241 Letnik 43 (2020), št. 1 R azsta v e || Exhibitions Judje v 20. stoletju v gradivu Arhiva Republike Slovenije – priložnostna razstava Arhiva Republike Slovenije Med priložnos tnimi r azsta v ami, ki so v zadnjih letih dobile s v oj pr ost or na tr a vnik u pr ed Gruberje v o palačo, v k at eri domuje Ar hi v R epublik e Slo v enije, je bila v lanski pomladi in poletju tudi r azsta v a o zgodo vini Judo v v 20. st oletju. Slednja je bila pr edsta v ljena sk ozi dok ument e, ki jih o t ej t emi hr ani osr ednji drža vni ar hi v . P osta vit e v r azsta v e sicer ni bila po v ezana z obeležitvijo k ak šne posebne obletnice, čepr a v je bila njena otv orit e v sprv a načrt o v ana v po v eza vi s spominjanjem na holok a v st; s v et o vni dan spomina na žrtv e holok a v sta (27. januar) namr eč od leta 2008 obeležujemo tudi v Slo v eniji. Sk ozi dogodk e, ki v zadnjih letih spr emljajo obujanje spomina na holok a v st in njego v e žrtv e, je očitno, da v slo v enski ja vnosti post opoma nar aščata tak o zanimanje k ot tudi pozna v anje zgodo vine nek danjih judo v skih pr ebi v alce v širšeg a pr ost or a, ki g a danes naselju jemo pr ed v se m Slo v enci. K er pa je v ečino t em običajno mogoče os v etliti še s k ak šneg a posebneg a vidik a, je dodat en k amen v mozaik pozna v a - nja k omplek sneg a, pestr eg a in v ečplastneg a sobi v anja naših pr ednik o v in njiho - vih judo v skih sosedo v želela prispe v ati tudi priložnostna r azsta v a. Ar hi v R epublik e Slo v enije hr ani r aznolik o ar hi v sk o gr adi v o, ki neposr e - dno in posr edno priča o pr et eklosti širšeg a geogr af sk eg a območja in ljudeh, ki so g a poselje v ali. E tnična slik a ozemlja današnje R epublik e Slo v enije je bila v pr et eklosti dok aj pisana, saj so po priselitvi Slo v ence v ozir oma njiho vih pr edni - k o v tu v edno ži v eli tudi pripadniki drugih nar odnih sk upnosti. Med malošt e vil - ne, a zagot o v o ne neopazne etnične sk upine je sodila tudi sk upnost Judo v . Sle - dnja je bila v saj v obr obnih delih slo v ensk eg a ozemlja k ontinuir ano naseljena od časa antik e, pri čemer je sobi v anje s pr eostalim pr ebi v alstv om pogost o ozna - 242 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions če v alo ner azume v anje. P ose bnost judo v sk e sk upnosti namr eč ni bila le etnična drug ačnost: od pr eostaleg a pr ebi v alstv a so se Judje ločili zlasti k ot drugo v er ci. Zar adi v erskih in etničnih, deloma pa tudi socialno-ek onomskih r azlogo v so bili Judje naj v ečkr at dojeti k ot tujci, ki jim ne gr e zaupati. T o ni v eljalo le za čas ob pr elomu sr ednjeg a v no vi v ek, k o so bili Judje izgnani iz K or ošk e in Štajersk e (1496) t er Kr anjsk e (1515). Enak o značilno je bilo za moderni čas, k o so nacio - nalno pr ebujeni Slo v enci v tuk ajšnjih Judih – tudi v omenjenih tr eh deželah so se la hk o pono vno naselje v al i po spr ejemu decembrsk e usta v e leta 1867 – videli pr ed v sem deja vnik, ki v nar odnih sporih podpir a t ežnje nemških, italijanskih in madžarskih nar odnih gibanj. Okvir r azsta v e je bil najpr ej pogojen z r azmer oma majhnim št e vilom pa - noje v (10), ki smo jih imeli pripr a v lja v ci na r azpolago, nat o pa tudi z odločitvi - jo, da se osr ed ot očimo le na dok ument e Ar hi v a R epublik e Slo v enije, nastale v 20. st oletju (bog at o ar hi v sk o gr adi v o o zgodo vini Judo v na Slo v ensk em, ki pa je v pr et eklosti že bilo pr edmet tudi monogr af skih obr a vna v , se v eda hr anijo tudi slo v enski r egionalni ar hi vi). Pri pripr a vi r azsta v e smo sodelo v ali pr ed v sem uslužbenci Sekt orja za v arstv o ar hi v sk eg a gr adi v a posebnih ar hi v o v , ki v Ar hi vu R epublik e Slo v enije združuje gr adi v o nek danjih »specialnih« ar hi v o v , gr adi v o družbenopolitičnih or g anizacij in gr adi v o pr a v osodja; pri t em smo bili deležni tudi dobr odošle pomoči sodela v ce v , ki dobr o poznajo ar hi v sk o gr adi v o iz časa med obema v ojnama. Dodati je tr eba, da izbr ani časo vni okvir ni bil izbr an na - ključno. V izbr anem časo vnem obdobju je šlo za obdobje, ki je – najpr ej se v eda s holok a v st om, k asneje pa tudi z odselitvijo – najg loblje poseg lo v v ez Judo v s pr ost or om t eg a dela E vr ope. Pripr a v lja v ci r azsta v e (dr . Mat e vž K ošir , dr . Mat eja Jer aj, mag. T adeja T ominšek Čehulič, P olona T r obec Ml ak ar , Mojca T ušar , T anja Žohar , T adej C ank ar) ob danih omejitv ah se v eda nismo imeli namena prik azati ži v ljenja »slo v enskih« judo v skih sk upnosti v v seh njego vih k omplek snih r az - sežnostih in pri t em pr eds ta viti celotneg a obsežneg a nabor a dok ument o v , ki so – lahk o zgo lj posr edno – po v ezani z Judi na ozemlju današnje Slo v enije in sosednjih pokr ajin. Ob »v elikih« ozir oma pr elomnih dogodkih zgodo vine Judo v na širšem slo v ensk em območju, ki so imela znotr aj r azsta v e osr ednje mest o, smo sk ušali pr edsta viti tudi k ak šno njeno slabše poznano pog la vje. R azsta v o smo ta k o r azd elili na panoje (10), ki smo jih z elektr onskim r azsta vnim k ata - logom (za oblik o v anje obojeg a sta poskr bela Andr až Seif ert in Mima Suhadolc) bistv eno dopo lnili in r azširi li. V k atalogu (91 str ani) 1 smo tak o lahk o obja vili ne le r azširjena besedila k posameznim pog la vjem/panojem, t em v eč tudi bistv eno širši nabor z obr a vna v ano t emo po v ezaneg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Izbr ana pog la vja so imela naslednje naslo v e in v sebino: Prekmurje – cen- ter judovske poselitve na Slovenskem (pr edsta vit e v društv eneg a ži v ljenja Judo v v Pr ekmurju po prvi s v et o vni v ojni, značilnosti njiho v eg a delo v anja, orientacija po v ojnih oblasti do Judo v in njiho v eg a v ersk eg a ži v ljenja v Lenda vi in Murski Soboti); Proces proti Izaku Feuerbergu in drugim komunistom (prik az sodneg a pr eg anjanja sk upine poljsk o-judo v skih študent o v pr ed sodiščem v Ljubljani leta 1933/34 zar adi njiho v eg a k omunističneg a pr epričanja; Judje iz P oljsk e so se v obr a vna v anem času na ljubljansk o uni v erzo vpiso v ali zar adi omeje v anja vpisa judo v skih študent o v na poljsk e uni v erze); Protijudovska zakonodaja in ukrepi (pr edsta vit e v nek at erih obriso v sist ematičnih pr otijudo v skih zak onodajnih ukr epo v , ki so bili s ciljem ukinitv e drža v ljansk e enak opr a vnosti Judo v u v edeni v nacistični Nemčiji, k asneje pa so s v oj odme v dobili tudi v zak onodajah št e vilnih drugih e vr opskih drža v , v ključno z jugoslo v ansk o); Protijudovska propaganda (v log a, obseg in pomen pr otijudo v sk e pr opag ande t er prik az k onkr etnih prime - r o v nemšk e in domobr ansk e pr opag ande v v ojnem času); Holokavst – Šoa (osr e - 1 https://www .go v .si/assets/organi-v -sesta vi/Arhi v -RS/No vice-in-dogodki/Publikacije/ 79d5f4e6bd/Ar hi v -R S_Judje_k atalog.pdf 243 Letnik 43 (2020), št. 1 dnji del je bil namenjen opozorilu na r azlično usodo judo v skih sk upnosti v r az - ličnih ok upacijskih r ežimih, ki pa je v času do k onca v ojne po v sod pri v edla ne le do nediskriminat orneg a pomor a posameznih Judo v in njiho vih družin, t em v eč tudi do uničenja judo v sk e sk upnosti k ot tak e); Rabska brigada in Judinje bolni- čarke (prik az sosledja dogodk o v , ki so pr ek r absk eg a int ernacijsk eg a taborišča v slo v ensk e partizansk e enot e pripeljali v ečje št e vilo bolničar k judo v sk eg a r odu); Rižarna: koncentracijsko in uničevalno taborišče v Trstu (pr edsta vit e v taborišča in r edkih ohr anjenih dok ument o v , ki so nastali v po v eza vi z njego vim delo v a - njem, pa tudi odme v o v nanj v sočasnih ob v ešče v alnih dok umentih partizansk e - g a tabor a); Preživeli Judje in povojni čas (prik az t eža v in izzi v o v , ki jih je r edkim pr eži v elim Judom prinesel čas u v ajanja k omunistične oblasti); Dokumenti o so- delovanju Jugoslavije z nastajajočo judovsko državo (prik az zgodnjih stik o v t er vzajemne pomoči med po v ojno Jugosla vijo in nastajajočo drža v o Izr ael). Kljub t emu da r azsta v a ni doži v ela f ormalneg a odprtja, pa tudi v odeni og ledi so bili bolj priložnostne k ot or g anizir ane nar a v e, je po mnenju njenih pripr a v lja v ce v s v oj cilj v endar le v saj deloma doseg la. Ned v omno je s s v ojo nena - v adno posta vitvijo – panoji so bili obkr oženi s tr ak o vi, ki so stilizir ali Da vido v o zv ezdo – prit egnila pozorno st marsik at er eg a posameznik a. K olik or je bilo mo - goče opaziti iz sta v be Gruberje v e palače, je naj v eč pog ledo v – pa tudi začudenja – naključnih obisk o v alce v prit ego v al slik o vno najbarvit ejši pano s pr edsta v lje - nimi antisemitskimi plak ati iz časa druge s v et o vne v ojne. Priložnostne r azsta v e pr ed sta v bo Ar hi v a R epublik e Slo v enije so v edno zanimi v e. Dod atno okr asijo tr a vnik pr ed slik o vit o Gruberje v o palačo; kr ajšajo čas in popestrijo spr ehod meščanom in turističnim obisk o v alcem Ljubljane; pr edsta vijo pomembne dok ument e in pr ek njih pripo v edujejo zanimi v e zgod - be. Nenazadnje vzbujajo zanimanje za pr et eklost in na poseben način v abijo posameznik e k obisk u sameg a ar hi v a. T udi zat o je šk oda, da občasno ostanejo v saj deloma spr eg ledane. Je pač tak o, da je primerna pr edsta vit e v r azsta v zain - t er esir ani ja vnosti pr a v tak o pomembna k ot njiho v a pripr a v a. T adej Cank ar Slovenci, začenjajo se novi časi ... (1918–1920) – potujoča razstava R azsta v a »Slo v enci, začenjajo se no vi časi ... (1918–192 0)« je tr etja v vr - sti r azs ta v Zgo do vinsk eg a ar hi v a Ljubljana, pos v ečenih prvi s v et o vni v ojni. Prvi »K uge, lak ot e in v ojsk e r eši nas, o Gospod!« iz junija 2014 je julija 2015 sle - dila » V zaledju sošk e fr ont e«, ki je po v ezala v eč k ulturnih za v odo v s podr očja Gor enjsk e in Primorsk e. Zadnja iz okt obr a 2018 je pomenila nek ak šen sklep, zaokr ožit e v dogodk o v izpr ed st oletja, ki so za slo v enski nar od pr edsta v ljali no v začet ek v no vi drža vi. R azsta v a je – k ot v se pr ejšnje – r azdeljena na t ematsk e panoje, ki si sledijo v logičnem zapor edju zgodo vinskih dogodk o v . Uv odni pano pr edsta vi r azsta v o in njene ustv arjalk e, ar hi vistk e v Zgodo vinsk em ar hi vu Ljubljana, ki so Judita Šeg a, Mir a Hodnik, Elizabet a Eržen P odlipnik in Dunja Mušič. Sledi pano z na - slo v om »Naj počiva v miru« , ki pr edsta vi zadnje v ojno let o, v ojašk o in politič - no kriz o, zlom sošk e fr ont e in nat o še a v str o-ogrsk e drža v e t er akt (pr emirje) k onca v ojne. V zpor edno s pr opadom star e že v se let o 1918 nastaja no v a drža v a (pano št . 3: »Svobodni državljani SHS, 29. 10.–1. 12. 1918« ), v dunajsk em par lamentu de luje Jugoslo v anski klub, pot ek a zbir anje podpiso v za Majniško de- klaracijo , k onec v ojne prine se Wilsono v pr ogr am o samoodločbi nar odo v . Obli - k uje se kr atk otr ajna Drža v a SHS. T oda umik ajoči r azpadli a v str o-ogrski v ojski