukcije ter pri organiziranju evidence v skladu s samoupravno zakonodajo in z zakonom o združenem delu. Našo uspešnost ali neuspešnost pri delu bodo laže ocenjevali tisti, za katere delamo na osnovi svobodne menjave dela, vsekakor pa moram pripomniti, da smo precej zadev več ali manj uspešno izpeljali, nekatere pa so seveda ostale še vedno nedorečene.
Če razmišljamo o preteklem obdobju, ne moremo mimo dejstva, da je imelo leto .dve povsem različni obdobji. V prvem polletju smo se srečali z velikim pomanjkanjem finančnih likvidnih sredstev in rastjo zalog gotovih izdelkov ter nedovršene proizvodnje, medtem ko se je v drugem polletju stanje nekoliko izboljšalo.
Poleg stalnih skrbi z denarjem za nemoteno oskrbovanje proizvodnega procesa smo morali izdvajati sredstva tudi za investicijske naložbe v Tovarni pohištva Cerknica in Tovarni pohištva Stari trg. Najhuje pa je bilo vsak mesec pred izplačilom osebnih dohodkov, kajti za 2300 članski kolektiv je bilo treba vsakokrat zbrati kar lepe denarce.
Letos rojeni žiro računi po temeljni organizacijah so nam povzročili veliko dela in kupe papirja. V začetku je bilo precej
težav tudi zaradi premajhne kadrovske zasedbe, v drugi polovici leta pa so se stvari še dokaj dobro iztekle tudi na račun povečanja števila delavcev, vendar se še nismo približali normalnim pogojem, ki so nujno potrebni za uspešno opravljanje nalog.
V prihodnje pričakujemo, da se bomo še vedno srečevali s pomanjkanjem sredstev, ker so sezonski vplivi na prodajo naših izdelkov pohištva še vedno zelo močni. Na obseg sredstev bodo močno vplivale tudi naše obveznosti iz vlaganj v preteklih letih. Naj za primer omenim, da samo odplačila anuitet za kredite brez obresti presegajo znesek letne
amortizacije. To nam tudi za prihodnje leto narekuje zmanjšanje investicijskih vlaganj oziroma popolno omejitev le na dokončanje začetih naložb brez dodatnih vlaganj v Tovarni pohištva Cerknica pri rekonstrukciji proizvodnih kapacitet in v Tovarni ognjevarnih plošč s pomočjo sovlagateljev.
Ker se leta baje praviloma ne ponavljajo, si vsi skupaj v prihodnjem letu želimo več sredstev na množici žiro računov temeljnih organizacij, da bi še naprej uspešno in redno dobivali osebne dohodke in da tudi ne bi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prihajalo do zastojev v proizvodnji, bralcem Obzornika pa srečno in uspešno leto 1979.
T. Zigmund
Niso se vsi odzvali...
Da bi čimbolj celovito pretehtali naše letošnje delo na vseh področjih poslovanja, smo za prispevke zaprosili tudi odgovorne po posameznih strokovnih službah. Žal sta se odzvali le dve — ekonomsko-finančna in prodajna. Za ostale pa ostane vprašanje, ali se zavestno izmikajo obveščanju ali pa o svojem delu nimajo kaj povedati.
Za podobne ocene in pregled prihodnjih nalog smo zaprosili tudi vodstva družbeno-političnih organizacij, kar se nam zdi po letošnjih kongresih še posebej potrebno. Žal je bil odziv le pri komiteju Zveze komunistov, pri sindikalni in mladinski konferenci pa ne. Za slednji najbrž drži že stara ugotovitev: laže je o našem glasilu brezplodno razpravljati kot v njem plodno in ustvarjalno sodelovati...
ki ga komunisti opravljajo v vseh drugih organiziranih oonkah našega sistema, v drugih družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih organih, kot delegati v najrazličnejših skupščinah in drugod.
V prejšnjih številkah Brestovega obzornika smo uspešno uresničevanje nalog in vsebine kongresov povezali z organizacijsko krepitvijo Zveze komunistov ter govorili o dopolnitvah in spremembah v organiziranosti, kakršno je sprejela občinska konferenca.
Če nekoliko ocenim izvedbo teh nalog, lahko rečem, da smo sicer uspesno m pravimo opravili organizacijske in tudi kadrovske spre membe, da pa smo premalo storili za njihovo neposredno uveljavitev v vsakdanji bitki za preobrazbo našega življenja. Še zlasti ugotavljamo pomanjkljivosti v organizacijah združenega de-' la po odpravi tovarniških komitejev in svetov, za nove oblike in metode dela so se mnoge sredine premalo pripravile, zlasti pa je premalo pobud iz osnovnih organizacij in čakanja na to, da bo pobude dal nekdo drugi, predvsem višje vodstvo. Tudi v krajevnih skupnostih z organizirano dejavnostjo Zveze komunistov prek različnih oblik nismo zadovoljni. Tudi za uveljavitev vloge občinske konference kot naj višjega organa velja podobna ugotovitev, da smo opravili predvsem organizacijske in kadrovske spremembe, o uveljavitvi zastavljenih hotenj pa še ne moremo govoriti. Omenim pa naj tudi pozitivne premike na področju idej no-političnega izobraževanj a. Posebej velja poudariti, da smo po več letih znova pričeli z organiziranjem politične šole.
Naloge na področju organizacijske, idejne in kadrovske krepitve komunistov bodo zelo pomembne tudi v prihodnjem obdobju.
Tudi v vsebinskem uresničevanju družbenih nalog lahko ugotovimo veliko opravljenega dela in veliko pozitivnih premikov, pa tudi precej težav in nerešenih vprašanj. Na osnovi kongresnih usmeritev je občinski komite na svojih sejah opredelil prihodnje naloge v naši občini in si s tem zastavil nekakšen akcijski program za prihodnje obdobje.
Čas in prostor žal ne dopuščata podrobnejših opredelitev in ocen, zato se bom omejil le na nekaj bistvenih zadev.
k delu
Letos se je z volitvami delegatskih skupščin vključilo v celoten skupščinski mehanizem veliko več občanov kot prej. Še vedno pa čutimo pomanjkljivosti, za odpravo katerih so pred vsemi subjektivnimi silami še odgovorne naloge.
Za še bolj neposredno vključevanje vseh občanov je pomembna preobrazba temeljnih oblik samoupravne politične organiziranosti. Pri tem mislim predvsem na krajevne skupnosti z vsemi organi in organizacijami, zlasti pa še krajevne in vaške organizacije SZDL. Tudi v teh skupnostih in organizacijah so bile ali bodo volitve. Ob tej priložnosti pa bo treba rešiti še druga vprašanja, ki se tičejo prihodnjega razvoja krajevne samouprave,
Tu3x v naši dejavnosti so bila prisotna vprašanja, ki zadevajo prihodnji razvoj občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti, kjer smo poleg drugih nalog posebej poudarili delovanje vseh organizmov v občini (z nekaterimi neposrednimi vprašanji delovanja občinske uprave, SIS) itd.), družbeno planiranje v občini, zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugo.
V	izpolnjevanju družbeno-eko-nomskih odnosov so bile v našem dela za izhodišče nalog, ki izhajajo iz uresničevanja načel zakona o združenem delu. To, da je rok za uresničitev zakona potekel, ne pomeni, da pri tem ne bo več dela. Res, da so v glavnem povsod sprejeti in usklajeni novi samoupravni akti.
Nedvomno pa gre za daljši proces in bo potrebno še mnogo političnega, strokovnega in drugega dela, da bodo novi odnosi zaživeli. Tudi neposredni dogodki v naših temeljnih organizacijah v zadnjem času potrujejo, da odločanje delavcev še ni takšno kot bi v sistemu samoupravnih odnosov moralo biti (ob pomanjkanju zavesti, neusposobljenosti ali neobveščenosti, premajhni politični pripravljenosti ali neaktivnosti političnih organizacij se na nrimer zbor delavcev spremeni ne le v formalnost, ampak včasih v pravo farso). Podobno velja za uveljavljanje dohodkovnih odnosov, za svobodno menjavo dela, za načela o delitvi in nagrajevanju po delu in še kai.
V	prihodnje se bomo morali bolj posvetiti tudi gospodarskim vprašanjem, kjer sicer v občini beležimo nekatere dobre rezultate, na nekaterih področjih pa velike probleme. O nekaterih teh zadev bomo v naslednjih dneh govorili tudi na seji občinske konference Zveze komunistov.
(Konec na 3. strani)
In še enkrat o organiziranosti
NOV OSNUTEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V SOZD SLOVENIJALES
V ORGANIZIRANJU SESTAVLJENE ORGANIZACIJE SE TOKRAT OBETAJO VEČJE SPREMEMBE. DELAVSKI SVET SOZD SLOVENIJALES JE DAL V JAVNO RAZPRAVO NOV SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO. ŽIVA JAVNA RAZPRAVA V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH BRESTA.

15. novembra je delavski svet sestavljene organizacije posredoval v javno razpravo čistopis osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina. Ker je sporazum obsežen, ga je težko v nekaj stavkih predstaviti. Pa besedah iz uvoda poročevalca dipl. ing. Franca Razdevška, pred-srednika poslovodnega odbora, gre za take spremembe, ki naj utrdijo sestavljeno organizacijo-Predvideno je, naj bi po novem opravljali vrsto zadev kot skupne Posle v skupnih službah sestavljene organizacije. Taki posli naj bi_ bili plansko-analitska dela z evidenco in s statistiko, nekatera dela finančne ter tehnološko-raz-vojne dejavnosti, strateški marketing, organiziranje poslovanja, nekatere pravne zadeve, dela sku-
Od ciljev -
k delu
(Nadaljevanje z 2. strani)
Naj še omenim, da smo se v naši dejavnosti precej ukvarjali tudi z družbenimi dejavnostmi, kjer v zadnjem času beležimo le-Pe premike v primeri z nekdanjo zapostavljenostjo. Poleg nekaterih znanih težav na področju razvoja šolstva, kulture, telesne kulture, otroškega varstva, zdravstva bi posebej omenil, da se postavljajo nekatere nove naloge, ki se jih v naši občini ne zavedamo dovolj in se jih ne lotevamo dovolj organizirano. Za tak Primer lahko omenim usmerjeno izobraževanje.
Nanizal sem le nekaj vprašanj, ocen in nalog s področja našega dosedanjega prihodnjega delovanja. Nekaterih se niti nisem dotaknil — kadrovskih vprašanj, obveščanja, nalog na področju ljudske obrambe in družbene sa-mozaščite, različnih idejnih in Političnih pojavov in podobno.
Na koncu bi predvsem poudari1*’ da je ena izmed bistvenih nalog našega političnega delovanja zlasti odgovoren odnos do »stavljenih in sprejetih nalog, da Pa prav zaradi premalo odgovornega odnosa prihaja tudi do premajhne dejavnosti, neizpolnjevanja ter prelaganja nalog, čaka-la> da bo stvari rešil nekdo nnig in do drugih pomanjkljivo-v;'Zato bomo tudi o teh vprašajih morali večkrat in odkrito
spregovoriti.
J. Frank
pnega kreditnega in bančnega poslovanja, dela skupne elektronske obdelave podatkov ter skupnega preizkušanja in zagotavljanja kakovosti izdelkov in storitev združenih delovnih organizacij. Glavna novost pa je nedvomno v tem, da po osnutku preide celotna prodaja do leta 1983 v delovno organizacijo Slovenijales — trgovina. Enako velja tudi za prodajalne in zunanjetrgovinsko poslovanje. S tem naj bi dosegli popolno delitev dela med proizvodnjo in trgovino^
V BREST smo dobili zadostno število izvodov osnutka, da smo lahko pričeli z javno razpravo po vseh temeljnih organizacijah in v Skupnih dejavnostih. Čeprav ob pisanju tega članka javna razprava še ni končana, lahko povzamemo prve važnejše pripombe, ki so v kratkem naslednje:
— Delitev dela med proizvodnimi dejavnostmi ni opravljena. Poleg osnovnih izhodišč te delitve bi moral samoupravni sporazum tudi nakazati, kako se rešujejo odnosi glede dohodkovnih vprašanj, ki se porajajo ob taki delitvi. Predlog v tej smeri ni napravil odločilnega koraka.
— Delitev dela med proizvodnjo in trgovino je sicer nakazana in tudi časovno je opredeljena. Žal pa ni razvidno, v čem je poroštvo, da bo trgovina res zavezana prevzeti vso proizvodnjo za prodajo. Ni mehanizma, ki bi trgovino življenjsko-odvisno povezal s proizvodnjo, tako da bi čutili in živeli ena z drugo-
— Ni rešeno vprašanje premoženj sko-pravnega prenosa lastnih prodajaln proizvodnje v okviru delovne organizacije Slovenijales — trgovina; zlasti se pojavi vprašanje: kaj v primeru morebitnega neizpolnjevanja prodajnih obveznosti trgovine. Manjka torej element zaščite minulega dela delavcev temeljnih organizacij, vloženega v prodajalne.
— Ni razčiščeno vprašanje interne banke. Ob tem se pojavi več vprašanj, na primer:
—	kako rešiti vprašanje potrošniških kreditov glede na to, da niso vsi člani SOZD združeni v isto banko;
—	kako zagotoviti, da interna banka oziroma SOZD ne bosta postala manipulatoria s sredstvi temeljnih organizacij.
— Ob rezervnih sredstvih solidarnosti so potrebne spremembe:
—	prosta (neuporabljena) sredstva rezervnega sklada bi morale med letom uporabljati temeljne organizacije;
—	subjekti pomoči iz sredstev rezerv naj bodo temeljne organizacije, ne pa delovne organizacije;
—	izdelati je treba kriterije za pomoč. Ti morajo vzpodbujati zlasti lastno zagnanost za reševanje težav.
— Pri zadevah skupnih poslov se pojavlja več vprašanj. Izhajajo predvsem iz ugotovitve, da so v SOZD združene članice z zelo različno lastno organizacijsko strukturo. BREST je doslej vedno zastopal mnenje, naj SOZD prevzame zlasti tiste funkcije, ki so skupne vsem članicam SOZD. Tega doslej nismo poglobljeno ugotavljali in je vse prizadevanje v to smer le plod papirnatih konstrukcij. Te niso izvedljive zaradi velikih razlik, življenjsko pogojenih v organiziranju delovnih organizacij, članic SOZD. Pojavi se tudi vprašanje kadrovskega osi-romašenja naših krajevnih skupnosti-
Iz nanizanih prvih pripomb lahko ugotovimo, da je odprtih, ali vsaj za nas neustrezno rešenih še precej zadev. Pred delavci BRESTA, njihovimi organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami se je tako za novo leto pojavila velika naloga — odločiti se o življenjsko pomembni zadevi.
Z. Zabukovec
Pomembno priznanje Bresta — ZLATI KLJUČ
Prodaja kljub težavam uspešna
Poslovno leto se izteka in kot je že v navadi, posamezne delovne organizacije in službe ugotavljajo prve rezultate in uspešnost poslovanja.
V prodajni službi ugotavljamo, da smo se kljub nekoliko slabšemu začetku uspeli približati izpolnitvi plana prodaje za leto 1978.
Ne glede na nekatere trditve o zelo dobri konjunkturi letos smo se morali spoprijemati s kopico organizacijskih pa tudi čisto poslovnih težav. Še zdaleč namreč nismo bili deležni podpore tistih delovnih organizacij, s katerimi smo samoupravno povezani, tako kot smo si želeli.
V bistvu teče na tržišču poslovanje še vse preveč po starem kupnoprodajnem sistemu in premalo oziroma skoraj nič na osnovi dohodkovnih odnosov, tako da so tudi rezultati temu primerni.
^Prodaja pohištva je bila dokaj ugodna predvsem v drugem polletju, tako da so zaloge v glavnem na ustrezni in normalni ravni. Tudi kar zadeva prodajo polfinalnih proizvodov, je stanje v glavnem ustrezno. Nekoliko več težav je z oskrbo tržišča z iver-nimi ploščami, kjer je povpraševanje večje od proizvodnih možnosti tovarne. Nekoliko je temu krivo tudi občasno pomanjkanje lepil in nekaterih drugih repro-materialov. Tudi vprašanje cen oziroma ekonomičnosti proizvodnje ivernih plošč se vse preveč
Novost iz Tovarne oblazinjenega pohištva v Podskrajniku
zavlečuje, saj spravlja kolektive teh tovarn v zelo težak gospodarski položaj.
V izvozu pohištva, predvsem pa žaganega lesa in plošč, ne bomo v celoti uspeli izpolniti zastavljenih planskih nalogj Razlogov za to je več. Najvažnejši je, da se nenehno spopadamo na tržiščih izven naših meja z vrsto konkurentov, ki so v nekoliko boljšem položaju. Zato ugotavljamo, da bomo za uspešno nastopanje v tujini primorani prevzemati nekoliko zahtevnejše programe, proizvajati torej kvalitetno in stilno pohištvo višje stopnje (ali pa se seveda umakniti iz nekaterih tržišč). Vse premalo uspemo na tržiščih držav v razvoju, vendar smo v tem primeru vse preveč odvisni od posameznih izvoznikov.
Izvoz žaganega lesa je letos precej nazadoval, vendar ocenjujemo, da bo izvoz teh izdelkov še padal v glavnem zaradi neustreznih tržnih pogojev v Italiji in na Bližnjem vzhodu. Seveda je mnogo odvisno tudi od možnosti za nabavo ustreznih surovin in od pogojev, ki vplivajo na ceno žaganega lesa in ostalih polizdelkov.
Letos smo sodelovali tudi na vseh večjih razstavah in sejmih v naši državi in v tujini. Na teh sejmih smo dobili tudi več priznanj in diplom — naj omenim le Zlato plaketo kranjskega sejma za najboljšo oziroma najkvalitetnejšo kuhinjo BREST 03 in Zlati ključ beograjskega sejma z diplomo za najboljšo dnevno opremo — model 121.
Takšna priznanja niso samo nagrade za dobro delo in vztrajno iskanje tistega, kar naš občan — kupec želi, temveč nam je tudi kažipot za naprej.
Ni slučajno, da v želji kako zadovoljiti kupce in biti vedno med prvimi, ki prisluhnejo tržišču, načrtujemo za leto 1979 vrsto novih izdelkov v pohištvu za opremo dnevnih sob, pa tudi kuhinjskega in sedežnega pohištva.
Tudi v izvozu bomo vztrajno spremljali vse novosti in se v okvirih možnosti vključevali na tuje tržišče z ustreznimi modeli. Trdno smo odločeni, nadaljevati tradicijo Bresta, ki je znan doma
in v tujini kot pojem dobrega in solidnega partnerja v pohištvu, pa tudi v ostalih lesnih proizvodih.
V	prihodnjem letu nameravamo nadaljevati z utrjevanjem, po možnostih pa tudi s širjenjem svoje lastne trgovske mreže, ki nam je najboljše poroštvo za prodajo naših proizvodov tudi v tistih krajih države, kjer sicer trgovska mreža ni pripravljena sodelovati pri prodaji našega pohištva. Da je takšna pot upravičena in edino zanesljiva, nam potrjuje uspešno poslovanje vseh naših _ sedanjih industrijskih prodajaln. Zato bomo temu posvetili vso skrb tudi po organizacijski plati.
V	prihodnjem letu bomo nastopali organizirani kot temeljna organizacija. To pa seveda zahteva nekoliko spremenjeno obliko in kvaliteto poslovanja v prodajni službi, pa tudi v vseh ostalih pomožnih službah.
Nobenega dvoma ni, da so pred prodajo velike organizaci-ske in poslovne naloge, vendar sem prepričan, da bomo z dobro voljo s predanostjo do svojega dela in do Bresta, pa tudi z izkušnjami in strokovnim znanjem vse to zmogli. Dosedanji rezultati pa so poroštvo za to.
F. Turk
DVE DROBNI 12 TP CERKNICA
Tovarni pohištva Cerknica je republiški odbor Rdečega križa podelil ob proslavi 25-letnice pro-stovoljnega krvodajalstva priznanje.
ZASLUGE ZA KRVODAJALSTVO
za aktivnost pri razvijanju solidarnosti med ljudmi na področju krvodajalstva.
Za to priznanje imajo prav gotovo velike zasluge vsi naši krvodajalci, ki se tako številno odzivajo tej humani akciji.
— 0 —
Te dni se končuje montaža linije za fumiranje, ki bo nadomestila staro stiskalnico PEBO. Linija, ki jo je dobavila firma OTT, bo imela naprave za nakladanje in razkladanje obdelovan-ca, kar bo prispevalo k odpravljanju težkega fizičnega dela.
J. Klančar
Kamen do kamna palača
KAKO SMO GOSPODARILI PO NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH
BREST postaja vse bolj številna družina temeljnih organizacij, ki si prizadevajo vsaka po svojih močeh uresničevati naše skupne, Brestove cilje. Seveda pa ima vsaka izmed njih svoje posebnosti, bodisi v proizvodnji bodisi v prodaji ali na samoupravnem področju in drugod.
Zato smo se odločili, da v okviru naših »novoletnih obračunov« prikažemo tudi letošnje gospodarjenje in poslovanje po posameznih temeljnih organizacijah, njihove uspehe, težave in prihodnje načrte.
TOVARNA POHIŠTVA CERKNICA
skušamo običajno ugotoviti, ali smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili z letnim načrtom, na kakšne težave smo naleteli, hkrati pa že ugotavljamo, na kaj vse moramo računati v prihodnjem letu.
Sicer nam še niso znani natančni rezultati letošnjega gospodarjenja, vendar po grobih ocenah lahko trdimo, da je bilo poslovanje naše temeljne organizacije v preteklem letu uspešno.
Cilji, ki smo si jih zastavili s planom za leto 1978, bodo skoraj vsi doseženi: doseženi bodo planirani obseg proizvodnje, planirani dohodek, planirani ostanek dohodka za poslovni sklad in tudi planirani osebni dohodki. Še celo več; računamo, da bomo naštete planske cilje celo presegli. Dejstvo pa je, da planiranega izvoza ne bomo dosegli, za kar nosimo del krivde mi sami, del pa tudi kupec iz Združenih držav Amerike.
Če je plan pravilno postavljen, je tudi mobilizator za doseganje čimbolj ših rezultatov oziroma čimboljšega gospodarjenja. Lahko trdimo, da je plan za leto 1978 takšen tudi bil, čeprav smo
tu 1980 ugotovili, če je to resnični uspeh, na kar nam bo dalo odgovor tržišče.
To so le nekatere značilnosti našega gospodarjenja v tem letu, ko so bili premiki tudi na drugih področjih. Pri tem moramo omeniti, da samoupravni organi z veliko mero odgovornosti sprejemajo odločitve, da so seje samoupravnih organov razgibane, odkrite in konstruktivne in da so udeležbe na sejah mnogo bolj številne kot v prejšnjih letih.
Vse to nam daje upanje, da bomo tudi v letu 1979 uspešni, čeprav so že na vidiku nove težave. Predvsem so to podražitve nekaterih reprodukcijskih materialov, surovin in energije. Prav tako je pričakovati tudi ostrejšo konkurenco na domačem trgu, pa tudi v izvozu. Toda kljub težavam, ki jih pričakujemo, računam, da bomo uspešni, in sicer tako, da bomo tudi življenjsko raven dvignili — seveda s tem, da si bomo vsi prizadevali za večjo produktivnost, za boljšo organizacijo dela in za čim boljšo kvaliteto naših izdelkov.
Vsem delovnim ljudem našega kolektiva želim v letu 1979
TOVARNA POHIŠTVA JELKA BEGUNJE
Letos zaključujemo tretje leto uresničevanja srednjeročnega programa razvoja za obdobje 1976—1980. Čeprav vseh podatkov, na osnovi katerih bi lahko celoviteje ocenili letošnje gospodarjenje, še ni na voljo, pa kljub temu na osnovi tistih, ki so nam znani, lahko ugotovimo, da napredek ni majhen. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da je vrednostni obseg proizvodnje za okrog 15 odstotkov večji v primeri z letom 1976 in da smo plan proizvodnje presegli za 3,8 odstotka.
Pri prodaji so rezultati nekoliko pod pričakovanimi. Računali smo namreč in z načrtom za leto 1978 naloge tudi tako opredelili, da se bodo zaloge gotovih izdelkov med letom znižale, tako da bodo ob koncu leta za 3 milijone dinarjev nižje kot so bile na začetku leta. Žal ta naloga ne bo uresničena, saj so nam zaloge gotovih izdelkov vse do oktobra stalno naraščale in dosegle že zaskrbljujoč obseg. Da te zaloge niso bile še večje, smo se v prvem polletju v proizvodnji pohištva usmerili bolj v izvoz. Tržna vrednost zalog je od 6 do 7 milijonov višja kot je bila na začetku leta. Prodaja je najresnejša težava, ki jo bomo občutili tudi v prihodnjem letu.
Ocenjujemo, da bo doseženi dohodek v primeri z letom 1977 večji za 22 do 25 odstotkov, masa osebnih dohodkov naj bi porasla za 17 do 18 odstotkov, posamezni osebni dohodki pa nekoliko več.
Iz Tovarne pohištva Cerknica
za dosego ciljev imeli vrsto ovir oziroma težav. Težave so bile že na začetku leta, in sicer z dobavo vezanih plošč, obodov predalov, lepila in barvnih koncentratov. Ne malo težav so nam povzročali tudi iztrošeni stroji, saj je bilo več zastojev kot smo jih pričakovali. Velika ovira za nemoten proces proizvodnje pa je bila in je še rekonstrukcija tovarne, s katero smo pričeli v septembru.
Vendar si tudi rekonstrukcijo tovarne lahko štejemo za uspeh, saj bomo zamenjali del iztrošene strojne opreme, na katerih delovnih mestih odpravili težko fizično delo, ustvarili boljše pogoje za hitrejšo rast produktivnosti dela in dokončno odpraviti nočno delo žena.
Tudi pri oblikovanju izdelkov sodimo, da smo napravili korak naprej. Zaradi pomanjkanja lastnih oblikovalcev smo povabili k sodelovanju tudi zunanje; vendar uspeh je bil, saj nam to trditev dokazuje priznanje, ki smo ga dobili na beograjskem sejmu pohištva. Res pa je, da bomo šele prihodnje leto in v le-
Tovarna pohištva JELKA Begunje — vse večja proizvodnja, težave z nabavo
Kljub temu, da je rast dokaj razgibana, pa pri ustvarjenih sredstvih za razširitev lastne materialne osnove ne bo bistvenega napredka. Odvisnost od bančnih sredstev je vse večja in ustvarjeni dohodek ne zadošča, da bi več sredstev izločali v poslovni sklad.
Kar zadeva naložbe, smo opremo, ki smo jo dobili koncem leta 1977 in v začetku letošnjega, montirali in v zadnjem času že prispeva k večjemu obsegu proizvodnje. Računali smo, da bo še pred zimo zgrajena tudi kotlovnica, vendar so nastale nekatere finančne težave in s kotlovnico letos ne bo nič. Računali smo tudi, da bomo letos uredili vratarnico s parkirnim prostorom. Pri tem finančnih težav ni, težave pa so z izvajalcem del, ker bi rad oba objekta delal hkrati.
Letos nam je skupaj s krajevno skupnostjo uspelo asfaltirati dovozno cesto in položiti nekaj asfalta tudi znotraj tovarniške ograje. Kolektiv je v ta namen delal dve prosti soboti in prispeval 200.000 dinarjev za asfaltiranje ceste Begunje—Bezuljak.
veliko delovnih uspehov, predvsem pa zdravja in osebne sreče.
T. Bavdek
Brez dvoma je to pohvale vredna akcija, saj je nastala prav na pobudo članov našega kolektiva.
Kljub nekaterim nerešenim nalogam smo torej letos dosegli dinamično rast. Bilo pa je to prvo leto, ko smo poslovali kot temeljna organizacija združenega dela v okviru Bresta.
O tem se nehote zastavlja vprašanje, kako naprej. Pri snovanju in oblikovanju nalog za leto 1979 smo na osnovi prvih analiz ugotovili, da je rast materialnih stroškov in ostalih obveznosti tolikšna, da jih z načrtovanim dohodkom ne moremo pokriti. Zato smo morali te načrte, ki so predvidevali vrednostno rast proizvodnje za 22 odstotkov v primeri
z doseženo v letu 1978, zavreči in postaviti nove. V času, kot to pišem, še niso znani vsi kazalci, vendar skoraj gotovo je, da bo morala vrednost proizvodnje naraščati po stopnji nad 35 odstotkov v primeri z letošnjo. Takšna naloga bo brez dvoma zahtevala od kolektiva mnogo več delovne zagnanosti, dobre organiziranosti, pa tudi samoodpovedovanja. Računam, da bomo tudi ta bremena uspešno prenesli ob mnogo večji delovni disciplini in ob spoznanju, da smo sami svoje sreče kovač.
Naj želim vsem delavcem v letu, v katerega vstopamo, mnogo zdravja in osebne sreče.
A. Kebe
TOVARNA POHIŠTVA MARTINJAK
Bliža se zaključek poslovnega leta, zato je potrebno, da pregledamo naše dosedanje poslovanje, pa tudi razmislimo, kako bomo gospodarili prihodnje leto.
Letošnjih načrtovanih nalog ne bomo v celoti izpolnili. Plan bo približno 6 odstotkov nižji od predvidenega, kljub temu pa bo obseg proizvodnje v primeri z letom 1977 dokaj višji, če upoštevamo ukinitev tapetniške dejav-
ko bodo finančni rezultati ovrednoteni ločeno.
Načrti za leto 1979 so dokaj optimistični, saj načrtujemo obseg proizvodnje v višini 96.968.000 dinarjev, kar bo zahtevalo napore vseh delavcev, da ta načrt tudi uresničimo. Bruto bilanca kaže kljub povečanju stroškov ugoden finančni rezultat, nujno pa bo treba gospodariti s sredstvi, ki so
lmrniTlnnio tolzn r\d

Vhod v Tovarno pohištva Martinjak
nosti in manjše število zaposlenih. Dejstva, ki so vplivala na to, da plan ni v celoti dosežen, lahko strnemo v nekaj vrstah:
—	težave z nabavo kvalitetnega in osušenega lesa, čemur so vzrok tržišče in tržni pogoji na področju surovin;
—	prostorske težave in pri tem še vprašanje sušilnic;
—	zamenjava in uvajanje precejšnjega števila novih proizvodov, ki so ob uvajanju v vsakem primeru zmanjšujejo obseg proizvodnje.
Vzporedno z obsegom proizvodnje naraščajo tudi prodaja, izvoz in zaloge (razen zalog žaganega lesa zaradi sezonske nabave).
Finančni rezultat pa je v tem letu, vsaj po do sedaj znanih podatkih za Tovarno pohištva Martinjak sorazmerno ugoden. Skladno s temi rezultati so se gibali tudi osebni dohodki, ki pa seveda v gospodarstvu — zlasti v lesni panogi — ne naraščajo vzporedno z rastjo življenjskih stroškov.
Poudariti je treba, da je bilo leto 1978 za našo temeljno organizacijo prehodno, kajti del delavcev in proizvodnje (tapetništvo) se je preselilo v novo tovarno, ki pa je formalno še v naši temeljni organizaciji, pa podatki o poslovanju niso primerljivi z letom 1977, tako da bo jasna slika gospodarjenja primerljiva šele,
bomo dosegli zastavljene cilje zlasti:
—• z vzdrževanjem dokaj dotrajanih osnovnih sredstev, za kar bodo odgovorni predvsem delavci pri vzdrževanju;
—	z racionalnim izkoriščanjem delovnega časa, saj ocenjujemo, da je mogoče izdelavne čase zmanjšati za okrog 9 odstotkov;
—	z znižanjem materialnih stroškov za 1 do 2 odstotka, kar pa mora neposredno vplivati na nagrajevanje delavcev na prihranek in
—	s pravočasnim načrtovanjem proizvodnje, ki naj zagotovi tudi pravočasno preskrbo in nemoten potek dela.
Za prihodnje leto ne načrtujemo večjih novih naložb v razširitev materialne osnove, lahko Pa izrazim željo vsega kolektiva, da v prihodnjem letu pridobimo ustrezno lokacijo za novo tovarno, ki je načrtovana s srednjeročnim načrtom Bresta. To naj bi bila tudi osnovna motivacija za dobro in uspešno gospodarjenje v leta 1979 in obveza strokovnih služb za uresničitev te naloge.
Vsem sodelavcem želim v novem letu veliko uspeha, sodelovanja pri opravljanju skupnih nalog, predvsem pa osebnega zadovoljstva.
J. Mele
Kamen do kamna palača
TOVARNA POHIŠTVA STARI TRG
TOVARNA IVERNIH PLOŠČ
Pred vhodom v Tovarno ivernih plošč
odstotkov. Zastavljene naloge obvezujejo vse naše delavce, pa tudi službe, ki sodelujejo pri odvijanju v proizvodnem procesu.
Pričakujemo, da bodo rezultati v prihodnjem letu prikazani z enakimi merili kakor letos — na osnovi planskih obveznosti, ki jih bomo sprejeli v januarju prihodnjega leta.
Ob zaključnem računu za letošnje leto moramo trezno in preudarno oceniti rezultate našega poslovanja in gospodarjenja. Pri tem se ocene nikakor ne smejo omejiti zgolj na enostransko in površinsko primerjanje kazalcev. Obravnava zaključnih računov mora biti pripravljena in organizirana tako, da bo lahko vsak posameznik sodeloval v razpravi, sodeloval pa tudi potem pri reševanju in premagovanju ugotovljenih slabosti in težav ter doslednem uresničevanju dogovorjenih nalog in ciljev.
Naj ob koncu v imenu svojih sodelavcev želim kolektivu naše temeljne in delovne organizacije srečno in uspešno leto 1979.
A. Pišek
vsem zaradi zavestnega zmanjševanja proizvodnje v letnih mesecih zaradi slabe prodaje teh izdelkov.
Tudi ob koncu letošnjega leta lahko ugotovimo žalostno resnico, da bo kljub štiriizmenskemu delu finančni rezultat temeljne organizacije kaj pičel. Če pa oce-
Koledarsko leto 1978 se izteka, obenem pa tudi poslovno. Uspehe našega dela spremljamo sproti, zato lahko že pred zaključkom leta na grobo ocenimo, kaj smo dosegli.
Letni načrt, ki smo ga sprejeli ob začketu poslovnega leta, vsebuje mnogo elementov, ki jih je treba upoštevati, zbir vseh elementov pa je teoretično nakazana pot za dosego planskih nalog.
Mislim, da smo zastavljene naloge izpolnjevali dokaj uspešno. Niso pa vedno samo številke, ki kažejo odstotke, indekse in podobno, najbolj primerne za neke zaključke. Ta prispevek, ki je povzetek razmišljanj, izraženih v razgovoru s sodelavci, naj bi obšel številčne kazalce ter naše delo, uspehe in neuspehe prikazal zgolj opisno.
Kot že nekaj let nazaj, smo tudi letos iskali čim večje možnosti za prodajo naših izdelkov. Iskali smo najboljšo pot, kako se kupcu približati tako, da bo namen-
sporazumu določenih mnogo pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, preden lahko zaposlimo novega delavca.
Prav zaradi pomanjkanja delavcev za dela v neposredni proizvodnji so potrebne hitrejše spremembe v tehnologiji in v njeni modernizaciji. Strokovno delo bo vedno bolj potrebno; vendar pa ga v vsakdanji praksi ne priznavamo dovolj in ga prevečkrat smatramo za odvečno. Pogosto je slišati o slabi organizaciji dela, čeprav organizacijo najbrž premalo poznamo. Da nekaj organizirano deluje, mora imeti usposobljene vse člane, ki so med seboj povezani, ne pa samo nekatere.
Samoupravni odnosi in obveščanje ter kot posledica teh tudi medsebojni odnosi so vse preveč okovani v neke stroge meje, zaradi česar je prihajalo do nezainteresiranosti in odmaknjenosti nekaterih članov kolektiva od dogajanj, med katerimi živimo in
vimi medsebojnimi odnosi tudi čez eno leto ugotavljali, da je bilo uspešno.
D. Plaz
TOVARNA LESNIH IZDELKOV STARI TRG
Oceno letošnjega gospodarjenja bom skušal strniti v nekaj podatkov, ki bi bili razumljivi vsem zaposlenim. Obenem pa ne morem mimo težav v posameznih oddelkih, s katerimi smo se srečevali letos.
V	začetku leta smo si zastavili planske cilje in obveznosti. Po podatkih za devetmesečno obdobje je celotni prihodek 77.4b7.269 dinarjev, od tega je bil skupni dohodek 28.558.0UU dinarjev, čisti dohodek na delavca pa 101.419 dinarjev pri povprečno 202 zaposlenih. Proizvodnja se je ubadala z vrsto težav, ki smo jih bolj ali manj uspešno reševali.
Žagalnica je imela dosti težav predvsem pri razžagovanju hlodovine, ki je delovna enota Gozdnega gospodarstva — MELES ni pravilno sortirala. Hlodi so iznad določenih in dogovorjenih debelin po vrstah razžaganja. Te pomanjkljivosti terjajo dodatna dela, ki jih ni mogoče v celoti odpraviti in se odražajo v slabšem izkoriščanju hlodovine. Za primerjavo naj povem, da en odstotek pri izkoriščanju pomeni za temeljno organizacijo letno 800.000 dinarjev. Pri tej enoti je treba omeniti tudi opravljanje uslug, ki bi jih morali reševati skupaj s pristojnimi organi skupščine občine in krajevne skupnosti Loška dolina.
Odprema žaganega lesa je bila vse leto uspešna. Sodelovanje s prodajno službo je bilo kar zadovoljivo. Precej težav pa smo imeli pri prevozu, kar se je odražalo v nestrpnosti kupcev na domačem trgu.
V	finalni proizvodnji je temeljna organizacija letos zelo napredovala. Obseg proizvodnje se je povečal za 100 odstotkov. Letos je stekla nova proizvodnja — izdelava kartonske embalaže.
Število delovne sile se ni povečalo, kar se je odražalo v dohodku. V oddelku stolarne prevladuje naročilniški program, kar zahteva kar naj večja prizadevanja delavcev v tej enoti. Večkrat so se pojavljale težave pri odpremi, predvsem zaradi pomanjkanja repromaterialov
Zelo pogoste so bile tudi težave pri delu vzdrževalne službe. Dosti kritičnih besed je bilo izrečenih na račun nepravočasnih dobav rezervnih delov in materialov za vzdrževanje, čeravno bi lahko bile dobave dosti bolj sprotne.
Letošnje leto je bilo tudi na samoupravnem področju dokaj razgibano. Splošna služba in organi upravljanja so morali reševati zelo raznolika vprašanja — od pomanjkanja delovne sile, usklajevanja samoupravnih ak-
tov in ne nazadnje kršenja delovne discipline. Še veliko je nerešenih vprašanj, ki jih bo treba reševati širše oziroma skladno s samoupravnimi akti.
Pripombe in kritike, izrečene v neposredni proizvodnji, morajo biti temeljno vodilo pri odpravljanju slabosti in težav. Toda, ali vidimo samo druge napake, do svojih pa smo brezbrižni? Nikakor ne morem mimo ugotovitev, da še vedno ne izkoriščamo delovnega časa tako, da bi bili lahko zadovoljni. Res, da smo letos na tem področju dosti napravili. Pred nami vsemi pa je obveznost, da v prihodnje storimo še več.
Proizvodni program za prihodnje leto je še v izdelavi. Po podatkih, ki so na voljo, bi bil obseg proizvodnje 122.000.000 din oziroma 186.200 norma ur. Število norma ur na delavca se prihodnje leto v primeri z letošnjim povečuje za 15 odstotkov. Žagalnica ne povečuje norma ur na zaposlenega, ker je vezana na dobavo hlodovine. Število norma ur pa se povečuje v stolarni za 12 odstotkov in v kartonaži za 5
Že na samem začetku je treba ugotoviti, da s planom prevzetih obveznosti letos naša temeljna organizacija ne bo izpolnila. Izpolnila jih ne bo niti v količinskem niti vrednostnem pogledu. Vzroke temu moramo iskati v objektivnih, pa tudi v subjektivnih razlogih.
Pri proizvodnji surovin ivernih plošč smo imeli letos največ težav z nenačrtovanimi zastoji. Nad polovico zastojev, kar zadeva časovno trajanje, so predstavljale okvare, predvsem manjši in večji strojelomi. Če k temu prištejemo še vse ostale zastoje, lahko ugotovimo, da smo načrtovane zastoje presegli za več kot trideset delovnih dni.
V proizvodnji oplemenitenih plošč pa bomo pod planom pred-
n j ujemo rezultate samo na osnovi surovih iverk, pa ugotavljamo precejšnjo izgubo. Vzroki za takšno stanje so predvsem v hitrem naraščanju materialnih in reprodukcijskih stroškov. Razumljivo, da takšno stanje, ki že dalj časa povzroča težave vsem proizvajalcem ivernih plošč, povzroča težave tudi na drugih področjih medsebojnih odnosov, na primer pri nagrajevanju, v pomanjkanju kadra in podobno.
Če upoštevamo omenjene težave, potem bi si morali v prihodnjem letu prizadevati predvsem za večjo proizvodnjo, posebno še zaradi ugodne konjunkture naših izdelkov na tržišču. Da pa bomo v tem uspešni, bi morali čimprej bistveno zmanjšati število okvar, odpraviti vzroke zanje in jih hitreje reševati. Pri tem je zelo pomembna pravočasna oskrba z rezervnimi deli.
Poskrbeti bi morali, da takoj zapolnimo pomanjkanje delavcev v proizvodnji in pri vzdrževanju. Morali bi spremeniti in izpopolniti nagrajevanje, posebno še za tista delovna opravila, ki nosijo glavno težo in odgovornost v naši temeljni organizaciji. Vsekakor bi se morali vsi skupaj in vsak posameznik zamisliti nad svojimi dosedanjimi slabostmi ter v disciplini in odgovornosti nekaj spremeniti.	D. Mazij
# ~£ss
Tovarna pohištva Stari trg
ska uporaba naših izdelkov najbolj funkcionalna.
Za razliko od prejšnjih nekaj lot je bilo letošnje najbolj uspeš-no, kar je dokazano s tem, da smo vsako izdelano kuhinjo tudi Prodali.
Uvajanje naročilniškega siste-rtla za kuhinje Brest 03 nam sicer povzroča še preefej organizacijskih in tehnoloških težav, ven-dar pa smo prepričani, da jih pomo prihodnje leto, ko bomo •nieli usposobljene nove prostorske zmogljivosti, tudi opravili ali Pa vsaj zmanjšali.
Preskrba z reprodukcijskimi materiali glede na roke dobav |n na kvaliteto materialov ni bila najboljša. Pogosto je prihajalo do zastojev, ki so bili takšni, da smo pri urgencah ugotavljali kot vzroke le človeški faktor. Ve-hko težav povzroča in jih najbrž se bo vskladiščenje gotovih izdel-Kov do odpreme, sledita pa transport oziroma poškodovanje iz-eikov na poti do kupca. Pomanjkljiva je statistična kontro-a o poškodbah, da bi lahko na v?J Podlagi ugotavljali vzroke po-v,° i 'n ukrepali za odpravo zvokov. Ko delavec, ki je vložil el svojega truda v izdelek, čez kaj časa vidi le-tega poškodo-anega, se pač vpraša, ali je vse urjeno, da do tega ne bi prišlo, n Kazen naštetih težav pa verjet-velja še več pozornosti po-n^ti1 kadrovski politiki in za-J lovanju, saj je najpomemb-
vek1 Pn vsakem opravilu le člo-
j in dejansko število zapo-' mh med letom se močno raz-m uJ.evta- Kolektiv je bil občutno , "IJa kot smo načrtovali. Ko-uv se pač stara s tem, ko no-” delavcev v ožjem zaledju ni delS°ce -več. dobiti, saj je vsak s, a voljan in sposoben že zapo-DnH Sprejem delavcev iz drugih Področij pa je povezan z vrsto zav, saj je po samoupravnem
delamo. Imamo toliko vseh mogočih sporazumov, da vse prepogosto prihaja do nesporazumov zaradi sporazumov. Ure in ure izgubljamo na sestankih, da bi lahko ugotovili, če se ne boste sporazumeli, bo to uredil odlok. Vse preveč formalistični postajamo iz dneva v dan. Zmanjkuje nam časa za občasne kolektivne razgovore, kjer naj bi se v preprosti, vsakdanji besedi razgovorili tudi tisti, ki niso govorniki.
Že samo to, da nekoga poslušaš, da mu posvetiš nekaj svojega časa, mu pustiš dokončati, kar je hotel povedati, pomeni več kot tvoje najlepše izgovorjene besede.
Leto je za nami, pred nami pa je zopet novo, ki bo zahtevalo mnogo naporov že na samem začetku, da se dogovorimo za nove planske naloge. Pri tem bodo koristne izkušnje iz preteklih let, poskušali bomo odpraviti tisto, za kar vemo, da ni bilo dobro. Prepričan sem, da bomo s pra-
#! Mima brest
Žagalnica v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg
Kamen do kamna palača
TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA
Ob preselitvi proizvodnje tapetniških izdelkov, polyuretana in razreza iprena v nove proizvodne prostore v industrijsko cono v Podskrajnik, smo bili vsi zaposleni v teh dejavnostih veliki optimisti, kar zadeva proizvodnjo in gospodarjenje nove temeljne organizacije.
Zato smo se takoj na začetku zagrizli v delo in težave, ki so se pojavile zaradi nove organizacije dela. Novi, na oko lepi in prostorni proizvodni prostori namreč ne ustrezajo tehnološkim zahtevam, imajo pa še druge pomanjkljivosti, na primer ogrevanje tovarne, pomanjkanje kom-primiranega zraka, prepih, premajhni skladiščni prostori in drugo.
Posledice vseh teh pomanjkljivosti so se, čeprav smo jih reševali po najhitrejši poti, začele kopičiti in so vplivale na povečanje »bolniške«, ter na manjšo delovno storilnost in delovno disciplino.
Poleg tega so se pojavile še težave s prodajo tapetniških izdelkov, ki ni bila v planiranem obsegu; to je še zlasti vplivalo na delovno storilnost. Z razširitvijo proizvodnih programov, z večjo izbiro blaga in ob konjunkturi v prodaji se je le-ta močno
prav dosega planske naloge, tudi nismo in ne moremo biti zadovoljni, saj bi lahko proizvedli več, pa tudi kvaliteta izdelkov je padla pod določeno stopnjo kvalitete.
Poleg vseh teh težav smo imeli tudi premalo delovne sile, tako da se ni čuditi, če plana ne bomo dosegli. Kljub vsem težavam mislim, da bi s pridobitvijo skladiščnih prostorov za ogrodje, z dovolj delovne sile, s širšim proizvodnim programom, z boljšo organizacijo in pripra-
SKUPNE DEJAVNOSTI
Delavci delovne skupnosti Skupnih dejavnosti smo si v začetku leta zastavili vrsto nalog, da bi skupaj z delavci v proizvodnih temeljnih organizacijah združenega dela dosegli cilje, ki smo jih sprejeli z letnim gospodarskim načrtom.
Najprej naj omenim, da smo v tem letu nadaljevali z uresničevanjem določil zakona o združenem delu. Skupne dejavnosti so se na novo organizirale tako, da se je iz nekaterih služb oblikovala nova temeljna organizacija Prodaja. Nekateri deli Skup-
Proizvodna hala za tapetništvo
povečala, tako da so posamezne garniture nekompletne ali pa jih sploh ni na zalogi. Na povečanje prodaje je vplivalo tudi to, da smo prešli na proizvodnjo po naročilu, kar pomeni, da izdelujemo tiste garnature in v tistem blagu, ki jih kupec naroči po katalogu blaga.
Zaradi vseh omenjenih težav in pomanjkljivosti in še zlasti zaradi pomanjkanja ogrodij, do katerega prihaja ob premajhnih varnostnih zalogah, ob premajhnem skladiščnem prostoru, tovarna ni dosegala planskih nalog, saj bo letni plan dosežen s 75-odstotki, kar bo imelo za posledico izgubo in s tem tudi manjše osebne dohodke. Doseganje planiranih nalog je po oddelkih zelo različno. V Tapetništvu bo po oceni plan dosežen s 70 od-stoki, v oddelku Polyuretan z nad 100 odstotki in v oddelku Razrez iprena s 75 odstotki. Za oddelek Razrez iprena je potrebno iskati vzrok v spremenjeni politiki cen za ipren v blokih, zaradi česar ni naročil. S proizvodnjo v oddelku Polyuretan, če-
nih dejavnosti — umetne mase in razrez iprena pa so se skupaj s tapetništvom organizirali v temeljno organizacijo Tapetništvo. Sprejetih je bila vrsta samoupravnih splošnih aktov znotraj delovne organizacije, pa tudi vrsta samoupravnih sporazumov z drugimi delovnimi organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Investicijske odločitve — rekonstrukcija Tovarne pohištva Stari trg, Tovarne pohištva Cerknica, Jelke Begunje in Mineral-ke, so terjale vrsto strokovnih priprav, v katerih so sodelovali kadri z različnih delovnih področij.
Dosledno uresničevanje zakona o združenem delu je zahtevalo tudi spremembe v celotnem informacijskem sistemu in uvedbo žiro računov po temeljnih organizacijah.
Na področju samoupravnega planiranja so bile opravljene strokovne pripombe za sprejem osnutka aneksa k srednjeročnemu programu razvoja, pa tudi za letni gospodarski načrt.
vo dela ter z večjo delovno disciplino in storilnostjo v prihodnjem letu lahko dosegli postavljene planske obveznosti. Te niso majhne, kar vidimo iz podatkov. V letu 1977 je bilo proizvedeno 13300 tapetniških izdelkov, v letu 1978 — 15600 (ocena), za leto 1979 pa planiramo 23000 tapetniških izdelkov.
Zato bi želel kolektivu TOZD Tapetništvo veliko uspehov pri delu, pa tudi osebne sreče, zadovoljstva in zdravja v novem letu; to pa želim tudi vsem ostalim članom delovne skupnosti Bresta.
J. Gornik
Oskrba je bila za delavce v nabavi še posebno trd oreh. Vzrok za to so administrativni ukrepi na področju uvoza, po drugi strani pa nam jo je zagodla zima, da je bila zaloga surovin za primarno predelavo majhna.
Še bi lahko naštevali. Menim, da so delavci Skupnih dejavnosti zvečine zadovoljivo opravili svoje naloge, kar se odraža tudi v oceni letošnjega gospodarskega uspeha.
V	prihodnjem letu bo potrebno opraviti naloge v zvezi s pravnim konstituiranjem novih temeljnih organizacij ter proučiti pogojem opraviti pripravljalna dela za organiziranje nove temeljne organizacije Mineralka. V letu 1979 moramo uskladiti z osnovnimi akti tudi še preostale samoupravne splošne akte, ki jih v preteklih dveh letih nismo popravili.
Opraviti bomo morali tudi vsa strokovna opravila na področju prostorskega planiranja in pri pripravi srednjeročnega programa razvoja.
Z organiziranjem novih temeljnih organizacij in z doslednejšim uveljavljanjem zakona o združenem delu, zlasti načela o svobodni menjavi dela, se vprašanje organizacije poslovanja in predvsem delitve dela še zaostruje. V prihodnjem letu bomo morali ponovno pregledati, katere naloge bomo opravljali v temeljnih organizacijah, katere v Skupnih dejavnostih Bresta in katere v Skupnih dejavnostih SOZD. Na podlagi dolgoročnejše opredelitve organizacije za vsako temeljno organizacijo in Skupne dejavnosti bo treba sprejeti podrobno organizacijo z vsemi medsebojnimi povezavami.
V	začetku leta 1980 bomo zamenjali tudi računalnik, zato bomo morali v letu 1979 opraviti reorganizacijo celotnega informacijskega sistema. To bo zahtevalo sodelovanje strokovnih kadrov v temeljnih organizacijah in posameznih službah Skupnih dejavnosti, ker bomo le tako dosegli najracionalnejše rešitve in poso-
dobitev poslovnih postopkov. Izboljšanje organizacije dela na vseh področjih bo prispevalo tudi k višjemu dohodku.
Pred strokovnimi službami bodo v prihodnjem letu zahtevne naloge tudi na vseh drugih področjih; od operativnih del pri izpeljavi naložb, redne oskrbe, proizvodnje, prizadevanj za večji
izvoz, do izobraževanja, kadrovanja, skratka, na vseh področjih. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnjem letu dosegli postavljene cilje. Vsem sodelavcem želim, da bi v novem letu dosegali še boljše uspehe, da bi bili medsebojni odnosi kar najboljši in da bi bili v osebnem življenju srečni in zadovoljni. J. Hren
Če ne glasujemo »ZA«
Ne dolgo tega je po vseh temeljnih organizacijah v naši občini na vrat na nos stekla akcija za sprejemanje »aneksov« k samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti« (kako učeno to zveni!) — preprosteje: sprejemanje prispevnih stopenj za delo teh skupnosti v prihodnjem letu.
Kljub gori informacijskega gradiva in kljub neposredni — ustni razlagi predstavnikov SIS pa omenjenih dokumentov delavci v treh Brestovih temeljnih organizacijah — Tovarni pohištva Cerknica, Tovarni ivernih plošč in Tovarni pohištva Martinjak — niso sprejeli.
Seveda se ob tem dejstvu že oblikujejo različne politične ocene. Nehote se človeku porodi naslednja dilema: ali je bolje, če delavci avtomatično dvigajo roke, ne da bi vedeli, kaj so sprejeli in stvari gredo nemoteno dalje, ali pa je bolje, če ob glasovanju razmišljajo in stvari ne sprejmejo, ker jih ne razumejo oziroma vanje niso prepričani... (odveč je govoriti, kako čudovito bi bilo,
če bi gradivo dobro poznali ter se zavestno in z interesom odločali oziroma, da bi zares nastalo na osnovi svobodne menjave dela).
Vzroki za omenjeni nedavni pojav so najbrž:
—	prehiter in politično nepripravljen samoupravni postopek, pri čemer so odpovedale tudi družbeno-politične organizacije, posebej sindikat;
—	neustrezno in premalo jasno informativno gradivo;
—	pričakovanje, da bodo delavci — podobno kot doslej že večkrat kar avtomatično glasovali;
—	nedodelan sistem obveščanja v naši delovni organizaciji in v občini sploh (na kar smo že večkrat opozarjali);
—	strokovni delavci v SIS se premalo zavedajo odgovornosti za celovito obveščanje.
Naj na koncu poudarim, da so to čisto osebna razmišljanja. Prav bi bilo, če bi se oglasil še kdo; morda kdo izmed tistih, ki so bili pri stvari neposredno udeleženi.
B. Levec
Mladinski seminar
Seminar, ki je bil sredi novembra, je organizirala mladinska organizacija v SOZD Slovenijales.
Naš prvi delovni dan se je pričel z uvodnim pozdravom in s predavanjem o komuniciranju v združenem delu. Izčrpno s s*.o spoznali vsa teoretična izhodišča predvsem o samoupravnem obveščanju.
Naslednjega dne smo obravnavali inovativno dejavnost, ki vpliva tudi na večjo produktivnost. Tej dejavnosti posvečajo v mnogih delovnih organizacijah premalo pozornosti. Naš razvoj vse preveč temelji na tujih tehnologijah in tehnoloških postopkih. Inovativna dejavnost je sicer iz leta v leto večja, vendar pa zaostajamo v primerjavi z ostalimi državami.
Koordinacijski svet SOZD je napravil anketo po vseh osnovnih organizacijah in ugotovil, da
je zanimanje za inovativno dejavnost premajhno. Zato si mora vsaka osnovna organizacija prizadevati, da se stanje na tem področju izboljša.
V	drugem delu tega dne smo se pogovarjali o gospodarjenju in o organiziranosti SOZD Slovenijales. Seznanjeni smo bili, da de; lovne organizacije z nekaterimi izjemami dokaj dobro gospodarijo. Nekatere stvari so še neurejene, predvsem dohodkovni odnosi.
Zatem nas je tovariš Boris Bavdek seznanil z gradivom za X. kongres ZSMS.
V	zadnjem delu seminarja smo si izdelali program dela za prihodnje leto.
Posredovani so nam bili tudi rezultati ocenjevanja za najboljšo osnovno organizacijo v SOZD Slovenijales; kar tri Brestove so med prvimi desetimi.
A. Črnigoj
“Mj
'
Naš Salon pohištva ter prostori za Skupne dejavnosti in Prodajo
*
mmm
mm

Človek bi na koncu vzkliknil: »Kar odlično leto!«
Ni bilo ohlapno, ne zapeto. Ravno prav napeto.
In mislim si, tako rekoč brez zlobe:
le kam bi z moko, če ne bi zrna šla v otrobe?
SOZD nam smelo še naprej načrte kuje, svobodno delo pod zastavo črno pluje.
Če poetu ne bilo bi več do plače, iz SOZD-a stresel bi otrob za polne hlače.
Za uvod v leto TOZD-i so dobili nov obraz, žiro račune je prinesel dobri dedek Mraz-Takoj zatem je seme šlo v zrnja klas; prej enega, zdaj sedmih sliši se kruljenja glas-
Čosič BkESTU kuha. Kaj bo prišlo iz piskra?
Na nebu nova je vzplamtela ISKRA!
Mar ISKRA zdaj je z OLVMPA meče BREST?
Ne, ne denar, denar, tako sporoča zadnja vest!
Le kaj bi z iskro, Brestu se obeta svetla luč, omaram vrata v svet odpira ZLATI KLJUČ-In brez zalog skladišče glavno išče nove kvalitete, na ražnju zajce in še druge nudil bo specialitete.
Če za imena TOZD postal poet bi svetnik, potem bi Brest preimenovan bil v Anuitetnik-2a prima balerino bi v njem izbral Iverko in ji ime spremenil v Brestovo rdečeperko.
V veliki so tovarni rekli: »Le kaj s parkirno krizo?« Pred glavnim vhodom bomo ohranili kolesarsko remizo. Ob potoku na plevelu zraste naj nerjaveča avto-vila! Problem parkiranja pa ni, če prideš brez avtomobila!
Bolj ko razmišljam, bolj se mi po glavi mota, da nam izvoz zahaja s pota na stranpota.
Domači trg vse bolj postaja naš adut; pač slabše je hoditi bos kot pa obut.

Kosur
Nil
brestov
drobnik

^%

v'

■mo'
žik

T

ž//S
°0
z\RO:
nsm}
QoR!CA
POMAc /
trg,

lik fe A / 'L ! lv /	
JI lzvoz\ jji	
m ¥
'SKLADIŠČE'
M Z/j
zajce!
,l z3
’/!%
h;
£Z/,	_
-Alb.
Df'1
&
«A\
fo O,
o
G
1PM lahko
pred
VHODOM, S Ari’
mMRjcfcsL/
VSE To cJE
Skupnim službam BREST že leto dni mežika,
se ve, za znak gre, pa tudi svobodna je menjava prevelika.
Smo nove in moderne naročili IBM zadeve,
se ve, za novo seme, a prostor bo tudi za pleve.
jN**
Pravijo GGjevci, da žro košute jelke namesto trave. »Košut pač ni«, de lovci. »Na streljamo mar krave?« Morda presvetli Pan bo stari pravdi kos in Brest namesto surovin dobil bo daljši nos.
Še lani Cerknica bilo je malo mesto, čez noč jo skupščina je spremenila v velemesto. Petkratno je zemljiško rento pomnožilo nam glavarstvo, s prisilo bo iz mesta na deželo šlo vse gospodarstvo
r
Kot bi gnalo nas na strašno drisko.
na Golan tekli reševat smo stanovanjsko stisko.
Zdaj Svinjegorci postali bodo svetovljani, čez leto bodo že silvestrovali tam z Rimljani.
Ko SAP pri nas je TOZD postal, v roke vzel je pipec. Zastonj ponuja nam (od občine podarjeno) vlečnico na
Lisec.
Bi človek rekel, da gre za izgubo, če bil bi mislec,
Bojda se SAPKO zmazal rad bi, lisec.
Nam sonce posijalo na strani turizma je osojne, naenkrat kar kipi promet turistov iz Postojne, iz Jame pravijo, da nam prinašajo darove, nazaj naj vzamemo od coprnic očarane domove.
Na občini bili so še kar v redu fantje,
saj bolj podpirali kakor podirali so črne gradnje.
Od godbe naše kmalu ne dobili bi več glas, je moral razvozlati štreno cel politični Parnas.
Za naše malo mesto dovolj otrobov je namleto.
Srečno voščim vam in BRESTU novo leto!
In za Silvester se vesela Cerknica bo zavrtela v kristalni dvorani novega — »LOPATNIK« motela.
Rešilna sistemska inovacija
Tako iznenada se je posvetilo v glavi občana, krajana in samou-pravljalca Sejnika, da se je zbal za svoje varovalke- Prav gotovo bo to tisto ta pravo- Ideja, misel odrešilna. Pot k uspehu. Rešitev stoletja, rešitev sistema. Še več: sistemska rešitev sistema.
Takole je razmišljal občan, krajan in samoupravljalec Sejnik: »Imamo občinsko slamomlatilni-co in občinsko otroboveznico. Preden vsi zaintereserani (in nezainteresirani) mlatilci in otrobo-vezci pridejo na vrsto, da bi opravili svoje ali tuje delo, jih že čaka delo pri krajevni slamomla-tilnici in krajevni otroboveznici. In, začuda, največkrat morajo tu mlatiti in vezati podobno, enako ali pa kar isti material kot so ga bili v okviru občinske mlatilno-vezalne akcije.
Preden se jim odpočije od dviganja utrujena roka in preden se poleže prah, že morajo ponovno s cepci na delo v ozedejevsko ali v tozedejevsko slamomlatilnico in otroboveznico -Delati s cepci ni
preprosto, utrujata pa tudi prah in zagonetnost pri vezanju otrobov. Pri vsem pa še ta nezgoda, da je zrnja le še za pol prgišča, saj obdelujejo največkrat isti material kot so ga bili poprej že v občinski in nato še v krajevni to-pogledni obdelovalnici.
Rešitev, ki mu je prevevala v zadnjem času nekoliko zakrknjeno dušo, pa je bila enostavna, vendar zaradi ekonomsko-tehničnih učinkov inovacija v vsakem smislu te besede: zgraditi centralno filtersko kemo-fizično prečišče-valnico in sortirnico slamomla-tilnega in otroboveznega materiala.
Glavna naloga prečiščevalno-sortirnega agregata bo prečiščevanje slamo tvornih in o trobo veznih materialov. Sam agregat pa bi deloval v osnovi takole: V sprejemni lijak bi vlagali slamo-tvorne in otrobovezne materiale. Te materiale obvezno vlagajo njihovi pridelovalci osebno. Poseben računalnik najprej oceni material s + (plus) ali — (minus)
glede na razumljivost in obseg. V primeru minusa se sproži poseben mehanizem, ki primerno fizično obdela ustreznega prinašalca. V primeru plusa pa gre material v sortirnico, ki s posebno nalepko zagotovi dostavo prečiščenega materiala v tisto občinsko, krajevno ali tozdovsko slamomlatilnico ali otrobovezno obdelovalnim, kjer bo najbolje uporabljeno. Tudi pri sortiranju bo poseben računalnik skrbel za avtomatično izločevanje vseh vrst slame in otrobov, ki so bili že obdelani, to je, prečiščeni in sortirani. S tem se bo delo s cepci in otrobovezenjem zmanjšalo na najnujnejši obseg. Prihranjena bosta čas in denar.«
Zaključil je svoje razmišljanje občan, krajan in samoupravlj a-lec Sejnik, se sladko nasmehnil, se obrnil na drugo stran in še naprej glasno smrčal kot velikanski avtomatični slamo-mlatilni in otrobovezni agregat, v katerem se je nekaj zataknilo.

'POZ o R, I1

\ PLUS
Tole je sistem otrebovezenja na osnovi gornjega elaborata
■A Z V
>NIC£ z

v op&o®\
'*?PQZ. I 3 A?
je-
Kako izluščiti pravega direktorja
Nima izobrazbe, kar se mu vidi in vsi vemo, da iz njega ne bo nikoli nič.
Izobrazbo na papirju sicer ima, lahko maha s tem papirjem, vendar iz njega ne bo nikoli nič.
Sklical je zbor delavcev. Spet bomo mlatili prazno slamo.
Že spet ni sklical zbora, saj odloča kar sam. Duš, pa taka samouprava!
Poročilo je pripravil na dveh straneh. Zdaj vidite, da je nepismen. Pripravil je petdeset strani poročila. Kaže, da ima dosti časa, ubadati se s to solato.
Na delavskem svetu se vedno oglaša. Mora vezati otrobe, ker je poklicen diskutant.
Na delavskem svetu vedno molči, potuhnjenec stari.
Daje naloge svojim sodelavcem, ker ne zna sam ničesar narediti.
Nikomur ne daje nalog, ker sploh nima pojma, kaj in kako se dela.
Ko je na zboru pojasnil sporazum, so ga delavci zavrnili. Politično je vprašljiv.
Ko je na zboru pojasnil sporazum, so ga vsi sprejeli. Seveda, ker se ga bojijo, mu samo kimajo.
Kar naprej potuje. Seveda, dnevnice, kilometrina. Doma pa kot vemo in znamo.
Kar naprej čepi doma, ni čudno, da je naše poslovanje tako zaplankano.
Na delo pride pol ure prepozno. Gospod si lahko vse privošči.
V tovarni straši po cele dneve. Seveda, ko pa svojega dela ni sposoben opraviti v rednem delovnem času.
Na pikniku kolektiva se ga je nacukal. Je nepoboljšljiv pijanec.
Na pikniku ga ni bilo. On je »preveč pameten«, da bi družil z nami.
Na razpis se je že spet javil, saj za drugo delo tako ali tako ni sposoben.
Na razpis se ni javil; domi-šljavec misli, da ga bomo prosili.
Fantje, kaj pa, če nam ta kup pade na glave ^
Očka, kako težka pa je ta produktivnost, ki ob stalnem dviganju stalno pada?	jjjži
Mali literarni leksikon
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI — naša sestavljena organizacija združenega dela DRUŠČINA — Brest
KRALJ NA BETAJNOVI — Tovarna pohištva Cerknica
PREVIHARIMO VIHARJE — Tovarna ivernih plošč
SREČA NA VASI — Tovarna pohištva Martinjak
BOBRI — Tovarna lesnih izdelkov Stari trg
IMEL SEM JIH RAD — Tovarna pohištva Stari trg
POD SVOBODNIM SONCEM — Tovarna pohištva Jelka
SAMORASTNIKI — Tovarna oblazinjenega pohištva
DESETI BRAT — Tovarna mineralnih plošč
TIHOTAPCI — Prodaja
JARA GOSPODA — Skupne dejavnosti
ENAJSTA ŠOLA POD MOSTOM — kolegij
ZA NARODOV BLAGOR — družbeno-politične organizacije
IZZA KONGRESA — sindikat
GRIVARJEVI OTROCI — mladina
HUZARJI NA POLICI — komerciala
GOSPODIN FRANJO — trgovski potnik
KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI — uradni list
ABECEDARIUM — poslovna politika
PODOBE IZ SANJ — srednjeročni načrt investicij
CVET IN SAD — plan in zaključni račun
KAM PLOVEMO — sanacijski program
SREČA V NESREČI — kredit
POGINE NAJ, PES — anuitete
GRAJSKI PISAR —- sestavljalec splošnih aktov
BUKUVCE ZA RAJTENGO — podatki iz AGP
SREČA NA VRVICI — osebni dohodki
TA VESELI DAN — izplačilni dan
UTOPIJA 4000 — enoten sistem nagrajevanja na Brestu
MED DVEMA STOLOMA — vodilni ob razpisih
MULE — transport
NAPAKE SLOVENSKEGA PISANJA — številni referati PESMI ZA BRAMBOVCE — poziv na orožne vaje ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI — gozdno gospodarstvo TROP BREZ ZVONCEV — naše gostinstvo VAŠKA KOMANDA — svet krajevne skupnosti VELIKA GALA PREDSTAVA — nesklepčne skupščine SIS BALADE IN ROMANCE — delegatska gradiva AGITATOR — »poklicni« diskutant BUTALCI — to pa kar sami uganite!
m;
VPRAŠANJE: Kaj je na gornjem napisu narobe?
ODGOVOR: Pravilno slovensko se piše BREZ (ali pa morda tudi BREST?)
Temelj koplje Aron, temelj čvrsti, Koplje, rije po zemljoj globoki koplje v prst peščeno bunker vami na Golanu, zemljici predragi.
»Komu stavim hišo to bogato, nišo belo, zidano — drveno?« »Zase«, Aron sam si odgovarja, »zase ino za družino svojo«.
V takih mislih glava mu omahne, trudna glava, polna misli hudih.
Nič ni čudnega, da Aron zgasne: dva sta dolga šihta v njem zaspala: vse dopoldne zakopan v računih je na ozdu svojem gospodaril, vse popoldne s krampom in lopato temelje za dačo si voglaril —
Spi zdaj, Aron, sladko mirno spavaj!
Veje hlad od jezera Nestalca, J^egla mokra z Javornikov diha, dan počasi gasne, noč se dviga s temnih tal duhtečih in od hriba, ko se Aron v jami sam zgovarja, Ustavi se in gleda delo svoje:
"Tri so stene danes podkopane, stene tri za mojo belo dačo, jutri dan ponovno se rodil bo, Pridem zjutraj sem v Golan zarana zadnji steni temelje izdolbem zadnji steni — to bo likof prvi!
TRIKRAT le še mahnem naj s kopačo, TRIKRAT vržem prhko prst iz jame — do količka baš dospem natanko. Zjutraj naj začne se delo jasno, brez ostankov od današnje mere, bolj bo jutri delo mi uspešno«.
Mahne Aron prvič, mahne drugič,
°uti mehko prst pod svojim krampom; biahne tretjič — kramp grdo odskoči! Mravlje čuti v prstih vseh desetih, bolečina vsega ga prešine!
»Bes te lopi!« vroče mu postane: ®Kala čvrsta, trda in oglata — kramp povsod zvoni in odskakuje! »Bog nebeški, kje je zdaj lopata?!«
j~Una leze svetla izza Bloščka, jpusi žarke blede po parceli, emni trije jarki so okviri emeljev za hišo Jelovico — svetli kamen se v četrti beli, Kamen gladki, brušeni, oglati...
r, 3 u° Aron zemljo zdaj odstira, urebe prst zrahljano okrog skale,
■nrz.a mu na čelo stopi sraga, v0 Pokrov odkrije — sarkofaga!
Pravdi treba je na ljubo reči: o!go Aron ni o smrti mislil: in a z„e je živel za življenje __ 2eno, za družino svoio,
?tr°ke — in za cilje višje; r .1 s® spomni — luna se je skrila —
Vs £ , Sa mati je učila:
-kjak, kdor živ je, da se v prah pogrezne, n„0!' !e mrtev, res da kite zvezne 5 ?ust'i° pod pritiskom časa, b ostane, se po svetu klati.
n j1 11?, vendar, Aron se ne plaši Pn[,? 12 teme sarkofaga. t ,bliva pridnega kopača,
' ,no. SRde na pokrov kamnitni, 'lonivši glavo v roke težke -le misli misli kot so roke: l" Aron moi, že noč končana! Da! bo jutri rekla komunala? sosedje bodo klepetali?
1 i ce spomeniško varstvo staro esto mene tu ho zdaj kopalo? a« bo moja hiša tukaj stala?
_ ti h0 še sploh na mestu starem? j aJ ce sarkofag do sarkofaga u leži na mojem svetu dragem? ozko tebi, o zadružnik Aron!«
Ali komaj glava mu zasniva, sanja Aron tele svetle sanje: Sarkofag pod njim se rahlo nagne, čvrst pokrov kot sapa se zamaje, že stoji pred njim Rimljan postaven. S helebardo, sulico broneno, ves odet v bogate svetle sleme, okovan od čvrstih nog do glave takele besede reče trezno:
»Kdo si, ki kratiš mi večno spanje?! Tisoč let in drugih tisoč zraven spal sem tu poslednje svoje sanje; nič iz zemlje te me ni pregnalo.
Čutil pač nad glavo sem orača, čuti! vole vleči plug čez glavo, slišal voz težak po poti mimo škripati na njivo ino s polja, vendar nihče ni me v zemlji motil.
Mar želiš me ti od tod pregnati?!«
Reče Aron zdaj besede take:
»Ave, bratec, ti Rimljan plehnati! Mar ne veš, da zemlja ta je naša? Da v Zadrugo smo se skupaj zbratii le z namenom, da bi tu kopali, hišice si lepe pozidali?!
Res parcele s svajo smo zalili, res sosedu so zaprli vodo,
(sam je kriv, zakaj je ni poplačal),
res so fiaše mimo ušes frčale, v jezi babe z ritjo so mencale, vendar je nazadnje — le ime ostalo! — Kaj je zdaj še tebe, šema treba?!«
»Kaj si, kdo si, to povej in prime!
S kom imam si čast disput deliti?
Si patricij ali si plebejec?
Da patricij, lice te izdaja,
da si suženj — pa orodje tvoje!«
»Vse narobe, dragi moj Emonec:
Res delitev ni še v vsem končana:
Eni neposredni so proizvajalci, drugi smo posredni neproizvajalci; vsi smo hkrati dobri in še večkrat slabi — dobri v porabi, slabi izvajalci...
Enim se pritika, da so tehnokrati, ti nazaj kričijo: Vi ste birokrati!
Vsi se navsezadnje srečamo v Golani, spremo se, da končno skupaj bi garali, delaii za sebe, z drugim drug ob rami.«
»Čudna družba tvoja, dragi Aron! Kdo v potoku ti lovi postrvi, kdo pobira ščuke iz Nestalca?«
»Mi vse sami to uredimo, dragi!
Vendar rad bi nekaj te povprašal:
Kakšno jezero je takrat stalo,
ko ste vi si vikende zidali
tu, na mestu tem, kjer zdaj sediva?«
»Kakšno jezero? Presihajoče!
Danes je, že jutri samo blato!
Sužnji so nam ščuke ven metali, drugi so jih pekli, polivali;
Z vinom smo jih potlej zalivali in dekleta •.. Kaj bi še čvekali!
Kaj sprašuješ? Menda ni odteklo jezero Nestalno vam pod zemljo?
Nikdar več morda se ne povrne?«
»Ne, kaj takega se ni zgodilo!
Pravijo pa zdaj, da bo zalilo vse to polje in še ono spodaj — s tem, da bo Emono razsvetlilo v drugo stran Primorce napojilo .. •«
»Prazne marnje! — Kdo že spet pogreva? To Rimljani smo že pesem peli!
Jaz sem eden tistih bogatašev:
Risa! sem in črta! dan za dnevom, pisal in računal, diskutiral, s sužnji luknje sem mašil, odpiral, dobro služil, lepe solde trošil — končno v jezero sem se zaljubil, vikend lep si tu na rob postavil mirna leta sem ob njem dočakal in se pustil tukaj pokopati....
To samo pristavim: Poleg mene tu leže še drugi, vsi bogati — kakor praviš danes — tehnokrati:
Vsakdo ve, pa noče se izdati; kdor bi hote! vodo obdržati, pleve melje, prazno slamo mlati!
Daj, povej ti Notranjec bahati, kam bi šla nocoj, da sva med brati?!«
Nič ni hujšega ga mogel usrati!
Prebudi se Aron ob lopati:
Kam nai pelje svojega Emonca?
Mar v lekarno? Ni še vsa pod streho. Mar v kino? Ve, da gladiator več užitka nudi — navsezadnje — sram ga ie gostilne — pa mu v stiski košarko ponudi! čudna igra:
ISKRA : BREST : OLIMPIJA! Četudi!
TIHO ZLEZE STAR RIMLJAN V KRSTO MISLI ARON: DRŽAL Ml BO VRSTO!
Kako čudovit material, da se ga temeljito obdela!
Gradiva je dovolj, kakšno pa je, bom povedala, ko ga bom predelala.
Gasilske eselojevske vaje
Ta zgodba, ki jo boste prebrali sedaj, je precej resnična.
Pomemben mož, ki je odgovoren za organizacijo gasilsko-ese-lojevsko-civilne zaščite — družbeno samozaščitnih in drugih podobnih zadev v temeljni organizaciji, si je zaželel akcije. Poklical je še dva skoraj enako pomembna moža in jima razložil svoj načrt.
Dogovorili so se: jutri, natanko pol ure pred malico bomo opravili kompleten preizkus pripravljenosti in uspešnosti gasilskih in ostalih vzporednih enot po novi organizaciji. Vendar, fantje, da se razumemo — nobenih vnaprejšnjih obvestil! Stroga tajna akcija, da bomo ugotovili resnično pripravljenost. Organizacijo smo dolgo študirali in pripravljali, mora uspeti.
Naslednjega dne je sirena presunljivo zavijala, da je prišlo precej radovednežev pogledat, kaj se dogaja. Pa se ni nič posebnega. Naša trojka je zažgala »ogenj«, ki ga je treba v super akciji takoj zadušiti. Malo je manjkalo, da se ni zadušil eden od njih, ker se je »požar« tako nezarensko kadil, le ognja kljub bezanju ni bilo od nikoder. Ko je končno le zagorelo, je pritekel od nekod nebodigatreba, ki je znal ravnati z ročnim gasilnim aparatom in je v nekaj sekundah pogasil s trudom vznikli ogenj.
»Če bo še gorelo, me pa spet pokličite, zdaj grem na malico,« se je priporočil strmečim in nekoliko jeznim organizatorjem. Ko je šel na malico, je tudi povedal vsem prihajajočim, da ni nič nevarnega in naj se lepo vrnejo na delo oziroma v menzo. Velika akcija je bila zaključena.
Naši trije organizatorji so bili razočarani in srditi obenem. Prekleti lenuhi, da so vsi tisti, ki bi
morali pridrveti sem in pogasiti ogenj, rešiti ogrožene, nuditi prvo pomoč opečenim in sploh delovati kot se gasilcem in tistim okrog njih spodobi ter vse skupaj naj gre k vragu, ko se človek muči, narod pa vsega sit nima nobene zavesti ne vesti več.
»Na odgovornost z njimi« je zahteval prvi. »Na odgovornost!« de drugi. »Čakajta, čakajta!« reče tretji, tisti precej pomemben mož, ki je odgovoren za organizacijo gasilsko-eselojevskih... itd. zadev. »Sto zvitih cevi! Zdaj pa že vem, zakaj super akcija ni uspela. Pozabil sem razdelit gradivo, funkcije in navodila o novi organiziranosti. Samo, fantje, molčimo! Kot je bila tajna priprava na akcijo, naj bo tudi njen zaključek!«
Vidite, pa zaključek le ni bil čisto tajen. Počasi seje razširila novica v svet. Ker pa ne želimo sitnosti, ne povemo, v kateri temeljni organizaciji se je, približno tako kot je opisano, pripetilo. Vi pa iz previdnosti nekaj časa ne sprašujte o gasilskih akcijah.
NOVOLETNI OTROBNIK. Prazno slamo so mlatili in otrobe vezali: Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Janez PRAPROTNIK in Zdravko ZABUKOVEC.
Nekaj otrobov so prispevali Štefan BOGOVČIČ, Vojko HARMEL, Miha ŠEPEC in Viktor ŽNIDARŠIČ-
Celotni proces so grafično opremili Božo KOS, Jože ŠKRLJ in Zdravko ZABUKOVEC.
Glavni in odgovorni otrobovezec
Božo LEVEC.
Slamo je skupaj zmetal MIRO LESKOVEC.
V snope jo je povezala in še namnožila ŽELEZNIŠKA TISKARNA v Ljubljani.
Najbrž veste, ali pa tudi ne...
— Ob dolgih uradnih in neuradnih razpravah in pravdah o najprimernejšem delovnem času v Skupnih dejavnostih je bilo izgubljenega že toliko delovnega časa, da bi bilo koristneje preživeti ga doma ob koristnejšem delu .. ■
— V nekaterih temeljnih organizacijah uvajajo nova merila za nagrajevanje — VZD-3- Baje temelji na izsiljevanju in se od vseh dosedanjih najbolje obnese ...
—■ Nekaj krajanov iz okoliških naselij se pritožuje, da tovarna iverk v Podskrajniku povzroča preveč ropota. Kako le, saj ropot ne moti nekaterih delavcev v tovarni, da lahko mirno zadremljejo ■..
— V Tovarni pohištva Cerknica v teh dneh večkrat prijetno zadiši. Doma so zdaj koline in se za malico prav lepo prileže (žal v tovarni spečena) krvavica ...
— Zdaj, ko smo le dobili nekaj mokrote, spet nismo zadovoljni. Nova streha tovarne v Martinjaku kar pušča in pušča. Le kaj se pritožujejo, saj pušča streha tudi na najsodobnejšem prizidku osnovne šole v Cerknici.. •
— V Tovarni pohištva Cerknica menda za vsako najmanjšo delovno operacijo zahtevajo posebno skico. Ko je bilo nekomu te »skicomanije« le dovolj, je sodelavcu, ki jo je zahteval, narisal natančno skico, kako se odide iz tovarne ...
—• Razburjamo se, da ni inovacij. V Tovarni 'ivernih plošč menda delajo že iverke z luknjami, tako da dodatna tehnološka obdelava v pohištveni industriji ni več potrebna...
—• Imamo zelo dinamičnega potnika, ki je porušil fizikalno pravilo, da isto telo ne more biti istočasno na dveh krajih. Z dokumenti je dokazal, da je službeno potoval po južnih krajih naše domovine in istočasno poslovno kosil v drugem, močno oddaljenem koncu ...
— Letošnja investicijska bera je kar precejšnja. Poleg nekaterih manj pomembnih investicij smo asfaltirali dohode k skoraj vsem tovarnam ...
—• Med partijskim kongresom, ko so povsod visele partijske in državne zastave, so na naših gostinskih ustanovah plapolale nekakšne črno-bele •.. Komu na čast?
—- Srednjeročni program gradnje in obnove športnih objektov v občini se je prevesil v drugo polovico; o tem programu je bil izdelan izčrpen in bogat elaborat. Sedaj smo še vedno samo pri elaboratu ...
— Izdelan je tudi program obnovitve kulturnih domov. Istočasno pa je nedavno obnovljeni kulturni dom na Uncu strahotno zanemarjen in vidno propada ...
— Mnogi ribiči in neribioi so ob letošnjih sušah rešili precej rib baje tudi v svoje hladilnike .. •
— Lovske družine so letošnjo jesen kar tekmovale, katera bo na svoj lov povabila več uglednih druž-beno-poliitionih in drugih delavcev. Le kaj so nameravale ujeti?
— Neki sodelavec je uredniku našega glasila ponuja! kar tri sveže jetrne klobase, da mu ne bi bilo treba napisati članka. Imeli bi kar
Telefonski pogovor
Tovariš Ropotale, predsednik občinske komisije za analizo krajevnih analiz, se je te dni nadvse sproščeno in brez bremen počutil. Na republiko je poslal občinsko analizo, v bolnišnico pa na nekajdnevni pregled svojo ženo. Tako se je lahko z vsem srcem in dušo posvetil svojim skritim konjičkom — brez obveznosti in nepotrebne družbene ali druge kontrole.
Ne toliko zaradi slabe vesti, predvsem zaradi dobrega vtisa se spodobi, da se pozanima, kako je z ženo in seveda, kdaj se bo vrnila.
Z razsejanimi in raztresenimi prsti popraska po telefonski številčnici, da bi povprašal ustrezno zdravniško osebo: »Zdravo! Tukaj Ropotulc. Kako je z njo? Kdaj mi jo boste kaj vrnili?«
Odgovor: O, zdravo! Težko je še reči... Mi smo se temeljito pozabavali z njo, vendar jo mora obdelati še naš posebni strokovni team. Šele, ko bomo pretehtali in ocenili vse njene dobre in slabe plati, vam jo bomo vrnili. Naj še dodam, da vprašanje prepričljivega in opredeljenega sodelovanja med vsemi faktorji še ni docela razčiščeno.
Ropotulc: Menda ne mislite, da sem pretiraval... saj veste, kje mislim ...
Odgovor: Kakor se vzame. Na nekaterih mestih so stvari izred-
no občutljive, ali kakor rečemo, »škodljive, ali kakor rečemo, »škakljive«. Tem stvarem bi morali prav vi posvetiti nekoliko več pozornosti, morda tudi več ostrine, neposrednosti in samokritičnosti.
Ropotulc: Saj se šalite! Saj sem se potrudil, kolikor sem mogel! Kaj je vendar z njo?
Odgovor: Pošteno povedano, ni ravno najboljša. Na začetku sicer kaže neko širino in uvodoma tudi dobro poznavanje stvari. Potem, ko prideš do pravega jedra, pa je zadeva dokaj suha, ozka in neprepričljiva. Šele proti koncu je vse bolj sproščena, zaključek pa je, čeprav nerad hvalim, zares izreden, fenomenalen. Sicer bomo lahko dali končno oceno, ko jo bodo obdelali in ocenili še drugi tovariši. Torej razumete, da je še ne moremo vrniti, saj bo stvar trajala dalj časa, če naj se tega zahtevnega dela in ocenjevanja lotijo vsi, ki so v zadevi in v postopku doma. V glavnem pa se ne razlikuje od drugih — ni niti boljša niti slabša.
Ropotulc: Hudiči, le kje je vaša toliko hvaljena morala in etika? Vidimo se na sodišču! (Klik!)
Sekretar republiške komisije za analizo občinskih analiz zamišljeno spusti slušalko in zamrmra: »Ta tovariš si pa najbrž ne bo zaslužil pozitivne politične ocene.«
rejenega urednika, če bi za vsak napisani sestavek dobil koline ...
— Sicer pa so nam prav povsod, kjer smo povprašali, kaj je bilo pri njih letos smešnega ali pa takega, kar zasluži kritiko, na vse pre-tege zatrjevali, da prav nič in da nadvse resno delajo in samoupravljajo . ■.
Nekaj
slovenskih
pregovorov
Dobro blago se samo hvali — naša propaganda
Sita vrana lačni ne verjame — solidarnost med temeljnimi organizacijami
Vsak je svoje sreče kovač — sistemi nagrajevanja po temeljnih organizacijah
Molk je zlato — kandidacijski zbor delavcev
Kdor molči, desetim odgovori — nenapisani sestavki za Brestov obzornik
Vrana vrani oči ne izkljuje — disciplinska komisija
Vsak berač svojo malho hvali — naša poročila o opravljenem delu Dobra vaga v nebesa pomaga — oblikovanje analitične ocene delovnih mest
Laž ima kratke noge — poročilo o službenem potovanju (če imate strogega vodjo!)
Rana ura — zlata ura! — prva jutranja kava (v našem bifeju)
Kdor prosi, zlata usta nosi — delovni programi samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti Povsod je lepo, a doma je najlepše — gostinske ustanove v naši občini
Kdor s srcem da, dvakrat da — samoprispevek za izgradnjo šolskih objektov
Kjer se osel valja, dlako pusti —
turisti ob Cerkniškem jezeru
Pištolce gor, pištolce dol...
Za potrebe družbene samozaščite v naši delovni organizaciji je bilo naročenih pet pištol.
Lepo omotano je Slovenijašport to »kanonado« poslal na Brestov naslov. V ekspeditu tovarišice pač niso vedele, kam bi z zadevo in so jo po kurirski poti poslale v Tovarno pohištva Stari trg.
Ker na ovojih ni pisalo, kaj se v njih skriva, so dva dni stali pred telefonsko centralo te temeljne organizacije. Nazadnje je tajnik naročil telefonistki, -naj naroči v skladišču, da odnesejo te »vijake«.
Končno so eno le odprli in u-gotovili, da v njem niso vijaki, temveč najsodobnejše pištole.
Tako je »kanonada« po ovinkih le prišla nazaj — v prave roke- Pa naj še kdo reče, da Staro-tržani niso poštenjaki!

TEORIJA
Vsaka podobnost z vašo delegacijo je zgolj naključna
Besedo imajo predsedniki naših delavskih svetov
Marjan Kusič, predsednik skupnega delavskega sveta
Po sprejetju nove ustave, še bolje pa po sprejetju zakona o združenem delu, se je dokončno utrdilo prepričanje, da brez dobrega in doslednega opravljanja delovnih obveznosti ni dobrega samoupravljanja in da brez dobrega samoupravljanja ni dobrega poslovanja.
Zavoljo tega je bilo celotno letošnje delovanje vseh samoupravnih organov na Brestu usmerjeno k uresničevanju določil zakona o združenem delu.
Komisije po temeljnih organizacijah, pa tudi koordinacijska komisija in strokovne službe so dosedanje sporazume zvečine le dopolnjevale, nekatere zadeve pa je bilo potrebno v- skladu z zakonom urediti na novo. Zato je bilo dela veliko, še posebej, ker smo pripravljali pet sporazumov o:
—	združevanju dela delavcev v TOZD oziroma v delovno skupnost,
—	spremembah v organiziranju delovne organizacije,
’— združitvi v delovno organizacijo,
.— razporeditev sredstev,. pravic in obveznosti in še statute temeljnih organizacij oziroma de-
lovne skupnosti, o čemer smo odločali na referendumu 27. decembra.
K temu naj dodamo, da smo dopolnili tudi samoupravni sporazum o stanovanjskih zadevah.
Dopolitve so se nanašale na ustanovitev in delovanje stanovanjske zadruge, ki ynejevernim tomažem že kaže uspehe. Seveda so omenjene le glavne značilnosti delovanja samoupravnih organov, ker v tem kratkem za-P'su ni mogoče nanizati vsega. Kmalu po novem letu bomo obravnavali samoupravni sporazum 0 medsebojnih razmerjih, ob čemer bo zopet potrebno sodelovanje vseh zaposlenih. Ob tem bi rad dodal, naj bi bilo sodelovanje vseh zaposlenih resnično so-mvanje, saj gre pri tem za naš d°ljši jutri in ne za obrabljeno trazo.
Že v pripravi aktov, še bolj pa, ° so bili le-ti v javni razpravi, ° se skoraj vse pripombe na-asale na neposredno in vsako-nevno uresničevanje le-teh v Praksi.
T°. pomeni, da bomo morali Prihodnje več pozornosti po-vetiti boljši in smotrnejši orga-izaciji dela med posameznimi fmeljnimi organizacijami, pa di v odnosih med njimi in Kupnimi dejavnostmi.
, a koncu bi rad zaželel vsem eiavcem Bresta zdravo in uspešno novo leto 1979 z željo, da bi e naprej dobro gospodarili.
,	BAVEC, predsednik de-
Cerk ®a sveta Tovarne pohištva
,i ^dmoupravno dogajanje je bilo d tS-V na®i temeljni organizaciji 1 n, ?J. razgibano in zanimivo. De-vski svet je imel deset rednih m sest izrednih sej. Udeležba na v tari je bila zadovoljiva, če upo-tevamo, da je v naši temeljni rganizaciji precej delavcev —
vozačev; težave pa je povzročalo tudi delo v več izmenah.
Na sejah smo obravnavali nove samoupravne sporazume, plan in druga sprotna vprašanja. Mislim, da so delegati na vseh sejah aktivno sodelovali in dobro zastopali delavce, ki so jih izvolili. Vsa vprašanja smo obravnavali sproti, mnenja in stališča delegatov so bila konstruktivna, uresničevanje sprejetih sklepov pa skrbno nadzorovano.
Čez vse leto je bilo v težišču razprav uresničevanje zahtev zakona o združenem delu in iz njega izhajajočih aktov.
Snov, ki smo jo obravnavali na sejah, je bila zanimiva in raznolika, ker je bilo poleg družbenih sprememb dovolj problemov tudi v proizvodnji, saj je delna rekonstrukcija tovarne prav sedaj v polnem teku. Precej razprav je bilo v zvezi z večjo produktivnostjo dela, osebnih dohodkov, s tem v zvezi pa tudi o varovanju pravic delavca. Pri tem smo ugotovili, da se je letos produktiv nost nekoliko povečala (okoli 5 odstotkov), vendar je glede na to, da so stroji in oprema precej izstrošeni, rezultat zadovoljiv. Osebni dohodki so med letom rastli skladno s produktivnostjo, doseganjem plana in prodajo naših izdelkov.
V bližnji prihodnosti moramo biti kos problemom, ki nam jih nalaga rekonstrukcija tovarne, izpeljati moramo nov sistem nagrajevanja, (to ni samo vprašanje naše temeljne organizacije, ampak vsega Bresta), poleg tega nas čaka 'sprememba proizvodnega programa, ki bo zahteval od nas kar največja prizadevanja v tehnološkem in organizacijskem pogledu. Vzporedno s tem pa si bomo morali prizadevati stalno rast produktivnosti _ in izboljševanje pogojev dela in kot posledico za dvig osebnega standarda vsakega delavca v naši delovni organizaciji.
Z željo, da bodo naši napori rodili sadove, želim vsem delovnim ljudem Bresta srečno ter delovnih in osebnih uspehov polno novo leto!
MIRO HITI, predsednik delavskega sveta Tovarne pohištva Martinjak
Delo samoupravnih organov je bilo v letu, ki se izteka, precej
zahtevno in razgibano. Pojavljajo pa se vedno nove naloge, ki jih skušamo po svojih močeh čimbolj e izpeljati in tako prispevati k čimbol j šem dograjevanju samoupravnega sistema.
Vendar je težko ocenjevati delo delavskega sveta; laže ga ocenjujejo in bolj kritično gledajo drugi člani kolektiva. Mislim, da delegatski sistem in obveščanje v njem nista še povsem zaživela in je zato tudi delo samoupravnih organov težje. To je opaziti najbolj1^ tedaj, ko sprejemamo različne samoupravne akte. Člani kolektiva se premalo poglobijo v gradivo in zato tudi v razpravo, da bi stvari lahko razčistili pred sprejetjem splošnega akta.
Mnogo samoupravnih sporazumov je bilo treba obravnavati in sprejeti. Vprašujem se, ali smo vse te sporazume resnično razumeli in jih sprejeli po svojem prepričanju. Ali smo v organih upravljanja kot delegati izrazili svojo voljo ali voljo in zahteve volilcev? Dostikrat se pred nas vse postavlja vprašanje: kako naj se odločam, kako naj se opredelim za neko novost, če pa ne vem, zakaj je sploh potrebna. Prav gotovo samoupravi) alec ni tisti, ki neutrudno kima in dviga roko brez pripomb, ali pa tisti, ki ima na »privatnih« sestankih mnogo povedati, ko pa bi moral govoriti, molči.
Mnogo je bilo že besed o obveščanju. Vendar mislim, da še niso vse informacije pravočasne, jasne, kratke, ki bi omogočale delegatom samoupravnih organov nedvoumne opredelitve in stališča.
Ko ocenjujem samoupravljanje v naši temeljni organizaciji letos, menim, da je bilo zadovoljivo, trudili pa se bomo, da bomo še v naprej reševali vse naloge, ki bodo pred nami. V novem letu želim kolektivu uspešno poslovanje, delavskim svetom in drugim organom upravljanja pa veliko uspešnega dela.
VINKO URBAS, predsednik delavskega sveta Tovarne ivernih plošč
Delo našega delavskega sveta in ostalih samoupravnih organov je v našem mandatnem obdobju kar živahno. V Tovarni ivernih plošč samo enkrat delavski svet ni bil sklepčen; vzrok temu pa je štiriizmensko delo, zato je težje dobiti delegate iz vseh temeljnih enot.
Seveda se posamezniki razlikujejo v svoji aktivnosti, tako kot povsod. Najbolj se zanimajo za tiste točke dnevnega reda, ki zadevajo neposredno življenje v delovni organizaciji, manj pa za različne samoupravne sporazume, čeprav le-ti daljnosežno vplivajo.
Veliko dela ima pri nas tudi kadrovska komisija, ki se neprestano bori s pomanjkanjem kadrov. Vzrok za pomanjkanje kadrov je nepopularno štiriizmensko delo in gotovo tudi osebni dohodki, ki so glede na druge delovne organizacije in glede na pogoje dela pod povprečjem.
Med najpomembnejše prihodnje naloge nedvomno sodita razvijanje samoupravljanja in ohra-
nitev proizvodnje v skladu s planom. Pri tem imamo težave predvsem zaradi pomanjkanja surovin, zaradi dolgih dobavnih rokov za rezervne dele iz tujine, pa tudi zaradi neodgovornosti posameznikov. Preveč je zastojev, izboljšati pa bomo morali tudi organizacijo in vodenje vzdrževanja. Narediti bomo morali razlike med tistimi, ki delajo in tistimi ki ne, kajti uravnilovka zmanjšuje voljo do dela.
Čeprav sem naštel samo nekaj nalog, vidimo, da nas čaka še mnogo dela. Prav zato želim vsem uspešno in srečno novo leto.
ŠTEFAN DAJČ, namestnik predsednika delavskega sveta Tovarne lesnih izdelkov
Leto se bliža h koncu in tako že lahko ocenimo naše delo v tem letu. Uspehe poslovanja lahko prikažemo s številkami in nam je vse jasno, drugače pa je z delom v samoupravnih organih in v družbeno-političnih organizacijah, saj tega dela ne moremo vrednotiti s številkami ali z naprej pripravljenimi modeli.
Zakon o združenem delu, ki smo ga sprejeli in ki ga ravno sedaj prenašamo v samoupravne sporazume oziroma akte, nam daje pravico oziroma nas zadolžuje, da z vsemi sredstvi gospodarimo sami. To pomeni, da mora biti vsak član naše delovne skupnosti seznanjen, kako se bomo samoupravno oblikovali, kako bomo ustvarjena sredstva delili in kam bodo porabljena.
Zato je dolžnost vsakega posameznika, da se sam zanima o delitvi sredstev in prispeva vse svoje sposobnosti, da bo njegov trud čim bolj smotrno izkoriščen. Zato bi moral vsak delavec poznati gradiva, ki so na voljo in prebrati informacije o naših uspehih in neuspehih. Samo tako pripravljen bo lahko pravilno odločal.
Če pogledamo delo samoupravnih organov v naši temeljni organizaciji, ugotovimo, da je njihovo delo skladno z zakonom o združenem delu. S tem pa ne trdim, da je vse v najlepšem redu in da ni nobenih pomanjkljivosti. Ne moremo biti zadovoljni, ker nekatere stvari tečejo prepočasi, posamezne službe v skupnih dejavnostih zavlačujejo delo, čeprav so bile nanj opozorjene že v začetku leta pa stvari še zdaj niso do konca urejene. To se v prihodnje ne bi smelo dogajati.
Samoupravna gradiva so preobsežna ali pa napisana tako učeno, da jih povprečni samoupravljalec ne more razumeti. Zato se delegat tudi ne more posvetovati z drugimi delavci in zato ne more pravilno odločati v njihovem imenu. Mislim, da bi morali pri tem še marsikaj spremeniti; treba bo organizirati seminarje za delegate, kjer se bodo izobraževali in povedali o svojih težavah.
Ugodna je ugotovitev, da je v naši temeljni organizaciji delavska kontrola našla svoje mesto in začela aktivno delati. Tako je letos uspešno reševala več primerov. Led je torej prebit, začetek storjen; vendar zdaj ne smemo biti samo zadovoljni, temveč si prizadevati, da bo delavska kontrola povsod prisotna
in da bo sproti opozarjala na naše nepravilnosti.
Samoupravljanje je naš družbeni sistem, zato ga moramo sami oblikovati in se učiti ob lastnih neuspehih in uspehih. Zato moramo zakon o združenem delu tudi v prihodnje dosledno upoštevati in na tej osnovi krepiti naše samoupravljanje.
Ob tej priložnosti želim vsem delovnim ljudem mnogo uspeha v novem letu.
PETER KRAŠEVEC — predsednik delavskega sveta Tovarne oblazinjenega pohištva.
Pred letom dni smo se iz Tovarne pohištva Martinjak preselili v nove proizvodne prostore za tapetništvo v Podskrajnik. V novo tovarno sta je preselila tudi oddelek za polyuretan, ki je bil pred tem v Cerknici in pa oddelek za razrez iprena z Rakeka.
V novih pogojih dela je nastala možnost za novo temeljno organizacijo, čeprav smo formalno še vedno Tovarna pohištva Martinjak. S preselitvijo smo se preveč oddaljili od matične tovarne, pa tudi posamezna vprašanja, ki so se pojavljala zaradi specifičnosti proizvodnje, so samo naša. To so bili glavni vzroki, da smo 29. maja letos opravili volitve v začasne organe upravljanja, ki naj bi ostali do konstituiranja nove temeljne organizacije.
Delavski svet je takoj začel s svojim delom in se je sestal že v začetku junija. Če na kratko ocenimo delovanje samoupravnih organov, velja reči, da so nekateri delali dobro, lahko pa trdimo, da je imela največ dela osnovna organizacija sindikata, ki je svojo nalogo dokaj solidno opravila. Ugotavljamo pa, da nekaterih samoupravnih organov ni bilo čutiti, ali pa veliko premalo.
Z uveljavljanjem delegatskega sistema so še vedno težave. Pri
tem mislim predvsem na obveščanje, ki še ni dovolj učinkovito, pa tudi gradiva so za poprečnega delavca preveč zapletena in preobširna. Teh stvari ne znamo narediti enostavno in kratko.
Mislim, da smo se v tem kratkem času veliko naučili in bomo v prihodnjem letu znali vse to koristno uporabiti. Osnovna naša naloga pa bo, dosegati pozitivne gospodarske rezultate; zato si bodo morali vse komisije in ostali samoupravni organi še bolj prizadevati, da bomo dosegali plane in uspešno izpolnili vse naloge, ki si jih bomo zastavili ter skrbeli tudi za dobre medsebojne odnose.
V letu 1979 želim vsem Brestov-cem dosti delovnih uspehov in osebne sreče.
ANA KOGEJ —
PREDSEDNICA DELAVSKEGA SVETA SKUPNIH DEJAVNOSTI
Tudi delavski svet Skupnih dejavnosti je imel v tem letu precej dela, saj smo se sestali šestnajstkrat. Poleg stalnih dolžnosti in obveznosti, ki jih ima delavski svet, smo obravnavali tudi številne samoupravne akte, ki so osnova za prihodnje razvijanje
(Konec na 8. strani)
Besedo imajo predsedniki naših delavskih svetov
(Nadaljevanje s 7. strani) samoupravnega sistema. Za resno in učinkovito delo je zelo pomembno, da je gradivo dobro pripravljeno in posredovano pravočasno. Sicer se seje zavlečejo in tudi učinek ni takšen kot bi moral biti.
Tudi ostali organi upravljanja so se morali večkrat sestati, posebno še svet za osebne dohodke zaradi novega načina nagrajevanja po delu.
Za prihodnje leto, v katerem se bo iztekel tudi naš mandat, nalaga novi statut delavskemu svetu še nekaj novih obveznosti.
Še naprej pa se bomo morali potruditi vsi, da zakon o združenem delu ne bo samo zakon, am-zak da bo zaživel v svoji pravi vsebini.
Naj izkoristim to priložnost, da zaželim vsem delavcem Bresta mnogo delovnih uspehov v novem letu in dosti sreče v osebnem življenju.
STANKO TRUDEN, predsednik delavskega sveta Tovarne pohištva Stari trg.
Lahko rečem, da sem z delom naših organov upravljanja na splošno zadovoljen, pa naj si bo z delavskim svetom, osnovno organizacijo sindikata in drugimi organi. Marda bi le za delavsko kontrolo lahko rekel, da ne more zaživeti tako kot bi bilo treba. Ne vem, zakaj, toda nikjer ne more zaživeti v tako polni meri kot ostali organi. Menim, da bi bilo treba v prihodnje temu organu posvetiti več pozornosti.
Če pa primerjam sedanje delo organov v samoupravljanju z nekaj leti nazaj, vidim velik napredek. To lahko pripišemo samo našemu nenehnemu prizadevanju za izboljšanje našega samoupravnega sistema, tako da ga prilagajamo našemu delovnemu človeku. Pri tem je veliko narejenega v Brestu samem, v krajevni skupnosti in v občini kot celoti. Danes lahko rečemo, da je vsak delavec samoupravljalec — co-sredno ali neposredno.
V naši temeljni organizaciji je skoraj vsak drugi delavec delegat in je zastopan v različnih organih in delegacijah združenega dela ter v samoupravnih interesnih skupnostih. Zato morajo delegati imeti nenehne stike s sodelavci, da prenašajo njihova stališča v svoje delegacije. Pri nas delavci želijo, da vsaj enkrat na mesec na zboru delavcev javno povedo o svojem delu. Na take zbore gledam pozitivno, želel pa bi, da bi prenesli nanje tudi vse sklepe samoupravnih organov, saj bomo le tako naše samoupravljanje približali delovnemu človeku in nam bo še bolj zaupal.
Mislim, da bi bilo treba v prihodnje bolj skrbeti za izobraževanje delegatov, saj nenehno spreminjanje našega samoupravnega sistema terja tudi zanje, ki je pogoj za uspešno delo vseh organov.
Na splošno pa menim, da se je letošnje leto zaključilo dokaj uspešno, kar je posledica našega dela. Na tržišču smo z našimi izdelki uspeli, zato lahko z velikim optimizmom stopamo v novo leto. Ne smemo pa se sedaj ustaviti; še naprej si moramo prizadevati v vseh samoupravnih organih, da si ustvarjamo čim lepše življenje, kajti zadovoljiti delavca je naš cilj.
Vsem delegatom, ki so kjerkoli zastopani v našem BRESTU, pa tudi vsem ostalim delavcem želimo uspešno leto 1979.
Novoletna kramljanja
Ob novem letu radi pokramljamo med seboj o vsemogočem; o tem, kaj in kako smo delali, o sodelavcih, o naših kuvertah, o uspehih, ki smo jih dosegli sami ali skupaj v kolektivu, o težavah, s katerimi smo se ubadali, o naših skupnih in posamičnih željah ter hotenjih ...
O vseh teh in drugih zadevah so se naši sodelavci pogovarjali z nekaterimi Brestovimi delavci. Prisluhnimo jim!
V Tovarni pohištva Cerknica smo se pogovarjali z Danico Rupar, vodjo računske službe in z Janezom Pečkom, rezervnim delavcem v II. strojni.
Kako ocenjuješ poslovanje naše temeljne organizacije v letu, ki se izteka?
Rupar: Mislim, da je bilo letošnje poslovno obdobje dokaj uspešno. Kljub nekaterim težavam smo vseskozi izpolnjevali zadane naloge in jih sproti reševali. Odraz tega so bili tudi višji osebni dohodki, povečala se je produktivnost, prodaja... in uspeh ni izostal. Da pa bi bilo poslovanje v prihodnje še bolj uspešno, se moramo zavedati, da je .za to potrebno še veliko skupnega dela in iskanj najustreznej-
delovne skupnosti pa še več delovnih uspehov.
VIKTOR RUPAR — skladiščnik gotovih izdelkov v Tovarni pohištva Jelka.
Letos je bila proizvodnja kar uspešna, saj smo naredili mnogo več kot v preteklem letu. Tudi kvaliteta se je precej izboljšala. Če ocenjujem proizvodnjo kot uspešno, pa za prodajo tega ne bi mogel trditi. Zaloge so porasle kljub pričakovanju, da se bodo zmanjšale. Mislim, da nismo imeli najboljšega proizvodnega programa. Po plitvih elementih programa ZALA skoraj ni povpraševanja, teh pa smo naredili kar precej.
Kot skladiščnik me zelo moti, da imamo pohištvo skladiščeno v sedmih skladiščih. Tudi stroški za takšno skladiščenje niso majhni. Delo v skladišču je zelo naporno, ker nimamo viličarja in vse delamo ročno. Mislim, da (Nadaljevanje na 9. strani)
Vsi predsedniki naših delavskih svetov predsedstva na skupnem zasedanju
Premalo sodelovanja
SESTAL SE JE UREDNIŠKI SVET NAŠEGA GLASILA
Nedavno se je v novi sestavi zbral na svoji prvi seji uredniški svet — družbeni organ upravljanja. Osnovni namen tega organa je, da zagotovi vpliv širše družbene skupnosti na oblikovanje vsebinske podobe našega glasila.
Potem, ko se je svet konstituiral (njegov novi predsednik je Zdravko Zabukovec — delegat stalnih sodelavcev), se je zadržal predvsem ob poročilu o delu u-rednišlcega odbora in o njegovem uresničevanju temeljne vsebinske zasnove.
Poročilo je nadrobno nanizalo predvsem težave, ki jih ima uredniški odbor pri uresničevanju temeljne vsebinske zasnove. Pri tem velja poudariti predvsem premajhno razumevanje oziroma neodvisnost pri nekaterih strokovnih službah in v nekaterih temeljnih organizacijah ter — kar posebej preseneča — pri vodstvih družbenopolitičnih organizacij v naši delovni organizaciji.
Zato je iz nekaterih temeljnih organizacij in s posameznih področij premalo informacij. Gre zlasti za kadrovsko, štipendijsko in stanovanjsko politiko, politiko in organizacijo nabave, nove izdelke,, sisteme in probleme nagrajevanja, organizacijska vprašanja, kritična stališča družbenopolitičnih organizacij do posameznih pojavov v kolektivu, medsebojne delovne in človeške odnose, moralno-etične vrednote delavca — samoupravljalca, premalo kritičnosti in polemičnosti...
Uredniški svet je v celoti ugodno ocenil delo in prizadevanja uredniškega odbora pri uresničevanju temeljne vsebinske zasnove, pa tudi stališč in pripo-
ročil prejšnjega uredniškega sveta.
Posebej je beseda tekla o prilogi OBZORNIK za občane; ideja o izdajanju občinske priloge je predvsem zaradi kadrovskih težav (težko je dobiti delovno skupino pišočih ljudi, ki bi se sistematično ukvarjali z obveščanjem) padla v vodo; družbenopolitične organizacije se o zadevi niso izrekle; zastavljeno delo občinskega INDOK centra je zamrlo; strokovne službe SIS se premalo zavedajo odgovornosti v zvezi z obveščanjem; zamisel o izdajanju priloge v okviru Ljubljanskega dnevnika je v povojih-
Zato naj Brestov obzornik še naprej izdaja to prilogo, k urejanju in sodelovanju pa naj pritegne še ostale zainteresirane — predstavnike družbeno-političnih organizacij, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti ter skupščine občine; medsebojne pravice in obveznosti med njimi in Brestovim obzornikom pa naj uredi s posebnim sporazumom-
Naj sklenemo: uredniški svet je ugodno ocenil prizadevanja uredniškega odbora, obenem pa poudaril dolžnost vseh Brestovih delavcev in drugih občanov, zlasti tistih, ki imajo na voljo pomembnejše informacije, da posvetijo več pozornosti in podpore vsem organiziranim oblikam obveščanja.
B. Levec
ših poti ter podpore vsem neposrednim težnjam v našem kolektivu.
Peček: O našem poslovanju nimam pripomb. Menim pa, da samoupravljanje še ni dovolj zaživelo. Vzrokov za to je več. Eden od glavnih je premajhna zainteresiranost posameznikov. Skoraj vedno je premalo časa za teme-
ljito razlago gradiv, o katerih naj bi odločali.
Kakšno je tvoje mnenje o vlaganjih Bresta v nove proizvodnje?
Rupar: Na to bi težko odgovorila, ker sem premalo seznanjena. Menim pa, da je vsako vlaganje v določeno proizvodnjo, če le-ta opraviči vložena sredstva, upravičeno in koristno, obenem pa tudi prispevek k napredku kolektiva ter družbe kot celote.
Peček: Menim, da pravilno vlagamo v nove proizvodnje; na primer v tovarno mineralnih plošč. Ne smemo pa zanemarjati dosedanjih kapacitet, ki jih je treba sproti nadomeščati in modernizirati, tako da neposrednega proizvajalca razbremenimo napornega fizičnega dela.
Kakšne so tvoje želje v novem letu?
Rupar: Želje v novem letu? Kot vsi mladi.
Delovnemu kolektivu želim v novem letu še veliko poslovnih uspehov.
Peček: Najbolj si seveda želim zdravja v družini, kot član
Novi uredniški svet Brestovega obzornika se je konstituiral
Novoletna kramljanja
(Nadaljevanje z 8. strani) bomo morali tudi na to kmalu misliti, saj bi tako bolje izkoristili skladiščne prostore.
Letos smo nabavili nekaj novih strojev, asfaltirali si dostop do tovarne, pripravljamo pa se tudi na izgradnjo kotlovnice. Napredek je viden, kljub temu pa se bojim, da še vedno prepočasi sledimo razvoju tehnologije po svetu. Zakaj pridne roke so premalo za današnji razvoj. Ne trdim, pa, da nimamo tudi v intenzivnosti dela še nekaj rezerv.
La prihodnje -leto bi si pred-ysem želel, da bi proizvajali takšen program, ki bi si hitro našel kupca. Mislim, da je ves kolektiv pripravljen še bolj kot doslej zagrabiti za delo, da bomo proizvodnjo še povečali in s tem ustvarili več dohodka za skupne potrebe in tudi za osebne dohodke. Pričakujem, da bomo zgradili energetsko postajo, si s tem zagotovili normalno ogrevanje in tudi ostalo prepotrebno energijo. Tudi izgradnja vratarnice je nujna. Upam, da bodo sredstva tudi za kakšen novi stroj.
Predvsem pa si želim, da bi bil zdrav in da bi bilo prihodnje leto Ysaj tako kot je bilo letošnje. Želim, -da bi se s sodelavci tudi v prihodnje dobro razumeli in tako bomo lahko prebrodili tudi Prihodnje leto.
JOŽE PRIMOŽIČ, delavec v montaži Tovarne pohištva Jelka
Kljub vsem težavam, ki so nas spremljale letos, moramo biti še kar zadovoljni. Kot delegat delavskega sveta ocenjujem, da nam je tudi samoupravljanje nekoliko prišlo v kri. Nimamo več težav z nesklepčnostjo in tudi razprave na sestankih delavskega
so postale kar živahne. Še s h n° Pa 50 težave z gradivi, po-e°no z raznimi samoupravnimi Porazumi, ki so tako obširni in apleteni, -da jih je težko razu-_ Če bi hotel vsa gradiva, s aterimi naj bi bil seznanjen de-i Snt delavskega sveta, vsaj pre-rati bi bili dnevi prekratki.
Dobri predlogi delegatov ved-n° najdejo pravo mesto. Včasih Pa je težko kaj reči, saj je dosti Zadev rešenih že z zakoni.
V proizvodnji se večina delavcev zares trudi, da bi proizvedli čim več, so pa tudi taki, ki jim je za proizvodnjo malo mar. A na srečo je takih malo in bodo morali sprevideti, da se morajo podrediti večini, sicer zanje ne bo mesta v kolektivu.
Mislim, da smo kar dobro delali, čeprav ne trdim, da smo izkoristili prav vse možnosti. Tudi kvaliteta izdelkov se je izboljšala. V začetku leta je bilo precej težav z nabavo, a pozneje se je tudi ta še kar utekla in nimamo kakšnih posebnih težav.
Za prihodnje leto bi želel, da bi nekoliko modernizirali montažo. Tudi na izboljšanje delovnih pogojev bomo morali misliti, zakaj zavedati se moramo, da bomo pri takih delovnih pogojih, kjer so težka fizična dela, ropot, prah in škodljivi hlapi, imeli čedalje več iztrošenih delavcev in invalidov. Tudi proizvodnja ne bo mogla biti uspešna na zastarelih strojih, zato je obnova v proizvodnji pohištva nujna. Upam, da bomo dobro izbrali proizvodni program, da ga bomo lahko kvalitetno proizvajali in tudi prodali.
Moja naj večja osebna želja je, da bi bil zdrav in da bi lahko normalno delal ter da bi tudi na JELKI in v celotnem BRESTU bilo delo uspešno. Mlajši delavci pa naj začnejo razmišljati o tem, da z leti delovna zmožnost pada in moramo starejši delavci vlagati več truda in naporov za iste rezultate.
Ivan Škrlj — popra vi j ač izdelkov v Tovarni pohištva Martinjak.
Z letom 1978 nisem popolnoma zadovoljen. Sprejeli smo veliko samoupravnih aktov, veliko sklepov na naših samoupravnih organih, pa kljub temu ni bilo pravega rezultata. Naša temeljna organizacija veliko izvaža, kar se mi zdi, da je spodbudno za naš Brest, za nas kot enoto pa ni. Izvoznih cen ni mogoče zviševati glede na podražitev surovin.
Za leto 1979 želim samo eno (čeprav je sicer veliko želja): da bi bili poslovni odnosi med proizvajalcem in trgovsko-prodajno mrežo boljši. Mi znamo narediti izdelke, samo ob pravem času naj postavijo zahteve.
V	zasebnem življenju želim_ veliko zdravja v družini, svojima osnovnošolcema uspeha v šoli; sedaj pa, ko je zima, želim čim manj snega, da ne bi naša vas Sleme bila odrezana od sveta.
Milena Leskovec — tehnolog v Tovarni pohištva Martinjak.
Za letošnje leto mislim, da je bilo dokaj uspešno glede na težave, ki smo jih morali skupno premagovati. Notranjih rezerv v naši temeljni organizaciji nismo docela izkoriščali, kar mislim, da je v prihodnje naša glavna naloga.
V	naslednjem letu pričakujem boljšo organiziranost v proizvodnji, več povezave z zunanjimi partnerji, ker pa se ukvarjam s površinsko obdelavo izdelkov pričakujem boljšo izbiro in kvaliteto površinskih materialov.
Družini in sebi želim kopico zdravja ter da bi hišo v naslednjem letu dogradili.
Igor Gornik planer — v Tovarni pohištva Stari trg
Letošnje leto pomeni za našo temeljno organizacijo obdobje hitrega razvoja in uspehov. Toda brez težav in napak ni šlo. Vendar kjer se dela, tam se tudi greši. Dva velika uspeha sta: novi proizvodni prostori (veliko tega smo napravili delavci sami v tovarni) in dva nova kuhinjska programa BREST-01 in BREST-03. Pri slednjem kuhinjskem programu smo napravili nekaj napak, ki pa smo jih do konca tega leta v mno-gočem popravili. Tako mislim, da v prihodnjem letu ne bo prišlo do zastojev v izdelavi te zelo uspele kuhinje. Zato ocenjujem leto 1978 za zelo uspešno.
V prihodnjem letu moramo pospešiti rast proizvodnje in dohodka. To pomeni, da bo treba doseči večjo proizvodnost, boljšo organizacijo dela, smoternej-še izkoriščanje delovnega časa; morali bomo varčevati, predvsem z materiali, izkoriščati znanje, vse oblike porabe pa bo treba spraviti v okvire, kakršne postavlja dohodek. Upam, da bo ob rasti proizvodnje tudi prodaja naših izdelkov ugodna.
Osebne želje sicer imam, vendar pa niso za širšo javnost. Želim pa vsemu Brestovemu kolektivu srečno in uspešno novo leto!
Franc Šrklj — Tapetništvo
Vsekakor je danes Brest ena izmed vodilnih delovnih organizacij v slovenski lesni industriji. Naši izdelki so priznani na domačem, pa tudi na tujih tržiščih. V zadnjih letih si kolektiv Bresta prizadeva tudi za ustvarjanje pogojev za razširjeno reprodukcijo.
Vlagamo v izgradnjo novih tovarn in v modernizacijo sedanjih. To pa pomeni veliko odrekanja kolektiva tudi na področju družbenega standarda.
Če naj spregovorimo o našem kolektivu kot o novi temeljni organizaciji, bi rad upoudaril, da smo imeli letos veliko težav. Mislim, da toliko kot malokateri ko-
lektiv na Brestu. Omenil bi samo nekatere.
Ob preselitvi v nove prostore je prišlo do združevanja treh različnih kolektivov. Od tod tudi precej težav na področju organiziranosti, zlasti v proizvodnji. Zaradi posebnega položaja naše delovne enote je bilo tudi nekaj težav na področju samoupravljanja in odločanja. Ubadali smo se tudi s produktivnostjo, vendar bi se morali o tem zavedati, da naša tehnologija zahteva precej fizičnega dela. Večina zaposlenih je žensk, pogoji dela pa niso najboljši, kar povzroča precej odsotnosti z dela. Pa vendar smo imeli naj večje težave zaradi pomanjkanja prostorov, predvsem skladišč.
Lahko rečem, da smo veliko težav rešili, ne pa še vseh. Če samo primerjamo začetek in konec
Kar se tiče obveščanja kolektiva, mislim, da je zadovoljivo, boljše pa bi bilo, če bi naši delegati več povedali o posameznih zadevah. Delovna disciplina tudi ni zadovoljiva; vse preveč je popuščanja.
V prihodnje leto lahko gledamo z večjim optimizmom, saj bo steklo delo v novih delovnih prostorih, pa tudi naši izdelki so se letos bolj uveljavili na tržišču kot prejšnja leta. Za večje osebne dohodke, ki so glavni cilj vsakega delavca, pa bomo morah tudi sami več storiti. Pri tem mislim na večjo storilnost. Če bomo ustvarili več in hkrati tudi bolj kvalitetno, lahko tudi več pričakujemo.
Vsem Brestovim delavcem pa želim ob novem letu zdravja in delovnih uspehov.
Marjan Žnidaršič — Tovarna ivernih plošč
V našo temeljno organizacijo sem prišel marca 1976. leta. Moje prvo delovno mesto je bilo pri stiskalnici, nato pa sem šel za požarnovarnostnega gasilca. Med delom sem končal tudi poklicno gasilsko šolo. Delo poklicnega gasilca me zelo veseli, zato vse delovne naloge z veseljem in vestno opravljam.
Želim si, da bi si v novem letu medsebojni odnosi v kolektivu še bolj uredili in da bi se povečala produktivnost ter zavest delavcev pri opravljanju njihovih delovnih nalog. Obenem pa želim, da bi bili izpolnjeni vsi ukrepi in naloge za protipožarno varnost.
tega leta, lahko ugotovimo veliko razliko v pogojih za delo. Planirane proizvodnje sicer nismo dosegli. Vendar pa zaupam v kolektiv in sem prepričan, da je sposoben doseči veliko večje uspehe. Zato pa morajo biti vsi pogoji. Predvsem mislim na redno dobavo in prodajo, ki naj bi prodala planirane količine izdelkov. Tesneje bi morah sodelovati s službo za raziskavo trga, vsekakor pa je potrebno rešiti vpra-šnje prostorov. V našem kolektivu si želim več sodelovanja, več discipline, večje produktivnosti in pa seveda večji osebni dohodek.
Kolektivu Bresta, še posebej pa našemu kolektivu, želim mnogo uspehov pri delu, dosti zdravja in osebne sreče.
Marija Gerl delavka na hidravlični stiskalnici v Tovarni pohištva Stari trg.
Z delom na svojem delovnem mestu sem zadovoljna, pa tudi z delom naše temeljne organizacije. Mislim pa, da bi lahko še marsikaj izboljšali ali spremenili, tako da bi bilo delo nemoteno. Letos je bilo delo večkrat moteno zaradi pomanjkanja polizdelkov, kar je seveda vplivalo na storilnost in na uspehe kolektiva. Prepričana sem, da bi z bolj organiziranim delom dosegli boljše rezultate in s tem tudi večje osebne dohodke, kar vedno žuli našega delavca. V minulem letu, ko smo prišli na naročilni-ško proizvodnjo, bi se temu morah prilagoditi tudi normativi časa.
Jože Snoj — Tovarna ivernih plošč
Ob tej priložnosti želim kolektivu Bresta srečno in uspešno
novo leto. Še posebej bi z.eiel, da bi v Iverki končno rešili težave z rezervnimi deli, kar nam povzroča večino zastojev. Ravno tako bi se morala izboljšati preskrba z lepilom in s surovinami, kar nam je letos tudi povzročalo zastoje. Tudi na področju osebnih dohodkov bi morah narediti korak naprej. Nujno moramo višje ovrednotiti pogoje dela v izmenah, kar bi nam pomagalo pri reševanju kadrovskih težav, ki jih tudi ni malo.
(Konec na 10. strani)
Novoletna kramljanja
(Nadaljevanje z 9. strani)
Dragica Žnidaršič — Tapetništvo
Veliko je bilo narejenega v tridesetih letih in težko je primerjati nekdanje obrate z današnjimi. Naš družbeni standard in osebni dohodki so tesno odvisni od naših vlaganj v razvoj. To pa pomeni veliko odrekanja iz leta v leto. In tako je bilo tudi minulo leto.
Za nas mislim, da smo v tem letu prebrodili začetne težave. Pa vendar še ne moremo biti zadovoljni. V naši tovarni je precej fizičnega dela. Delovnih mest, prirejenih za invalide in za ženske pa je premalo. Res je, da delamo v novih prostorih, pa vendar so delovni pogoji v nekaterih pogledih slabši. Naj omenim samo pomanjkanje prostorov, neurejeno ogrevanje in prezračevanje ter prepih.
Lahko se vprašamo, ali je bilo potrebno novo nastali kolektiv že na samem začetku obremeniti s toliko težavami. Naša enota je bila v postopku ustanavljanja temeljne organizacije, pred nami pa je bil zelo napet plan. To vse je vplivalo na rezultate poslovanja in na medsebojne odnose. Vplivalo je tudi na osebne dohodke, ki so v primerjavi z življenjskimi stroški nizki.
V naslednjem letu nas čaka še mnogo nalog. Veliko dela bo z utrjevanjem in izboljšavami v naši organiziranosti. Malo več posluha bomo morali imeti do starejših delavcev, ki bi jim morali omogočiti lažje delo. Odpraviti bo potrebno vse težave, ki ovirajo večjo produktivnost in obseg proizvodnje. S tem v zvezi bi se morali izboljšati tudi osebni dohodki. Želela bi si tudi malo več strpnosti in razumevanja, boljše medsebojne odnose.
Vsem Brestovcem pa želim obilo zdravja, zadovoljstva ter uspehov pri delu in doma.
Štefan Bogovčič — Skupne dejavnosti
Zelo težko ocenjujem letošnje poslovno leto, ker sem bil zaradi bolezni precej časa odsoten z dela. Menim, da smo glede na pogoje, v katerih smo letos gospo-
darili, dosegli dokaj dobre rezultate, ki pa bi jih ob primernejši organizaciji lahko še izboljšali.
Uresničitev vseh planov, ki si jih zastavljamo za prihodnje leto, je vsekakor odvisna od tržne situacije, ki bo pogojevala prodajo naših izdelkov. Zadnja leta opažam, da je samoupravno življenje doseglo tolikšen obseg, da ljudje težko vsemu sledijo. Zato mislim, da bi se morali v prihodnje več posvetiti temu, da bi delavci razumeli gradivo, ki ga prejemajo za posamezne sestanke.
Ob novem letu si želim predvsem zdravja in medsebojnega razumevanja.
Marija Zakrajšek — Prodaja
Če ocenjujemo letošnje leto, kar zadeva prodaje, moramo reči, da ga zaključujemo z dokaj dobrimi rezultati, saj pričakujem, da bo plan prodaje izpolnjen. Ob tem ugotavljam, da postajamo velika delovna organizacija in se srečujemo z vse zahtevnejšim poslovanjem, ki terja od nas vedno več prizadevnosti.
Pričakujem, da bodo prodajni posli v prihodnjem letu približno tako uspešni kot letos, kar pa je v največji meri odvisno od nas samih, pa tudi od ugodnih prodajnih pogojev.
V novem letu želim, da bi dosegli tesnejše sodelovanje med temeljnimi organizacijami, osebno pa si želim zdravja v družini.
KRISTINA KRAŠEVEC — 18 let zaposlena v Tovarni lesnih izdelkov, Stari trg.
Sedaj delam v oddelku karto-naže. Vsem delavkam in delavcem na BRESTU, posebno pa sodelavcem v naši temeljni organizaciji želim veliko zdravja in sreče v osebnem življenju, pa tudi uspehov na delovnem mestu.
Posebno pa si želim, da bi bil še naprej mir in da bi se osebni standard povečal tako, da bi bili v prihodnjem letu tudi za nas, delavke v kartonažnem oddelku nekoliko večji osebni dohodki.
Pogovore so pripravili: V Žnidaršič, A. Šega, F. Gagula, T. Stro-chsack, I. Likar, J. Opeka, M. Še-pec in F. Truden.
Iz drugih lesarskih kolektivi«
Komisija za športno rekreacijo SAVINJE je dobila letošnjo Bloudkovo plaketo za uspehe na občinskih rekreativnih tekmovanjih in lesariadah ter za organiziranje množične rekreacije, saj imajo organizirano vadbo kar v 17 panogah. Savinja je v preteklih treh letih na lesariadah osvojila 21., 22. in 19. mesto; podatek, da je tekmovala le v polovici razpisa-sanih panog, pa ne govori v prid množičnosti.
NOVOLESOV program Kolpa je dobil na jugoslovanski razstavi izumov, tehničnih izboljšav in novosti srebrno plaketo. Gre za uporabo akrila oziroma sanitarnih plošč v kopalnicah.
V	LIKU Vrhnika so zaskrbljeni nad prodajo v drugem polletju. Kupci jih obveščajo o naraščajočih zalogah, naročila ne prihajajo več tako redno, vse več je prošenj, naj z odpremo počakajo. Tudi stanje na ameriškem trgu, kamor je usmerjeno 80% izvoza, kaže na bližajočo se krizo.
INLES je dal v javno razpravo spremembe in dopolnitve srednjeročnega načrta razvoja- Iz objektivnih razlogov namreč uresničevanje razvojnega načrta precej kasni-
V	LIP Bled bodo kupili novo računalniško opremo- Doslej so delali na skupnem terminalu, pri katerem sta bila solastnika še Vezenina in GG Bled. Z novim računalnikom naj bi pokrili večino poslovnega dogajanja v delovni organizaciji.
TOVARNA MERIL Slovenj Gradec je v preteklem letu poslovala z izgubo. Sprejeti sanacijski program letos uspešno izpolnjujejo, saj imajo po devetih mesecih poslovanja ugoden finančni rezultat, takšnega pa pričakujejo tudi ob koncu leta.
STOL je po vojni izgradil oziroma kupil 258 stanovanj. Letos je bil zgrajen in vseljen še en blok na Duplici s 38 stanovanji. Doslej so delili sredstva stanovanjskega sklada skupne porabe v razmerju 80 : 20 v korist blokovne gradnje. Letos se je razmerje bistveno spremenilo v prid zasebne gradnje.
V	ALPLESU gradijo lastni salon pohištva. Dela v notranjosti
so v glavnem končana vendar celotna gradnja nekoliko kasni, čeprav pričakujejo, da bo objekt v kratkem pokrit in bodo čez zimo lahko dokončali obrtniška dela znotraj salona.
V	JAVORJU so položili temeljni kamen za izgradnjo nove ža-galnice na prostoru med MELE-SOM in furnirnico v Pivki- Nova žaga bo lahko razžagala 70-000 kubičnih metrov jelovine letno, več kot tri četrtine žaganega lesa pa bodo finalizirali in predelali v lastnih tovarnah za opažne in panel plošče.
V	MEBLU znašajo letos povprečni mesečni dohodki 6.201 dinarjev, s čimer so v vrhu slovenske lesne industrije. So kar za 30 odstotkov višji od lanskih in 16 odstotkov nad letošnjim planom in seveda znatno nad mejo, ki jo dovoljuje samoupravni sporazum o osebnih dohodkih za lesno industrijo. Ugotavljajo, da niso rasli vzporedno s produktivnostjo dela in drugimi kazalci gospodarjenja, zato pripravljajo u-krepe, s katerimi bi zadržali »podivjane« osebne dohodke.
O NAGRAJEVANJU PO DELU
Na pobudo sindikata je bil 13. decembra v Tovarni pohištva Cerknica sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Na njem smo razpravljali o nagrajevanju po delu. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je veliko težav na tem področju tudi zaradi dveh sistemov, ki sta v temeljni organizaciji veljavna za vrednotenje delovnih opravil oziroma nalog.
Po razpravi je bila dana pobuda delavskemu svetu, naj na prvi redni seji obravnava to vprašanje in naj sprejme sistem — metodologijo, po kateri bodo vse delovne naloge vrednotene. O tej pobudi smo obvestili tudi druge temeljne organizacije zaradi določil tozadevnega samoupravnega sporazuma, po katerih moramo v delovni organizaciji imeti enotno metodologijo.
J. Klančar

Uspešni brigadirji
28. novembra se je vrnila z zvezne mladinske delovne akcije brigada TONE TOMŠIČ.
V	brigadi so bili mladinke in mladinci iz cerkniške, postojnske in ilirskobistriške občine. Za izredne delovne uspehe in dosežke na področju družbenih dejavnosti je dobila šest udarniških priznanj in najvišje priznanje letošnje akcije »Trak akcije 1947«.
31 brigadirjev in brigadirk je dobilo priznanje udarnika, 27 pa jih prejelo pismeno priznanje-
V	brigadi je bilo več Brestovih fantov, ki so se dobro odrezali.
Safet Prošič je dobil priznanje, Marjan Premrov, Danica Hiti, Jože Gornik in Tone Abrahamsberg pa so si prislužili udarniška imenovanja. Jože Gornik iz Tovarne pohištva Cerknica si je za požrtvovalno delo pri sestavi brigad-nega biltena in za delo na kul-turno-športnem področju prislužil udarniški znački že po dvanajstih dneh. Najstarejši brigadir iz naše občine je bil trideset letni Tone Abrahamsberg iz Tovarne pohištva Martinjak.
Š. Bogovčič
Novosti v planiranju
Ko govorimo o planiranju oziroma o izdelavi planskih dokumentov, se pogosto ne zavedamo, da je planiranje v bistvu predvsem oblika razpolaganja z delom, s sredstvi za proizvodnjo, dohodkom in z družbenim kapitalom. Zato planiranja ni mogoče odvajati niti od tistih, ki imajo pravico, razpolagati s proizvodnimi sredstvi, pa tudi ne od tistih, ki imajo morebiti monopol politične oblasti nad temi sredstvi. Zato govorimo, da je planiranje pravica in dolžnost vseh temeljnih nosilcev planiranja, torej tistih, ki imajo pravico razpolagati s sredstvi ali imajo nad njimi monopol politične oblasti.
Bistvene kvalitetne spremembe na področju planiranja so bili doseženi takoj po sprejetju zveznega zakona o sistemu družbenega planiranja, saj smo se takrat vsi intenzivno lotili izdelave srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1976—80.
Lahko ugotovimo, da so se naše temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in ne nazadnje tudi občina resno lotile naloge in so sprejele svoje srednjeročne načrte, kljub temu, da za ito niso imele organiziranih ustreznih planskih služb (razen redkih izjem). Moramo ugotoviti, da smo prvo nalogo uspešno prestali in da smo uspešno napravili prvi korak pri uveljavljanju novega sistema družbenega planiranja.
Kljub temu še nismo dosegli tega, da bi bili plani celoviti, da bi obravnavali družbenoekonomske, socialne in prostorske silnice razvoja, da ne bi izražali samo planov dela in razvoja. Morali bi biti instrument stalnega obnavljanja socialističnih družbenih odnosov, reproduciranja samoupravljanja, instrument stalnega urejanja dohodkovnih odnosov, zagotavljati bi morali pogoje za ustvarjalno in materialno delo ter za razvoj delovnega človeka, pa tudi vedno večji ekonomski, socialni in kulturni položaj delavca in njegove družine.
Če želimo doseči te cilje, moramo nadaljevati z dograjevanjem sistema planiranja ter vsi odgovorno, s polno mero zavze tosti sodelovali pri izdelavi po-
sameznih planskih dokumentov, ker bo le tako planiranje postalo sistem odločanja o celovitosti človekovih interesov.
V prihodnjem obdobju stoje pred nami velike naloge. V kratkem bosta sprejeta odloka in program priprav novega srednjeročnega načrta Jugoslavije za obdobje 1981—1985 in dolgoročnega plana za obdobje do leta 2000. V skladu z zakonskim načelom sočasnosti v sistemu družbenega planiranja je s tema dokumentoma sprožena aktivnost za pri; pravo ustreznih planov tudi pri drugih nosilcih in udeležencih v družbenem planiranju.
V Sloveniji in v občini bo vzporedno s pripravami srednjeročnih planov za obdobje od leta 1981 do 1985 in dolgoročnih pla-nov za obdobje od leta 1986 do 1995 (z elementi do leta 2000) steklo delo še pri sprejemanju prostorskih planov in pri planiranju obrambnih priprav. Poleg tega bo intenzivna planska dejavnost v zvezi z uresničevanjem že sprejetih srednjeročnih načrtov za obdobje 1976 do 1980. Vse te zahtevne in obsežne družbene naloge je treba opraviti v razmeroma kratkem času ter ob doslednem izvajanju novega sistema družbenega planiranja, ki bo dobil novo opredelitev v republiškem zakonu o sistemu družbenega planiranja, za katerega, oblikovanje že dalj časa teče intenzivno delo. 1
Za izvedbo toliko nalog pa je ključnega pomena pravočasno intenzivno praktično delo, pravočasno aktivranje nosilcev planiranja v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter krajevnih skupnostih, tam, kjer se začenja in končuje proces samoupravnega usklajevanja, sporazumevanja in dogovarjanja.
L. Ule
Prva zmrzal v začetku novembra Je kakor lastovke v tople kraje pregnala prodajalce zelenjave na naši tržnici; le občasno je od mraza se tresoča stara znanka ponujala nekaj zelenjave.
Že leta nazaj, odkar je bila urejena peš pot, ob cesti od Bresta, do mostu, je le-ta tedaj, ko zapade sneg, pravi nebogljenček. Nihče se ga ne usmili, da bi ga pravočasno očistil in tako omogočil pešcem, ki gredo na delo ali z njega ter okoliškim stanovalcem, da bi bila njihova pot varna, saj so primorani stopati po že tako prometnem cestišču. Najhuje je takrat, ko nastopi nagla otoplitev in vozeči se avtomobilisti s svojimi vozili pešce brezobzirno splahujejo z umazano brozgo.
— o —
V začetku decembra so »dvonožne vidre« razdrle s trudom zgrajeni jez v zadnjem kraju Cerkniškega jezera. Iz usihajočih jam so pospravile na cente rib, ki so jih ribiči v potu svojih obrazov kljub mrazu rešili ob zadnjem presihanju in jih odlagali v primerne vode. Pristojni organi so menda že zasledili nehumane storilce. Odškodninski zakon za taka početja je strog, pa jim bodo ribji repi za večne čase ostali v grenkem spominu.
— o —
Že prejšnjo zimo je odpovedala žagarska služba pri krajevni skupnosti našega malega mesta. Tako naši meščani že drugo leto poslušajo zalopojko najrazličnejših motornih žag, kakor da smo med kanadskimi drvoseki.
Vse več je takih, ki želijo zamenjati stanovanje s klasičnim pečnim ogrevanjem za tako s centralnim. Predvsem zato, da se jim ne bo treba več ubadati z drvmi. To, da bo s povečanjem stanarine vsa zadeva sila draga, pa jih ne skrbi, saj pričakujejo, da bodo na spisku regresiranih.
(Iz številke 15 — 27. dec- 1968) ske skladajo v primerne zložaje
pod streho, viličar pa jih odvaža PRED NAMI SO ŠE VELIKE na skladišče in zlaga v kope.
NALOGE
Brestovci zaključujemo posl no leto 1968, ki je značilno po to veliki poslovni dinamično: Ja seboj imamo v glavnem op vljene vse naloge iz poslovne ] htike za letos in poleg teh ti vrsto drugih, ki jih nismo mo Predvideti in ki jih je navr: življenje samo- Pri vsem le konstrukcije ne potekajo s t: šljar^tr0St^° k0t smo st J° zal
• Trenutno živimo v izredni k« t n J turi, ko nimamo dovolj bla
* svuje iuai negativno uej na našo miselnost, kar se ne kaze v oblikah samozadovoljs Lahko rečemo, da smo v Bre zelo uspeli ne samo razviti o: v12 J rano samoupravljanje, pač ga tudi utrditi, tako da preds Ja trajno pridobitev našega Jktiva. Vendar smo tudi tu p nujnostjo spremenjenih poj aiy in delovnih metod. Otr b<? treba, v kolikor to obst anusi j enega socialističnega nramzma, saj je na dlani, da ka demokratizacija in hu predvsem odvisna od rialno vrednostnih dosežkov jo na relaciji kolektiv — pos c možnosti in posameznik njegovo delovno mesto.
SODOBEN PREVOZ BLAGA
Uporaba palet je zelo ustrezna a sodobni prevoz v prometu že-eznica—cesta in tudi kot sred-v° za uskladiščevan j e. Paleta mogoča skladanje tudi težjega Jaga v večje višine, 6 do 8 me-v,0v> vmedtem ko je skladanje s n °iVCiSk° silo omejeno do višine nekako dveh metrov, sm ar zadeva zunanji prevoz, pa mo napravili zelo malo. Oprav-Janje dela na skladiščih žaganega lesa je še popolnoma klasič-j - Sodobno urejena skladišča mlaj o vse opravljanje dela ureje-n° z viličarji, tako da delavci de-
KAKO SO KUPCI ZADOVOLJNI Z NAŠIMI IZDELKI
Na zadovoljstvo vplivajo solidno izdelan izdelek, uspešna montaža in že v naprej pričakovana oblikovnost in funkcionalnost. Od delavcev v proizvodnji, pri montaži, kontroli, zavijanju, pretovarjanju in vožnji je predvsem odvisno, ali bo kupec dobil res dobro blago. Samo eden izmed teh — v proizvodnji, prevozu ali trgovini — naj ne pazi na kvaliteto, pa so že težave. Blago je poškodovano, kupec se jezi in naše dobro ime gre v nič.
NAČRTI KRAJEVNE SKUPNOSTI CERKNICA
Svet krajevne skupnosti zbira načrte in predračune za ureditev kanalizacije ter asfaltiranje Partizanske in Gerbičeve ulice, Tabora in drugod, v Vidmu je nujno potrebna javna razsvetljava in ureditev poti, prav tako ceste na Podslivnico, v Kamno gorico, podaljšek vodovoda na Peščenku, ureditev tržnice. Treba bi bilo asfaltirati cesto na Dolenje jezero ter v Dolenjo vas, ki ju največ uporabljajo delavci 'Bresta. Svet skrbi za dokončno ureditev vodovoda, ker lahko v najkrajšem času ostanemo brez pitne vode.
IZ NOVOLETNE PRILOGE
Nevesta Jelka je bogata,
Brestu že ne bo copata, moška voda pa zdravilo, ki še malo Jelko je zdramilo.
Imelo leto 366 je glavobolov s proizvodnjo kooperantskih Sardan stolov.
Sicer pa leto se šele končuje, ko kooperacija že nove zobobole snuje.
Cerkniški košarkarji uspešni
Naši košarkarji so v letošnji sezoni dosegli prav gotovo svoj na-večji dosedanji uspeh.
Uvrstitev med 25 ekip, ki so -tekmovale v prvi fazi slovenske košarkarske lige po novem tekmovalnem sistemu je zahtevala od organov društva in igralcev veliko dela in truda. Precej živcev in časa je bilo porabljenih tudi za neuspelo dogovarjanje v okviru Notranjske, kar vse se je pokazalo kasneje pri oblikovanju selekcije Notranjske iz igralcev KK Cerknica, KK Vrhnika in KK Logatec.
Kljub vsemu se je resno delo pričelo sredi septembra s treningi štirikrat na teden in s prijateljskimi tekmami s katerimi smo poskušali ujeti zamujeno. Že prva prvenstvena tekma na gostovanju v Litiji je pokazala, da so se fantje dobro pripravili, čeprav so prvič igrali v kvalitetnejšem tekmovanju. Pokazalo pa se je tudi, da doslej neznani ekipi Notranjske iz Cerknice sodniki ne bodo naklonjeni, kar je bilo še posebno vidno na predzadnji, odločilni tekmi z ekipo Triglava v Cerknici.
»Če na kratko ocenimo igro v skupini E, v kateri so mimo Notranjske igrale še ekipe Triglava iz Kranja, selekcije Litije — Zagorja, Elektre iz Šoštanja in Šentjurja, potem smo lahko zadovoljni. Z enkratno igro proti Elektri, borbenostjo proti Litiji in izrednim tempom ter borbenostjo proti Triglavu so se fantje oddolžili domačim gledalcem, ki jih je bilo v poprečju največ na vseh tekmah tega dela tekmovanja^
Nekoliko sicer preseneča slabša igra v gosteh. Temu so menda vzrok utesnjene telovadnice, kjer se igralci Notranjske, navajeni
5
\ velike domače dvorane, nikakor »ne morejo znajti.
1 Notranjska je v skupini E osvojila z osmimi točkami četrto mesto. Pred njo so ekipa Triglava z dvanajstimi točkami ter ekipi Elektre in Litije — Zagorja z desetimi točkami. Za njo pa je Šentjur, ki ni zmagal v nobeni tekmic
Drugi del (super-liga, v katero sta se uvrstili najboljši dve ekipi iz . vsake skupine) se bo pričel 27. januarja prihodnjega leta in bo trajal do konca aprila.
Tekmovanja vseh ostalih, ki se
Kegljaške
Ob praznovanju dneva JLA je kegljaški klub BREST organiziral tekmovanje v borbenih partijah. Na tekmovanju je sodelovalo devet osnovnih organizacij sindikata.
Vrstni red:
1.	Gradišče Cerknica
2.	Kartonaža Rakek
3.	Brest Cerknica
4.	Elektro Cerknica
5.	Upokojenci Cerknica itd.
Ustanovljena je medobčinska komisija za kegljanje. V njenem okviru nastopajo kegljaški klubi iz petih občin: Cerknice, Postojne, Ilirske Bistrice, Logatca in Vrhnike.
Tekmovanje bo trajalo do 15. januarja 1979. Prvo kolo tega tekmovanja je že bilo v Cerknici. Vodijo tekmovalci iz Postojne, ekipa KK Brest pa je trenutno na drugem mestu.
S kvalifikacij za slovensko ligo
FILMI V JANUARJU
1.	1. ob 16. uri in ob 19.30 — francoska komedija BITKA ZA ALZA-
CIJO IN LORENO.
2.	1. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriški western PROFESIONALCI. 4. 1. ob 19.30 — ameriški vvestern POT K SLAVI.
6. 1. ob 16. uri — ameriška risanka MAČEK ZA MILIJON DOLARJEV.
6.	1. ob 19.30 in 7. 1. ob 16. uri — hongkongški fantastični film SU-
PER INFRAMAN.
7.	1. ob 19.30 — angleški pustolovski film KRALJEVIČ IN BERAČ.
8.	1. ob 19.30 — francoska drama DEDIŠČINA.
11. 1. ob 19.30 — ameriška kriminalka GANGSTER.
13.	1. ob 19.30 in 14. 1. ob 16. uri — italijanski western EL MACO
KAVBOJ
14.	1. ob 19.30 — jugoslovanska drama PRAZNOVANJE POMLADI.
15.	1. ob 19.30 — ameriška kriminalka SREBRNA PUŠČICA.
18. 1. ob 19.30 — nemška drama SKUPINSKI PORTRET Z GOSPO.
20.	1. ob 19.30 in 21. 1. ob 16. uri — ameriški pustolovski film
PREROJENJE V DIVJINI.
21.	1. ob 19.30 — italijanski pustolovski film ČRNI PIRAT.
22.	1. ob 19.30 — angleška drama POTOVANJE PREKLETIH.
25. 1. ob 19.30 — argentinski vojni film ZGODILO SE JE V MARUSJI.
27.	1. ob 16. uri in ob 19.30 — hongkongški pustolovski film BRUCE
LEE PROTI SUPER MANU.
28.	1. ob 16. uri in ob 19.30 — ameriška komedija HOLYWOOD ALI
PROPAD.
29.	1. ob 19.30 — ameriška kriminalka BAGSY MELONE.
niso uvrstili v super ligo, se bodo nadaljevala v ligah: vzhod in zahod. Cerkničani, ki bodo igrali v ligi zahod, obljubljajo, da bodo nadaljevali še z resnejšim delom in -tako dokazali, da doslej osvojenih osem točk ni bilo slučajnih.
Njim se bo pridružilo tudi nekaj igralcev iz mladinske in ka detske vrste, katerima je domači košarkarski klub letos posvetil več pozornosti. Rutiniranim igralcem se bodo pridružili mlajši, pomladitev ekipe pa prav gotovo pomeni pravilno pot dolgoročnejšega in perspektivnejšega dela.
T. Urbas
novice
Tudi ženska ekipa je organizirana v to območno tekmovanje notranjskih občin. S tekmovanjem bodo pričele v januarju 1979. leta.
Ker je minilo že deset let tekmovanja moških dvojic v počastitev preminulega člana našega kluba LEA GROMA — »Gromov memorial«, se je KK Brest odločil, da bo s tem tekmovanjem nadaljeval pod novim nazivom NOVOLETNI TURNIR. Za letošnji Novoletni turnir se je prijavilo 62 parov iz vse Slovenije.
REZULTATI TURNIRJA:
1- GRADIS — Šparemblek, Belci jan (902—912) 1814
2.	GRADIS — Zdešar, Kačič
(850—940) 1790
3.	PROTEUS — Steržaj, Bizjak (858—906) 1764
4- GRADIS — Mitar, Fortuna (920—833) 1753
5. KRANJSKA GORA — Pečar, Lovše (876—872) 1748
6- GRADIS — Križaj, Janša (858—887) 1745
7. TRIGLAV — Fende, Potočnik (845—895) 1740
8 PROTEUS — Gornik F., Mulec S. (861—860) 1721
9.	BREST — Urbas, Kraševec (853—868) 1721
10.	KOVAČ Tomačevo — Anžin, Grad (853—867) 1720 itd.
D. Pokleka
NAŠI UPOKOJENCI
Iz Tovarne lesnih izdelkov Stari trg je odšel v pokoj ALOJZ TROHA iz Bloške police. V podjetju je bil zaposlen od 1968. leta. V pokoj je odšel z delovnega mesta šablonerja.
Upokojil se je tudi JAKOB MULC iz Markovca. V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen od leta 1950 oziroma v podjetju BREST od leta 1947. V pokoj je šel z opravljanja del in nalog brusača.
Kolektiv se jima zahvaljuje za prizadevno delo, jima želi veliko osebne sreče in prijetnega počutja v njunem prihodnjem delu in življenju.
¥ spomin
Delovna skupnost Tovarne pohištva Martinjak sporoča žalostno novico, da je umrl naš upokojenec JANEZ URBAS iz Martinjaka.
V naši temeljni organizaciji je bil zaposlen od 1. 1. 1947. leta do upokojitve leta 1970. Delal je kot delavec v razrezu surovin. Tovariš Urbas nam bo ostal v lepem spominu kot dober delovni tovariš in marljiv delavec.
SOS EJA NA
DEUŽBEuc
POLIT.
OZSANIJ/5
TC.ST
PAR, A, 5PARINA
SPREMENITI 6E V RAMEN
OBVEŠČATI
OTO PESTNER
SfETOVttO
PRVENST*
RAČUN
MESNI li DE LER
ARABSKI
ŽREBEC
TOVARNA
AVTOMOB.
SARAJEtt
SREDIŠČE
VRTENJA
neznani
LETEČI
PREDMETI
ITALIJANSKA RTV
KRALJEVIČ
veznik
manjš i
KRAJ PRI GROSUPLJEM
KRAJEVNA
6KUPN057
OKENSKA
NAVOJNICA
ČASOPISNA NADALJEVANKA
GRŠKA
ČRKA
SAMO
OBLIKA SA NOURRAV-PRŠAMA
IVO
MINATTI
KUP
... KING
COLE
RAZ PE TOST
TIP
SOVJET.
SATELITA
JOSIP
BROZ
ČRNILNIK
SNOV
.ŽLAHTNI
PLIN
KONICE
MAČ A -TURJAN
HOJA
ZA
razvedri-
VRSTA
IGRE
POVRŠINSKE
MERE
ORANJE
PERNATA
ŽIVAL
EMIL
ADAMIČ
TROPSKA
RASTLINA
OLEG
VIDOV
BIVALNI
PROSTOR
NAZIV
OKENCE
LINA
HRIB UAO REKO
PR. ROMAN TlČN| PISEC
RISTO
SAVIN
ROGELJ
BINE
KRAJ NA PRIMORSKEM
NIELSEN
IRINA
RODNIMA
PREBOJ
VRANJE
PRED-
DVERJE
RUSKA
REKA
POLMER
ROKAVČKI
PRIRO
DEN
TIP ANGL POTN^LE-
V0DU1KI
PLOVIL
UREJEVALEC
IZLOŽB
ZRNCE
LOVSKEGA
naboja
PETI
PRST
AM.ZVEZNA DRŽAVA
FP. POLITIK 1759-1794
PREHLADNO obolenje
NEON
tuje Ž.
IME
NIKOLA
TESLA
ENAKI
ČRKI
VONJ
DEL
VERIGE
MARTI
ANTON
MURSKA
ScbotA
luka ds rdečem Morju
KARENINA
An- IZUMI TE L J NAVITEGA PIL-
ha teoeeE'
AVBELJ
VIKTOR
TEDENSKA
TRIBUNA
MAJ VE d J I SESALEC
bistvo,
JEDRO
ZLOG.LASUE
NACIST.
WOTfc
6IA6EU5EIČ
KAREL
UU8LJANA
PIJAČA ST.
SLOVAMOV
5 A UJE
Johanu
CdgEEMAUl
AMPER
6. ČRKA
FOSFOR
OZKO
BODALO
NAGRADNI RAZPIS
Po daljšem času smo vam spet pripravili nagradno križanko, da bi se z njo lahko pozabavali med novoletnimi prazniki. Ker ste najbrž naših križank že »lačni« in ker je tokrat zelo lahko, pričakujemo rekordno število rešitev.
Čakajo vas tudi naslednje nagrade:
1.	nagrada 200 din,
2.	nagrada 150 din,
3.	nagrada 100 din,
tri nagrade po 50 din in pet nagrad po 20 din.
Rešitve s pripisom »nagradna križanka« pošljite uredništvu najkasneje do vključno 23. januarja 1979.
Pri reševanju vam želimo pol urice razvedrila, pri žrebanju pa čimveč sreče!
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne skupnosti Brest Cerknica n. sol. o. Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC. Ureja uredniški odbor: Franjo GAGULA, Vojko HARMEL. Mate JAKOVAC, Božo LEVEC, Danilo MLINAR, Leopold OBLAK, Janez OPEKA, Tomaž STROHSACK, Andrej SEGA, Miha SEPEC, Franc TRUDEN, Ženi ZEMLJAK in Viktor ŽNIDARŠIČ. Foto: Jože ŠKRLJ. Tiska železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
RAZPIS
Temeljna telesnokulturna skupnost Cerknica prireja v nedeljo, 28. 1. 1979
V. BLOŠKE SMUČARSKE TEKE
Start in cilj bo v Novi vasi in sicer: I. BLOŠKI TEK na 30 km — start ob 9.30
II.	TRIM TEK na 7 km — start ob 10. uri.
POGOJI:
1.	Za udeležbo na BLOŠKIH TEKIH ni starostnih omejitev, zato lahko nastopi vsak, ki želi preizkusiti svoje sposobnosti. Posebej vabimo k prijavi za TRIM TEK vsa šolska športna društva, ekipe TVD Partizan, taborniške in ostale množične organizacije.
2.	Prireditelj ne bo ugotavljal telesne sposobnosti za teke, zato vsak prijavljeni nastopa na lastno odgovornost.
3.	Vsak udeleženec tekov bo dobil pred startom bilten in spominsko značko, po prihodu na cilj pa še štartno številko in topel obrok.
4.	Nagrade:
Moški tekmovalci so razporejeni v naslednje razrede:
—	kategorizirani tekmovalci (člani, mlajši člani in starejši mladinci);
—	rojeni leta 1949 in mlajši;
—	veterani, rojeni do vključno 1948. leta.
Za vsako kategorijo dobi prvo plasirani zlato, drugi srebrno in tretji bronasto medaljo »BLOŠKI SMUČAR«. Ženske bodo nastopile v eni skupini. Najboljše tri tekmovalke dobijo zlato, srebrno in bronasto medaljo.
5.	Bloški tek je eden izmed tekov, ki se upoštevajo pri dodelitvi ZLATE TROFEJE VZDRŽLJIVOSTI, ki jo daje revija ANTENA.
6.	Prijave in vplačila prijavnine bomo sprejemali na naslov: TTKS Cerknica, do 15. januarja 1979.
Žiro račun: Organizacijski odbor Bloški teki Cerknica: 50160-678-99793. Prijavnina za tek na 30 km znaša 100 din, za TRIM TEK pa 60 din za posameznika.
7.	Vsak udeleženec desetih zaporednih BLOŠKIH TEKOV (teka na 30 km ali na 7 km) bo dobil posebno spominsko priznanje.
8.	V primeru neugodnih snežnih razmer bomo tekmovanje preložili.
9.	Vsi udeleženci BLOŠKIH TEKOV bodo za čas teka nezgodno zavarovani pri zavarovalni skupnosti TRIGLAV, območna enota Postojna.
ORGANIZACIJSKI ODBOR
PRIJAVNICA
PRIIMEK IN IME ..............................................
kategoriziran tekmovalec:	DA NE (ustrezno obkroži)
rojen(a) ....................................
kraj bivanja ................................................
poklic ......................................................
član (društvo ali druga DPO) ................................
se prijavljam za sodelovanje na:
a)	BLOŠKEM TEKU 30 km
b)	TRIM TEKU 7 km
(ustrezno obkroži)
BLOŠKIH TEKOV (30 km in 7 km) se udeležujem: 1., 2., 3., 4., 5.
Startnino v znesku ............. din sem plačal dne
Podpis:
Izreži in pošlji na naslov: TTKS 61380 Cerknica (za BLOŠKE TEKE)
NAMESTO ŠALE MESECA — POPRAVEK
Takoj po izidu prejšnje številke našega glasila je pri nas nekajkrat zapovrstjo zazvonil telefon. Delavci iz Tovarne ivemih plošč so se hudovali, da se »inovacija« v rubriki ŠALA MESECA (modernizirani izhod iz tovarniških prostorov) ne nanaša nanje, pač pa na delavce iz centralnega skladišča gotovih izdelkov.
Delavcem iz Tovarne ivernih plošč se zaradi naše nerodnosti vljudno opravičujemo, delavcem CSGI pa za »inovacijo« — seveda čestitamo!