------------------ < SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI V DELOVNO ORGANIZACIJO IMP INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA STRAN 2 x________________________________________________/ POJASNILA K DELITVI SREDSTEV IN NJIHOVIH VIROV NA DAN 31. DECEMBRA 1973 STRAN 9 V______________________________________ J r STATUT PODJETJA STRAN 15 SPORAZUM O DODELJEVANJU STANOVANJ IN POSOJIL ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO STRAN 20 IliESSi: ellsii «181! PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV (PRAVILNIKA) IMP STRAN 22 X J Na podlagi 105. člena ustave SFRJ in 130. člena ustave SRS so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela: Ogrevanje — vodovod — klima, Ljubljana, Ljubljana, Titova 37 Projekt - montaža — inženiring, Maribor, Maribor, Ljubljanska 9 Projekt - montaža, Koper, Koper, Ul. 15. maja 4 Hektromontaža, Ljubljana, Ljubljana, Titova 37 Tovarna elektronaprav, Ljubljana, Ljubljana, Vojkova 58 Tovarna regulacijskih armatur in aparatov, Ljubljana, Ljubljana, Jožeta Jame 12 Livarna, Ivančna gorica, Ivančna gorica Tovarna instalacijske opreme, Idrija, Idrija, Vojkova 2 Projektivni biro, Ljubljana, Ljubljana, Titova 37 Zastopstvo, Ljubljana, Ljubljana, Titova 37 Na zborih dne ... sprejeli naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združitvi v delovno organizacijo IMP Industrijsko montažno podjetje Ljubljana I. Predmet sporazuma 1. člen S tem sporazumom je izražena volja delavcev vseh temeljnih organizacij združenega dela (v nadaljnjem tekstu podpisnice sporazuma), da združijo svoje delo in delovna sredstva v višji obliki združenega dela v podjetju in da na podlagi, določb tega sporazuma zagotavljajo v skladu s širšimi družbenimi interesi svoj ekonomski in družbeni položaj. 2. člen V tem sporazumu podpisnice določajo: - Splošne podatke o podjetju - poslovni predmet podjetja in glavne dejavnosti TOZD - opravljanje skupnih nalog in koordiniranje nalog v podjetju - način sprejemanja skupnih načrtov in programov dela ter razvoja TOZD in podjetja - način združevanja sredstev in določanje njihovega namena - upravljanje podjetja - individualni poslovodni organ - skupnost skupnih strokovnih služb - samoupravni položaj TOZD in podjetja - medsebojne poslovne in samoupravne odnose TOZD - sanacije in pokrivanje izgub TOZD - splošne akte podjetja in način njihovega sprejemanja - postopek za spremembo in dopolnitve sporazuma - postopek za pristop in izstop iz sporazuma - način reševanja sporov - prehodne in končne določbe. 3. člen Podpisnice sporazuma združujejo v podjetju svoje interese, ki izvirajo iz dolgoročnih razvojnih programov, koncentracije finančnih sredstev, višje ravni strokovnih kadrov, boljše opremljenosti v administrativnem poslovanju, skupnega nastopanja na tržišču, povezovanja v proizvodnem procesu ter optimalnega izkoriščanja sredstev. II. Splošni podatki podjetja 4. člen Firma podjetja glasi: IMP - Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37 n. sol. o. Skrajšana firma glasi: IMP - Ljubljana, n. sol. o. Sedež podjetja je v Ljubljani, Titova 37, občina Ljubljana-Bežigrad. IMP - Industrijsko montažno podjetje je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodisču v Ljubljani pod Srg 102/74 5. člen Podjetje rabi svoj žig z napisom: IMP - Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37, n. sol. o. Ta žig se uporablja poleg podpisa pooblaščene osebe. Posamezne TOZD uporabljajo žig enake oblike, ki vsebuje polno firmo podjetja in polno ime TOZD. Za potrjevanje delovnih in zdravstvenih knjižic se uporablja manjši žig, ki vsebuje skrajšano firmo podjetja, ime TOZD in njen sedež. 6. člen Blagovna znamka je sestavljena iz stiliziranih karakterističnih črk IMP, ki so med seboj povezane. Blagovna znamka je registrirana pri upravi za patente pod št. 16328-Z 35/64. 7. člen Temeljne organizacije združenega dela poslujejo z drugimi na ta način, da dodajajo firmi podjetja svoje polno ime. III. Poslovni predmet podjetja in glavne dejavnosti TOZD 8. člen Poslovni predmet podjetja je: 1. Projektiranje vseh vrst instalacij, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, hladilnih in klimatskih naprav, kotelskih, tehnoloških in energetskih naprav ter cevovodov za visoke in nizke napetosti in za pro- cesno tehniko, naprav za razvod tehničnih plinov in*11 čiščenje zraka, projektiranje elektro-instalacij jakega ^ šibkega toka, transformatorskih postaj vseh velikosti^ napetosti, industrijskih in distribucijskih elektrich naprav visoke in srednje napetosti in strelovodnih prav, projektiranje avtomatskih regulacij za kinL^ prezračevanje, hladilne naprave, centralno ogrevanj3 * * 6 procesno tehniko. 2. Montaža in instalacije kompletnih vodovodnih sanitarnih, ogrevalnih, prezračevalnih, hladilnih klimatskih naprav, tehnoloških in energetskih nap14 za vse vrste tekočin in plinov. j. Montaža vseh vrst cevovodov za nizke in visok6 P1.-tiske, kotelskih naprav in pripadajočih cevnih omr^U industrijskih naprav in cevovodov za procesno tehnik; montaža naprav za razvod tehničnih plinov in za * mično in tehnično pripravo vode ter naprav za 1 dustrijsko čiščenje zraka. v Izvajanje elektroinstalacij jakega in šibkega tok ^ vseh vrstah objektov, elektroinstalacij na napravah ^ šoke napetosti, izvajanje transformatorskih postaj VL velikosti in napetosti, vezanih tehnoloških ProceSt6; avtomatizacije in regulacije industrijskih naprav strelovodnih naprav. „ y3. Montaža avtomatskih regulacij za klimo, prezrac6 nje, centralno ogrevanje in procesno tehniko, mom vseh vrst dvigal in transportnih naprav. 3. Proizvodnja prezračevalnih, ogrevalnih in klih1^. skih naprav in montažnih elementov, proizvodnja r6=L, lacijskih naprav, armatur, črpalk vseh vrst topl0/^. aparatov, rezervoarjev, tlačnih posod, jeklenih K . strukcij in transportnih naprav, kotlov, naprav za pravo vode, proizvodnja naprav za čiščenje plin0 odplak. , .ievjti Individualna in serijska proizvodnja instalacij^ naprav, gradbene opreme, sanitarnih vozlov in zrac rešetk, plastifikacija predmetov. . n3- Proizvodnja aparatov in opreme nizke in srednja' m petosti za potrebe industrije in energetike, proizvod opreme za procesno industrijo in transportno tejinjL,, Proizvodnja visokofrekvenčnih in nizkofrekvenčnih ^ signalnih naprav s priborom za potrebe industrij telekomunikacijske tehnike, proizvodnja livarskih h • delov in orodij, izdelava vseh vrst odlitkov iz sive. rane litine in nodularne litine. 4. Izdelava tehnoloških, investicijskih in ekonom-programov, raziskovalno in razvojno delo, prijava tehničnih napotkov, shem, izračunov, tehnične Jheritve, organizacija in vodenje kompleksnih poslov toženiring). 5. Ključavničarstvo, izdelava orodij in delovnih na-Ptav, rekonstrukcija in popravilo parno kotelskih ?aPtav, servisiranje vseh izdelkov lastne proizvodne dednosti, izolacije vseh vrst, montaža in servisiranje jelkov in naprav zastopanih tujih firm, transportna javnost. 6- Zunanje - trgovinska dejavnost: uvoz - izvoz, ^stopstvo tujih firm, konsignacijska skladišča, izvaja-investicijskih del v tujini, proizvodna kooperacija s ulimi firmami. . '■ Gostinske in prenočitvene storitve v počitniških aomovih odprtega tipa, nudenje gostinskih storitev v bratih družbene prehrane. 9. člen .Glavne dejavnosti TOZD ogrevanje — vodovod — rJlrr*a, Ljubljana: , ~ projektiranje vseh vrst strojnih instalacij v okviru členjenih pogodb za realizacijo prevzetih del " izvajanje instalacij vodovodnih in sanitarnih na-Ptav za vse vrste objektov, montaža ogrevalnih naprav !v. klima naprav, energetskih cevovodov za nizke, sred-Je in visoke tlake, plinskih instalacij s pripadajočimi ‘a.Pravami, montaža kotlov in parovodov za vse vrste Potiska in industrijskih naprav, montaža avtom atizacij-naprav na področju toplotne tehnike (regulacije, merilna tehnika, itd.), toplotne izolacije vseh vrst, , ~ proizvodnja vseh vrst prezračevalnih in klimat-naprav in montažnih elementov, " servisna služba za registrirano dejavnost. klavne dejavnosti TOZD projekt - montaža - inže-ntt|ng Maribor: v projektiranje instalacij vodovodnih naprav, ogre-uiih instalacij, cevovodov za nizke in visoke pritiske, jamčevalnih in klimatskih naprav, kotelskih naprav ti Pripadajočih cevnih omrežij za visoke in nizke pri-tes5e. industrijskih naprav in cevovodov za procesno Zr v *co> Projektiranje naprav za industrijsko čiščenje tok’ Projektiranje elektroinstalacij jakega in šibkega sktf Za sPl°šni standard in industrijo, transformator-nih postai vseh velikosti in napetosti do 35 KV, veza-■ ™1 tehnoloških procesov, avtomatizacije in regulacije nctUstrijskih naprav ter strelovodnih naprav. Instalacije vodovodnih naprav za vse vrste objektov, ni°ntaža ogrevalnih instalacij, vseh vrst cevovodov za l^ke in visoke pritiske, vseh vrst prezračevalnih in ^rnatskih naprav, kotelskih naprav ter pripadajočih p*h omrežij, industrijskih naprav in cevovodov za Za ^sno tehniko, naprav za razvod tehničnih plinov, ^ kemično in tehnično pripravo vode i.i naprav za Ustrijsko tehnično čiščenje zraka. w Ovajanje elektroinstalacij jakega in šibkega toka. 'stormatorskih postaj vseh velikosti in napetosti do jr, 'V, vezanih tehnoloških procesov, avtomatizacije Prav U'aci-ie industrijskih naprav ter strelovodnih na- ~ Proizvodnja montažnih elementov, Vj,' Prevzemanje inženiring poslov in izvrševanje ser-ne dejavnosti. klavne dejavnosti TOZD projekt-montaža Koper: djj' Projektiranje instalacij toplotne, sanitarne, blato,/, tehnike, industrijskih instalacij, ventilacijskih, inst!nZra<"'nih in klima naprav, projektiranje elektro-°biptrC’i jakega in šibkega toka za stanovanjske lacV ■ in industrijo, projektiranje avtomatskih regu-^ in energetskih naprav, Prav Kvajanje instalacij vodovodnih in sanitarnih na-__ z.a vse vrste objektov, Za v lzvaianje instalacij naprav centralnega ogrevanja nizlof Vlste objektov, tlakov, energetskih cevovodov za *re> srednje in visoke tlake, Mav .lzvajanje ventilacijskih, toplozračnih, klima na-P av » hladilnih naprav, mira lzvajanje plinskih instalacij in razvodov kompri-nanrnega zraka ter tehničnih plinov s pripadajočimi y revami, _ izvajanje in rekonstrukcije vseh vrst kotlarn, šibki !z'faJanje vseh elektroinstalacijskili del za jaki in _ rok ter regulacijskih naprav, v°do KVaianje instalacij industrijskih naprav in cevo-_ .Za procesno tehniko, _ !zvajanje vseh vrst toplotnih izolacij, za Ip 1.Zvajanje ključavničarskih del in servisne službe _ glstrirane dejavnosti. Proipi?,reV2ernanje inženiring poslov in organizacija otiranja vseh gradbenih in instalacij škili del. Glavne dejavnosti TOZD Elekromontaža Ljubljana: - projektiranje in izvajanje vseh elektroinstalacij-skih del na napravah za prečiščevanje vode, preskrbe z vodo in odpadnih voda, - izvajanje vseh elektroinstalacijskih del jakega in šibkega toka, - izvajanje vseh elementov instalacijskih del na napravah visoke napetosti, - kontrola in upravljanje tehnoloških procesov v vseh vrstah industrije in avtomatizacija proizvodnih procesov, - proizvodnja elektroopreme za elektroinstalacije jakega in šibkega toka ter strelovodnih naprav, - projektiranje vseh vrst instalacij jakega in šibkega toka v okviru sklenjenih pogodb za realizacijo prevzetih del, - izvajanje meritev in kontrola vseh elektroinstalacij skih naprav jakega in šibkega toka, - izvajanje montaž in servisiranje dvigal, - servisiranje naprav šibkega toka (telefonske centrale, požarne centrale, sekretarske centrale, itd.). Glavne dejavnosti TOZD Tovarna elektronaprav Ljubljana: - projektiranje industrijskih in distribucijskih električnih naprav, potrebnih za realizacijo osnovne dejavnosti, - razvoj opreme in aparatov jakega toka in električnih šib ko točnih naprav za industrijske in profesionalne namene, - proizvodnja elementov za električne instalacije v industriji ter električnih elementov in električne opreme za procesno industrijo, - proizvodnja stikalnih naprav in stikalnih aparatov nizke in srednje napetosti, - proizvodnja signalnih in električnih naprav za hotele, bolnišnice in druge javne objekte, - proizvodnja merilnih regulacijskih naprav, skupinsko - antenskih, visokofrekvenčnih TV in UKV pretvorniških, televizij škili in oddajniških naprav ter profesionalnih anten in pribora, - izvajanje servisa, montaža ter kontrola montiranih naprav in opreme iz proizvodnega programa. Glavne dejavnosti TOZD Tovarne regulacijskih armatur in aparatov Ljubljana: - projektiranje avtomatskih regulacij za klimo, prezračevanje, centralno kurjavo in procesno tehniko ter projektiranje vseh vrst toplotnih in hidrofornih priključnih postaj, razvojna dejavnost, - proizvodnja regulacijskih naprav, armatur, črpalk, vseh vrst toplotnih aparatov, rezervoarjev, tlačnih posod, jeklenih konstrukcij, transportnih naprav, kotlov, naprav za pripravo vode, proizvodnja naprav za čiščenje plinov in odplak, proizvodnja mavčnih izdelkov in vseh vrst toplotnih in hidrofornih postaj, - montaža avtomatskih regulacij za klimo, prezračevanje, centralno kurjavo, procesno tehniko, montaža vseh vrst dvigal in transportnih naprav ter montaža mavčnih izdelkov, - servisna služba za izdelke domače in tuje proizvodnje iz vseh vrst registrirane dejavnosti. Glavne dejavnosti TOZD Livarna Ivančna gorica: - projektiranje vseh vrst modelov, izdelkov in polizdelkov v livarski dejavnosti in konstrukcij s področja ključavničarstva, - izdelava vseh vrst livarskih modelov iz lesa, kovine in plastike, izdelava polizdelkov in končnih izdelkov iz sive litine, nodularne litine, specialnih odlitkov iz legiranega železa, izdelava vseh vrst kanalske litine, - strojna obdelava odlitkov, ključavničarstvo in strugarstvo. Glavne dejavnosti TOZD Tovarne instalacijske opreme Idrija: - proizvodnja elementov za ventilacijske, toplozračne in klima naprave - proizvodnja sanitarnih vozlov - plastificiranje - izdelava tlačnih posod, toplotnih aparatov, konstrukcij in montažnih elementov - proizvodnja izdelkov iz pločevine. Glavne dejavnosti TOZD Projektivni biro Ljubljana: - projektiranje vseh vrst instalacij, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, hladilnih in klimatskih naprav, kotelskih, tehnoloških in energetskih naprav ter cevovodov za visoke in nizke tlake in za procesno tehniko, naprav za razvod tehničnih plinov in za čiščenje zraka, - projektiranje elektroinstalacij jakega in šibkega toka, transformatorskih postaj vseh velikosti in napetosti, industrijskih in distribucijskih električnih naprav visoke in srednje napetosti ter strelovodnih naprav, - projektiranje avtomatskih regulacij za klimo, prezračevanje, hladilne naprave, centralno ogrevanje in procesno tehniko. Glavne dejavnosti TOZD Zastopstva Ljubljana: - zastopanje tujih firm, konsignacija in maloprodaja (s področja: stroji, oprema, rezervni deli za živinorejske farme,' živilsko-predelovalno industrijo, kovinsko, celulozno-papirno, tekstilno, kemično, farmacevtsko in elektro industrijo; hladilna, avtomacijska in regulacijska tehnika; filtri) - servis in montaža z navedenih področij, - izdelava tehniške dokumentacije (v zvezi s servisom — montažo) - lastna proizvodnja kovinskih izdelkov za servis in montažo in kooperacija s tujimi zastopanimi firmami. IV. Opravljanje skupnih nalog in koordiniranje nalog podjetja 10. člen a) Pooblastila delovne organizacije (podjetja) v pravnem prometu z drugimi: - komercialni posli, določeni v členu 45 tega sporazuma, - finančni in kreditni posli, - gospodarski posli s tujino (blagovni izvoz in uvoz, izvajanje investicijskih del v tujini, dolgoročna proizvodna kooperacija, poslovno tehnično sodelovanje, vlaganje sredstev v tujini, promet pravic industrijske lastnine, itd.), razen zastopanja, konsignacije in kooperacije, ki jo opravlja TOZD Zastopstva, - priprava investicijske tehnične in ekonomske dokumentacije ter organizacija nadzora nad izvajanjem lastnih investicij, - sklepanje pogodb, ki se nanašajo na gospodarjenje s poslovnimi objekti v porabi skupnosti skupnih strokovnih služb, gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, stanovanji, počitniškimi domovi in drugimi objekti družbenega standarda, - sklepanje pogodb v zvezi z ekonomsko propagando in odnosi z javnostjo, - sklepanje pogodb o izobraževanju in štipendiranju, - sklepanje pogodb za storitve elektronskega centra. b) Naloge, ki jih bo zaradi večje smotrnosti v poslovanju in zaradi koordiniranja poslovnega procesa opravljala skupnost skupnih strokovnih služb: - razvojna dejavnost podjetja, - raziskava trga in razvojnih možnosti, - izdelava planov, analiz in ekonomskih elaboratov, - izdelava propagandne dokumentacije, - administrativno tehnična opravila s področja finančnih in kreditnih poslov, - računovodski posli glede na podjetje kot celoto, - elektronska obdelava podatkov in informacijski sistem podjetja, - planiranje kadrov in izobraževalnih programov ter realizacije, - razvijanje in koordinacija dela na sistemu nagrajevanja, - informiranje članov delovne skupnosti in javnosti, - sistemske in strokovno zahtevnejše operativne naloge s področja HTV, - koordinacijske in administrativne naloge s področja splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite, - pravne zadeve, - izdelava orodji in izvajanje orodjarskih storitev, - transportna dejavnost. 11. člen Podpisnice so sporazumne, da se gospodarjenje s samskimi domovi, stanovanjskimi hišami in stanovanji izvaja v skupnosti skupnih strokovnih služb, z njimi pa upravlja odbor za stanovanjska vprašanja, družbeni standard in rekreacijo. Razpolagalno pravico nad stanovanjskimi hišami in stanovanji ima praviloma TOZD, v kateri je zaposlen uporabnik, razpolagalno pravico nad samskimi domovi pa tista TOZD, kije objekt finansirala. O naložbah v te objekte in cenah za njihovo uporabo se med TOZD sklepajo posebni sporazumi. 12. člen Sredstva počitniške skupnosti so glede na njihovo dolgoročno vezavo v materialni obliki v skupni uporabi vseh TOZD in skupnosti skupnih strokovnih služb, delitev teh sredstev je možna samo v primeru, ko dobijo denarno obliko. Razpolagalna pravica nad uporabo teh sredstev se določi za vsako konkretno naložbo posebej po dogovoru med prizadetimi TOZD. S sredstvi počitniške skupnosti upravlja odbor za stanovanjske zadeve, družbeni standard in rekreacijo. V. Način sprejemanja skupnih načrtov in programov ter razvoj TOZD in podjetja 13. člen S ciljem o stvaritve enote poslovne politike in vskla-jenega razvoja TOZD in podjetja podpisnice sporazuma uveljavljajo perspektivne in letne plane (plan prodaje, plan proizvodnje, plan fakturirane realizacije, plan stroškov, plan dohodka, plan dobička, plan investicij, plan angažiranosti sredstev itd.). Pri izdelavi planov so podpisnice sporazuma dolžne upoštevati enak vsebinski in metodološki pristop. 14. člen V skladu z značajem in vsebino samoupravnega sporazumevanja so plani TOZD osnova za izdelavo planov podjetja. Vsled medsebojne povezanosti gospodarskih in družbenih interesov podpisnice sporazuma uveljavljajo vsklajevalni značaj planov podjetja v razmerju do planov TOZD. 15. člen Podpisnice sporazuma prenašajo pravico izdelave predloga utemeljenih vskladitev svojih planov na skupnost skupnih strokovnih služb, dokončen sprejem vsklajenih planov TOZD kot sestavnih delov plana podjetja pa je vezan na soglasje prizadetih TOZD. VI. Način združevanja sredstev in določanje njihovega namena 16. člen Sredstva TOZD so sredstva, s katerimi neposredno razpolaga, sredstva, ki jih je začasno odstopila drugim TOZD podjetja in del združenih sredstev. Stanje sredstev in njihovih virov na dan 31. 12. 1973, po posameznih TOZD je sporazumno ugotovljeno v posebni prilogi kot sestavnem delu tega sporazuma. 17. člen ^ Podpisnice so sporazumne, da se pri pridobivanju, ugotavljanju in delitvi dohodka ravnajo po določilih samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter zakonskih predpisov. Pridobivanje in delitev dohodka posamezne TOZD pa ne sme negativno vplivati na pridobivanje in delitev dohodka ostalih TOZD, ne da bi poprej dosegle medsebojen dogovor. 18. člen Podpisnice sporazuma delijo dohodek na: - del dohodka za pokrivanje vseh zakonskih obveznosti, neodvisnih od finančnega rezultata poslovanja, - del dohodka za pokrivanje pogodbenih obveznosti, enotnih za vse TOZD in neodvisnih od finančnega rezultata poslovanja, - del dohodka za pokrivanje zakonskih obveznosti, odvisnih od finančnega rezultata poslovanja (davki, prispevki in obvezna posojila), - del dohodka za pokrivanje pogodbenih obveznosti, ki jih sprejemajo posamezne TOZD na neenoten način, - del dohodka za pokrivanje bruto obveznosti in osebnih dohodkov članov TOZD, - del dohodka za razširitev materialne osnove dela v obliki rezervnega in poslovnega sklada, - del dohodka za zadovoljenje skupnih potreb članov TOZD v obliki sklada skupne porabe. 19. člen Podpisnice se sporazumevajo za 20 % združevanje tistega dela dohodka, ki ga razporejajo na: - del dohodka za pokrivanje pogodbenih obveznosti, ki jih sprejemajo posamezne TOZD na neenoten način, - del dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb članov TOZD v obliki sklada skupne porabe, - del dohodka za razširitev materialne osnove dela v obliki rezervnega in poslovnega sklada. Tako združena sredstva se po sklepu delavskega sveta podjetja (v nadaljnjem tekstu DSP) uporabijo za: a) investicijske naložbe v osnovna in obratna sredstva posameznih TOZD in skupnosti skupnih stro- kovnih služb na podlagi sporazumno sprejetih programov, b) investicijske naložbe v osnovna in obratna sredstva za razvoj novih dejavnosti na podlagi sporazumno sprejetih programov, c) sanacije posameznih TOZD na podlagi sanacijskih programov, ki jih sprejme delavski svet TOZD in potrdi DSP, d) za pokrivanje izgub posameznih TOZD, kolikor sredstva rezervnega sklada ne zadoščajo za kritje izgub. Združena sredstva uporabljena za namene pod a, b in c) se vračajo pod pogoji določenimi v programih naložb oz. sanacij. Združena sredstva uporabljena za pokrivanje izgub se ne vračajo. 20. člen Podpisnice se sporazumevajo za 10 % združevanje tistega dela dohodka, ki ga razporejajo na: - del dohodka za pokrivanje pogodbenih obveznosti, ki jih sprejemajo posamezne TOZD na neenoten način, - del dohodka za zadovoljevanje skupnih potreb članov TOZD v obliki sklada skupne porabe, - del dohodka za razširitev materialne osnove dela v obliki rezervnega in poslovnega sklada. Tako združena sredstva se uporabijo za komercialne kredite z odplačilno dobo nad 1 leto. Komercialni krediti se lahko odobravajo predvsem v naslednjih primerih: a) da se zagotovi optimalna izkoriščenost projektnih, proizvodnih, montažnih kapacitet posameznih TOZD v skladu s perspektivnimi programi podjetja, b) da se dosežejo ugodnejši prodajni pogoji, c) da se zagotovi plasma novih proizvodov in višja tehnična raven projektnih in montažnih storitev ter prodor na nova tržišča. Neizkoriščeni del teh sredstev se lahko uporabi za nabavo konjukturnega materiala. O uporabi teh sredstev za posamezne namene odloča odbor za gospodarjenje na predlog posamezne TOZD oz. skupnosti skupnih strokovnih služb podjetja. Ko združena sredstva dosežejo zadostni znesek za predvidene potrebe se lahko podpisnice sporazuma dogovorijo za prenehanje združevanja sredstev za te namene ah pa znižanje odstotka združevanja. Kriteriji in postopek za koriščenje teh sredstev se določijo v posebnem pravilniku. 21. člen Za kritje stroškov skupnosti skupnih strokovnih služb se TOZD sporazumevajo za prispevek, ki ga kot odbitno postavko upoštevajo pri ugotavljanju in delitvi svojega dohodka, pri čemer upoštevajo, da nekatere izmed enot skupnosti opravljajo zadeve skupnega pomena le za nekatere izmed podpisnic. Višina prispevka se določi z vsakoletnim planom v skladu z nalogami, ki jih na podlagi tega sporazuma prevzemajo skupne strokovne službe. Stimulacija skupnosti skupnih strokovnih služb v obliki osebnih dohodkov temelji na uspešnosti vseh ostalih TOZD, pri čemer finančni neuspeh posamezne TOZD znižuje sredstva za stimulacijo skupnosti skupnih strokovnih služb. 22. člen Ob sprejemu zaključnega računa in delitvi dohodka se dohodek TOZD zmanjša za ustrezni del dohodka, razporejenega v sklad skupne porabe skupnosti skupnih strokovnih služb. Sredstva za sklad skupne porabe skupnosti skupnih strokovnih služb se oblikujejo v povprečju izločenih sredstev v sklad skupne porabe vseh TOZD, pri čemer se dohodek TOZD zmanjša sorazmerno deležu dohodka TOZD v dohodku podjetja. 23. člen Knjigovodstvo podjetja je dolžno voditi po posameznih TOZD analitično evidenco tistega dela dohodka, kije združen na ravni podjetja, upoštevajoč 20, 21 in 22. člen sporazuma. VII. Upravljanje podjetja - o upravljanju s stanovanjskimi hišami in stan0 vanji, j - o upravljanju s počitniškimi domovi in drug®1 objekti družbenega standarda, - o ustanavljanju podjetij doma in v tujini, u - o poslovnem združevanju kadar je to v intei®5 več TOZD hkrati, , . - o politiki kadrovanja, izobraževanja in štip®” diranja. 25. člen Odločanje o prenešenih pristojnostih podpis®? sporazuma poverjajo DSP in izvršilnim organom P°“ jetja. . -j Organ upravljanja podjetja je delavski svet, njeg0 izvršilni organi pa so: a) kolektivni izvršilni organi: - odbor za gospodarjenje, - odbor za programiranje in razvoj, - odbor za delovna razmerja, štipendije in sU kovno izobraževanje, - odbor za razvijanje sistema delitve dohodka osebnih dohodkov, - odbor za stanovanjska vprašanja, družbeni st® dard in rekreacijo, - odbor za narodno obrambo in civilno zaščito, - notranja arbitraža, , b) individualni poslovodni organ je glavni dire® podjetja. 26. člen Za odločanje o interesih, ki zadevajo samo neka®*® podpisnice sporazuma, se lahko poleg organov, nave° nih v čl. 26, ustanovijo še drugi organi upravljanja v izvršilni organi. Način konstituiranja in pristojnosti takih skup1 in* organov se določijo v sporazumu s prizadetimi TO^P i skupnih nalog in njihovim trajanja®' v skladu z naravo i 27. člen Delavski svet podjetja je pooblaščen za izvrševal1) predvsem naslednjih pristojnosti: ^ - sprejema splošne akte, razen tistih, za kat® sprejem je po zakonu, tem samoupravnem sporazu® in statutu nodietia ter statuti TOZD pristojen d1™ m statutu podjetja organ, - določa predlog statuta podjetja, ^ - določa poslovno politiko ter sprejema pl®* program za delo in razvoj podjetja, eI - določa ukrepe za izvajanje poslovne politike 1 plana in programa za delo in razvoj, ,.j - imenuje in razrešuje individualni poslovo0 organ, - sprejema periodični obračun in zaključni ra0 podjetja, - daje pobudo za statusne spremembe podjetja, - - ugotavlja pravilnost delitve dohodka TOZD, P skupnosti skupnih strokovnih služb pa pravilnost 0 litve osebnega dohodka in sredstev sklada skupne P“ rabe, glede na interne akte podjetja, samoupravni razum, ki urejajo to področje, . . - razpravlja in odloča o uporabi in razpolaganj0 združenimi sredstvi podjetja v skladu z določbamite® odplačilno dobo več kot 1 leto jon dinarjev, sporazuma, v - odloča o poslovnem združevanju, kadar je 10 interesu podjetja in več TOZD hkrati, - na predlog TOZD odloča o najemu kreditov . v vrednosti nad 1 ®v odloča o vlaganju združenih sredstev za skup1*® poslovanje, o ustanavljanju podjetij doma in v tujin1’. drugih oblikah poslovnega sodelovanja s tujino (koop racije, licenčne pogodbe, itd.), 0, - odloča o pristopu podjetja k družbenim d°g°\0 rom in samoupravnim sporazumom, ki zadevajo c - voli in odpokliče člane kolektivnih izvrši®**1 organov, - določa vrednost točke za izračun osebnm u hodkov, p- - predlaga višino in namen sredstev za zadeve sk v nega pomena (dotacije družbenim političnim organ* cijam, humanitarne in solidarnostne akcije, itd.), ^ - razpravlja in odloča o vseh tistih zadevah, k1 po splošnih predpisih, samoupravnem sporazumu drugih aktih dane v njegovo pristojnost. 24. člen Podpisnice sporazuma se dogovorijo, da bodo o naslednjih skupnih interesih odločale v skupnih organih podjetja: - o razvoju dejavnosti podjetja, - o združevanju sredstev za skupno poslovanje, - o razporejanju in vračanju združenih sredstev, - o najemanju kreditov, - o dajanju kreditov iz združenih sredstev, 28. člen .y DSP in kolektivni izvršilni organi podjetja mor® biti sestavljeni na tak način, da je vsem TOZD za"$t tovljena enakopravnost, samostojnost in neodvisn pri odločanju o skupnih zadevah na ravni podjetja- 29. člen . - V DSP voh vsaka TOZD po 4 člane, ki se izvolij0 neposrednih volitvah za dobo 2 let. j^ihčc ne more biti več kot dvakrat zaporedoma K-^Jen v isti organ upravljanja, oziroma kolektivni iz-organ. d f-tane kolektivnih izvršilnih organov voli za enako Pan ^SP na predlog TOZD tako, da so v njih zastoji1® .vse TOZD s po enim članom. Vsakemu članu se tudi namestnika. jg. »SP in kolektivni izvršilni organi izvolijo izmed svodov predsednika in namestnika. Sp .SP in kolektivni izvršilni organi odločajo oziroma eJemajo sklepe z večino glasov vseh članov. 30. člen ^bor za gospodarjenje: ietja s*?*)i za izvrševanje sklepov delavskega sveta pod-Pti izvajanju načrtov programov in razvoja sploš-Pbslovne pohtike podjetja, ipj'Opravlja in predlaga TOZD ukrepe glede spre-2alrT° v proizvodnji, reguhranju cen v nabavi in glede § materiala, tosj^bloča o tekočih organizacijskih ukrepih in me- in V.^^oča o posameznem nakupu osnovnih sredstev vrJic*stev skupne porabe iz združenih sredstev do ^n°sti vključno 50.000 din, stey 0<^*°^a ° posameznem izplačilu iz zbranih sred-__Za zadeve skupnega pomena, 0(jD| ?a predlog TOZD odloča o najemu kreditov z etilno dobo 1 leta in o najemu kreditov z odpla-_ bobo nad 1 leto do zneska milijon dinarjev, odloča o zavarovanju, sredstev, o odpisih in popravkih vrednosti po salti Ji31 neizterljivih dvomljivih in zastaranih terjatev, ^devajo več TOZD, tra; .odloča o službenih potovanjih v inozemstvo, ki °byj° nad 7 dni, razen službenih potovanj z namenom ,^a sejmov in razstav, stavaj.0<^*°^a ° udeležbi podjetja na sejmih in raz- oiajn °dloča o uporabi združenih sredstev za komer-baVo .kredite z odplačilno dobo nad 1 leto in za na-_ konjukturnega materiala, °dbQ Predlaga delavskemu svetu podjetja v soglasju z slo "rom za programiranje in razvoj odločitve o po-__nern združenju, obtasPtedlaga osnutek delitve dohodka po periodičnih _ dnih in zaključnem računu, predloge splošnih aktov, kolikor za posa-__Ile ni pristojen drug organ, japje °bravnava tekočo problematiko, skrbi za izva-__ Pr°grama in razvoja dela, sarn „,lltlenuje druge občasne komisije za proučitev po-_z.nih vprašanj, goSD 'ntsnuje predstavnika podjetja v postopku zaradi d barskega prestopka, •>ika Vo^ predsednika odbora in njegovega • namest- bičujh^^61113 organizacijske odločbe za izvajanje teh-*n str°k:ovnih opravil na področju splošnega skega ga odpora in skrbi za izvajanje sklepov delav-na področju splošnega ljudskega odpora, spojj, loča o vseh drugih vprašanjih, ki so po tem pristojen in drugih splošnih aktih dana v njegovo 0 31. člen _ ^°r za programiranje in razvoj podjetja: ^ejavn°°^a srednjeročno razmerje med posameznimi tast kostmi v podjetju in s tem v zvezi predlaga letno ;P°sameznih dejavnosti, toya pQ^^aB.a DSP morebitno razširitev dejavnosti na bika predsednika odbora in njegovega name.st- ttga> Usitieija programsko razvojno delo in raziskavo bovjj^^ba P10!?3111 pridobivanja in vključevanja Zap kadrov v podjetje ter program izobraževanja že _ ^?nih_delavcev, bije po osnovne smernice spreminjanja organiza-tUcional Slede na pričakovane spremembe v insti-4atjenj^nih in narodno gospodarskih pogojih gospo- bbljjj^Pt^ja pristojne službe v iskanje učinkovitih - j®*6 ?a vse večje uveljavljanje podjetja, Podjeti., a kazalnike, s katerimi naj se meri uspeh - jV.kot celoto in posameznih TOZD, ki se flt,toc.a enotna merila za ocenjevanje programov, iz združenih sredstev, ^ruženijj^3^ D SP večje investicijske odločitve iz ^žbizK-0®0* elaboratov posameznih strokovnih v Poslovi 'n Podlaga uvedbo vseh vrst racionalizacij ZatorjPr®dlaga prizadetim TOZD nagrade za racionali-okviru ustreznega pravilnika. - določa vsako leto razpored obiskov razstav in sejmov v inozemstvu, katerih vsebina zadeva poslovanje podjetja, - predlaga v soglasju z odborom za gospodarjenje DSP odločitve o statusnih vprašanjih, poslovno tehničnem sodelovanju in poslovnem združevanju. 32. člen Odbor za delovna razmerja, štipendije in strokovno izpopolnjevanje: - pripravlja predlog samoupravnega sporazuma o določenih medsebojnih razmerjih in predlog splošnega akta o združenem delu, - razpravlja in odloča o predlogu osnutka, sprememb in dopolnitev pravilnika o štipendiranju, strokovnem izobraževanju in pripravništvu, - določa kriterije za prehajanje delavcev iz ene v drugo delovno organizacijo, - odloča o prošnjah delavcev za izredno šolanje in za podelitev štipendij v skladu z določili splošnih aktov, - rešuje vsa vprašanja s področja kadrovske politike in izobraževanja delavcev. 33. člen Odbor za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov: - razpravlja in odloča o predlogu osnutka, sprememb in dopolnitev splošnih aktov o delitvi dohodka in delitvi osebnih dohodkov, - spremlja ustreznost sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov ter predlaga izboljšave, - razpravlja o predlogih glede kategorizacije delovnih mest in daje odborom TOZD ustrezne predloge, - koordinira, odločitev komisij za osebne dohodke v posameznih TOZD. 34. člen Odbor za varstvo pri delu: - razpravlja in odloča o predlogu osnutka, sprememb in dopolnitev pravilnika o varstvu pri delu, - razpravlja in odloča o predlogu letnega programa za delo službe za varstvo pri delu, - obravnava vprašanja tehničnega, zdravstvenega, higienskega in požarnega varstva in predlaga delavskemu svetu podjetja oziroma delavskemu svetu TOZD oziroma skupnosti skupnih strokovnih služb podjetja ustrezne dodatne ukrepe, - predlaga normative zaščitnih sredstev, - obravnava težje primere nesreč pri delu in sprejema potrebne ukrepe, - odloča o vseh drugih vprašanjih s področja varstva pri delu, za katere je pristojen. po določilih pravilnika. 35. člen Odbor za stanovanjske zadeve, družbeni standard in rekreacijo: - razpravlja in odloča o predlogu osnutka, sprememb in dopolnitev pravilnika o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko gradnjo, - vsklajuje program stanovanjske gradnje v skladu s perspektivnim programom razvoja podjetja in letnim gospodarskim načrtom, - skrbi za koordinacijo načina regresiranja prehrane delavcev v skladu s samoupravnim sporazumom, - odloča o vzdrževanju objektov za letni oddih in rekreacijo in nadomestitev dotrajane opreme v skladu s programom in letnimi plani, - daje delavskemu svetu podjetja predloge za nove investicije v objekte za letni oddih in rekreacijo, - predlaga TOZD in skupnosti skupnih strokovnih služb režim obratovanja počitniških domov (čas obratovanja, cene storitev ter možnosti koriščanja) na podlagi predračuna prihodkov in odhodkov za posamezno leto, - obravnava predračune in obračune prihodkov in odhodkov počitniških domov ter ga daje v potrditev TOZD in skupnosti skupnih strokovnih služb, - obravnava predračun in obračun prihodkov in odhodkov enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter jih daje v potrditev delavskemu svetu podjetja. 36. člen Odbor za splošni ljudski odpor: - skrbi za hitro in učinkovito izvajanje obrambnih priprav v podjetju, > - sprejema vojni načrt podjetja in predlaga DSP razvojni načrt podjetja ter skrbi, da sta oba načrta v skladu z ustreznimi načrti družbenopolitičnih skupnosti, - vodi in usklajuje konkretne obrambne priprave delovnih enot in služb podjetja, enot in služb teritorialne obrambe, enot civilne zaščite ter programira in organizira ustrezen strokovni pouk, _ - usklajuje s svetom za narodno obrambo družbenopolitične skupnosti vprašanja, ki so skupnega pomena za narodno obrambo, - skrbi za izvedbo ukrepov pripravljenosti v primeru neposredne vojne nevarnosti in za izvedbo posebnih ukrepov v vojni, <■ - razporeja delavce v enote in službe teritorialne obrambe ter v enote civilne zaščite podjetja, delovne obveznike pa na .konkretna dela oziroma delovna mesta, - informira delavce o konkretnih dolžnostih v primeru vojne, - predlaga DSP ustrezne ukrepe za razvoj in izboljšanje obrambnih priprav. Upravitelj vojnega načrta je po svoji funkciji član odbora za narodno obrambo. 37. člen Kolektivni izvršilni organi so za svoje delo odgovorni delavskemu svetu podjetja, le ta pa delovnim skupnostim temeljnih organizacij združenega dela. 38. člen Glavni direktor je individualni poslovodni organ podjetja. Pri izvrševanju svojih nalog ima glavni direktor zlasti naslednje pristojnosti: - predstavlja in zastopa podjetje, - organizira in koordinira izvajanje programa in planov, - skrbi za zakonitost dela organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov podjetja, - skrbi za izvrševanje sklepov delavskega sveta podjetja in njegovih kolektivnih izvršilnih organov, - sklepa pogodbe v okviru pooblastil podjetja, določenih v 10. in 46. členu tega sporazuma in vse pogodbe iz združenih sredstev za potrebe skupnosti, -j skrbi za izdelavo in izvajanje internih organizacijskih predpisov podjetja, -i imenuje občasne strokovne komisije za izvršitev določenih nalog, -j sklicuje in vodi strokovni kolegij, . 4 daje letna poročila DSP o uspešnosti dela individualnih poslovodnih organov TOZD, 4 vodi priprave za splošni ljudski odpor in civilno zaščito v podjetju, . 4 opravlja druge zadeve, ki so mu poverjene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in splošnimi akti podjetja. Za opravljanje navedenih nalog ima glavni direktor pravico, da odredi delovne naloge delavcem v skupnosti skupnih strokovnih služb in je skupaj z vodilnimi delavci v tej skupnosti odgovoren za izvrševanje teh nalog. Glavni direktor je pri delu samostojen in odgovoren delavcem in delavskemu svetu podjetja. Mandatna doba glavnega direktorja traja 4 leta in je po preteku lahko ponovno izvoljen. Razpis izvede razpisna komisija, ki jo imenuje DSP. V odsotnosti glavnega direktorja je v enakem obsegu za zastopanje podjetja in sklepanje vseh pravnih poslov "kot njegov namestnik pooblaščen pomočnik glavnega direktorja. Vlil. Samoupravni položaj TOZD 39. 'člen Temeljne organizacije združenega dela v podjetju so samoupravna oblika družbenega dela, ki samostojno pridobivajo, ugotavljajo in delijo dohodek in samostojno odločajo o uporabi in združevanju sredstev. 40. člen Delovne skupnosti pri odločanju o tem, kateri deli podjetja se konstituirajo kot TOZD, poleg določil ustavnih amandmajev upoštevajo predvsem naslednje kriterije: - da je_ prišlo v poslovanju do takih sprememb, ki so otežkočale izvrševanje postavljenih nalog v okviru obstoječih organizacijskih oblik, - da je TOZD organizacijsko - z vidika delovnih nalog, tehnično - glede na sestav delovnih sredstev in opremljenost delovnih mest, kadrovsko - glede za zasedbo delovnih mest, zaokrožena celota, - da se rezultat skupnega dela delavcev te organizacije lahko meri, in sicer kot vrednost proizvodnje oziroma storitev na trgu, ali kot prispevek k rezultatom drugih TOZD, 7 da je možno v okviru TOZD zagotoviti samostojno odločanje o uporabi sredstev ter oblikovanje, ugotavljanje in razporejanje dohodka, - daje tako oblikovana TOZD sposobna optimalno uresničevati svoj del celotne delovne naloge podjetja ter uspešno zagotavljati svoj razvoj, razvoj drugih TOZD in razvoj nodietia kot celote. — da je sposobna pred drugimi TOZD prevzeti odgovornost glede rentabilnosti, solventnosti in likvidnosti svojega poslovanja, - da s tem, ko postane temeljna organizacija združenega dela, niso kršene pravice članov kolektiva v drugih TOZD oziroma organizacijskih oblikah združenega dela ter interesih in pravice podjetja kot celote, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali skupnega dela z druženimi sredstvi. 41. člen Delavci v TOZD izvršujejo svoje samoupravne dolžnosti in pravice: a) neposredno z iniciativo, na zboru in z referendumom, b) v voljenih organih upravljanja in njihovih izvršilnih organih. 42. člen Pristojnosti, ki jih delavci v TOZD izvršujejo v posameznih oblikah neposrednega ali posrednega upravljanja, se določijo s statutom in splošnimi akti podpisnic tega sporazuma. 43. člen Podpisnice sporazuma v statutu in splošnih aktih določijo enakovrstne organe upravljanja, izvršilne organe, njihovo konstituiranje in delovanje uredijo po,enakih pogojih in kriterijih. IX. Obseg pravne samostojnosti TOZD in podjetja 44. člen Temeljne organizacije združenega dela nastopajo v razmerju do tretjih oseb v svojem imenu in za svoj račun v skladu in na podlagi zakonitih predpisov, določb sporazuma, statuta, svojih splošnih ali posameznih aktov, s katerimi se urejajo njihova medsebojna razmerja. Podjetje nastopa v razmerju do tretjih oseb v svojerh imenu in za račun TOZD. TOZD odgovarjajo za obveznosti podjetja, nastalih iz poslov, navedenih v členu 10. neomejeno in solidarno. Za obveznosti posamezne TOZD, ki nastanejo iz poslovanja s tretjimi osebami, odgovarjajo ostale neomejeno in solidarno. 45. člen Zaradi solidarne in neomejene odgovornosti se podpisnice sporazumejo, da bodo samostojno sklepale pogodbe le do naslednjih dogovorjenih zneskov: Prodajne Nabavne Invest. pogodbe pogodbe pogodbe montažna dejavnost 4,000.000 1,000.000 1,000.000 proizvajalna dejavnost 1,000.000 500.000 1,000.000 druge dejavnosti 3,000.000 500.000 1,000.000 Pogodbe, ki presegajo vrednost iz prejšnjega odstavka, sklepa podjetje v svojem imenu za račun TOZD, podpisujejo pa jih glavni direktor in direktoiji v poslu sodelujoči TOZD. Izvajalske in kupoprodajne pogodbe, ki ne presegajo zneska iz prvega odstavka tega člena, v njem pa kot izvajalec ali dobavitelj nastopa več temeljnih organizacij, sklepa podjetje v svojem imenu za račun TOZD, podpisujejo pa jih glavni direktor ali direktor prodajno projektivne službe in direktorji TOZD, ki sodelujejo v poslu. Vse pogodbe in listine, ki izhajajo iz poslov, določenih v členu 10. tega sporazuma, podpisuje glavni direktor. 46. člen Za podpisovanje listin, ki zadevajo opravila, določena v 10. členu tega sporazuma, so pooblaščene osebe na naslednjih delovnih mestih: - glavni direktor, - direktor finančno-računovodske službe podpisuje vse listine s področja finančnega poslovanja, - ,glavni računovodja, podpisuje listine s področja finančnega poslovanja, - vodja glavne knjige, podpisuje skupaj z direktorjem finančno računovodske službe oziroma glavnim računovodjem listine s področja finančnega poslovanja. V ekonomskih poslih s tujino podpisujejo: - glavni direktor, - pomočnik glavnega direktorja podjetja, podpisuje vse listine pri poslih s tujino, - direktorji TOZD skupaj z glavnim direktorjem, vse pogodbe, ki se nanašajo na posle v katerih sodeluje posamezna TOZD, — direktor službe za izvajanje investicijskih del v tujini in blagovni izvoz, podpisuje vse listine s tega področja, — direktor službe nabave in uvoza, podpisuje vse listine s področja uvozne dejavnosti podjetja. Finančne listine v ekonomskih poslih s tujino so-podpisujeta: - direktor finančno računovodske službe, - glavni računovodja. 47. člen Za obveznosti, ki jih ena od podpisnic sporazuma prevzame v razmerju do tretjih oseb ali do drugih podpisnic tega sporazuma, odgovarja z vsemi družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga. X. Medsebojni poslovni in samoupravni odnosi TOZD 48. člen Podpisnice sporazuma pri spremembah in dopolnitvah predmeta poslovanja in proizvodnega programa uveljavljajo načelo obveznega sporazumevanja z drugimi TOZD. 49. člen 55. člen , O kriterijih in merilih za delitev osebnih dohodk^ podpisnice sporazuma uveljavljajo interni sporazum delitvi osebnih dohodkov, katerega predlog je na osjj vi široke samoupravne razprave dolžna pripraviti sK r nost skupnih strokovnih služb. j j 56. člen . TOZD v sestavu podjetja so sporazumne, da in1^, skupno knjigovodstvo po določbah posebnega pr,a ^ nika in da bodo za obračun z družbeno skupnostjo poslovnimi partnerji sestavljale skupni zaključni rac , in skupen periodičen obračun. S skupnim knjig^1 ^ stvom se zagotavljajo za vsako TOZD podatki. Ki j delovni ljudje v TOZD potrebujejo, da bi mogli 0» čati v upravljanju. » Podpisnice so sporazumne, da se način sestavljaj^ internih obdobnih sklepnih računov, njihova in roki določijo v pravilniku o knjigovodstvu. XI. Pravice, obveznosti in odgovornosti skupnosti skupil strokovnih služb 57, člen Temeljne organizacije se sporazumejo, da dela sK>, nega pomena za združene organizacije opravlja sK < nost skupnih strokovnih služb. Podpisnice sporazuma se obvezujejo, da ob približno enakih nabavnih in prodajnih pogojih v komercialnem poslovanju prvenstveno poslujejo z drugimi podpisnicami tega sporazuma. Pri dogovarjanju o medsebojnih komercialnih razmerjih so podpisnice obvezne upoštevati motiv dolgoročne optimalne zmogljivosti v podjetju. O medsebojnem komercialnem poslovanju so TOZD dolžne sklepati letne in dolgoročne pogodbe v skladu s programi razvoja podjetja in proizvodnimi programi TOZD. 50. člen Določena razmerja, ki izvirajo iz skupnega dela podpisnic sporazuma (investicijska dejavnost v tujini, inženiring posli doma in v tujini itd.) se urejajo s posameznimi posebej za konkretne posle sklenjenimi pogodbami. 51. člen 58. člen v $ Za opravljanje nalog skupnega pomena iz 10. se skupnost skupnih strokovnih služb organizacij deli na naslednje enote: - finančno računovodska služba, - prodajno projektivna služba, - služba za dela v inozemstvu in blagovni izvoz, - nabavna služba z uvozom, - kadrovska in splošna služba, . - plansko analitska služba, - služba za organizacijo in informacijski sistem, - centralna orodjarna, - oddelek za investicijsko izgradnjo, - avtopark. Tngp V skladu s srednjeročnimi programi razvoja »V $ se v delokrog skupnosti skupnih strokovnih & e. uvrščajo predvsem tiste delovne naloge, katerih 0 dotočenje na enem mestu zagotavlja vsled višje 0 ^ vodnosti specializiranega dela, hitrejši razvoj TOZV podjetja kot celote. Podpisnice so sporazumne, da bodo na prosta delovna mesta prvenstveno razporejale delavce iz drugih TOZD, v katerih so nastopili pogoji za prenehanje dela. O plačilu stroškov morebitne prekvalifikacije skleneta prizadeti TOZD poseben dogovor. 52. člen V TOZD pri sklepanju samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke v okviru dejavnosti sprejemajo skupna načela o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Podpisnice se sporazumejo, da jih v postopku za sklenitev istega sporazuma na zboru udeležencev zastopajo) delegat(i). 53. člen Podpisnice soglašajo, da so vsklajena načela in merila za delitev osebnih dohodkov jamstvo za enako'-pravnost delavcev vseh TOZD in skupnosti skupnih strokovnih služb v odločanju o pogojih dela ter rezultatih dela za oblikovanje osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe. 54. člen Podpisnice se strinjajo, da se zaradi enakopravne udeležbe delavcev pri delitvi osebnih dohodkov uveljavi: - vrednotenje delovnih mest na osnovi analitske ocene z upoštevanjem potrebne stopnje izobrazbe za doseganje normalnega delovnega učinka v pogojih predvidene ravni organizacijskega in izvedbenega procesa, - upoštevanje rezultatov (in delitve osebnih dohodkov) tekočega (in minulega dela), - stalno izobraževanje in večanje znanja vseh, zlasti pa še mlajših delavcev, - ,merila, ki vzpodbujajo k višji proizvodnosti, gospodarnosti, donosnosti in plačilni zmožnosti, - odvisnosti najvišjih osebnih dohodkov od najnižjih osebnih dohodkov v podjetju kot jamstva potrebne stopnje solidarnosti, socialne varnosti in stabilnosti delavcev v delovni dobi in no nienem noteku. 59‘ Čle" . -icjdU Po obstoječih programih razvoja se v organizacij enotah skupnosti izvajajo naslednje naloge: FINANČNO RAČUNOVODSKA SLUŽBA: ^ - zastopanje podjetja v finančnih zadevah P.^. SDK, poslovnimi bankami, kupci, dobavitelji in gimi poslovnimi partnerji, . jjt - skrb za pridobivanje, smotrno angažiranj6 vračanje finančnih sredstev, VJ1e - najemanje kreditov za poslovne in nepos*0 naložbe, - izterjava zapadlih terjatev, jji - oblikovanje in vzdrževanje evidence o avansi varščinah, ,itov. - odplačevanje prejetih in izterjava danih *cre'T,an- - delno ali celotno opremljanje ali sestava virm skih nalogov za plačila preko SDK, - nakazovanje prispevkov in drugih obveznosti, _ - oblikovanje in delovanje „interne banke" sredovanje podatkov o stanju na internih žiro racu ^ - sestavljanje poročil in statističnih podatko področja finančnega poslovanja, vup' - pomoč pri finančnem poslovanju TOZD in s nosti skupnih strokovnih služb, jji - sodelovanje s prodajno-projektivno služb TOZD pri oblikovanju prodajnih pogojev, . j,ji- - sodelovanje z nabavno službo in TOZD Prl kovanju nabavnih pogojev, - vodenje skupne glavne knjige, - oblikovanje in vzdrževanje analitične evio kupcev in dobaviteljev,. . ,eI1c< - oblikovanje in vzdrževanje analitične evm osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe, - finančni obračun poslovanja v inozemstvu, rg- - sestavljanje obdobnih obračunov in sklepu čunov za TOZD in celotno podjetje, . j,0lj' - oblikovanje in evidenca danih posojil za iz šanje stanovanjskega standarda zaposlenih, ,steV, - koordiniranje inventur sredstev in virov sreo ^ - strokovna pomoč pri zavarovanju poslovn neposlovnih naložb, j0icr - priprava predloga delitve dohodka glede na jji čila samoupravnega sporazuma o delitvi doho osebnih dohodkov. ^ODAJNO PROJEKTIVNA SLUŽBA: cji," koordiniranje dela prodajnih služb TOZD s jem enotnega nastopanja na tržišču, jetj" predstavljanje podjetja ali zastopanje koristi pod-18 prek pledstavništev po celotnem ozemlju SFRJ, dg," Prevzemanje - v dogovoru s TOZD montažnih T^Pri RaterRl neposredno ah posredno sodeluje več to" vodi, oziroma nadaljuje s pripravami del montaž-obratov pri zahtevnejših objektih, kjer izvaja dela p " Po dogovoru s TOZD pripravlja kalkulacije ter nudbe za montažna dela in večje proizvodne serije, raziskovanje trga, H ' koordinacija opravil pri izdajanju propagandnega teriala in izvajanje propagandnih akcij, " sodelovanje z nabavno in finančno računovodsko ‘bo pri kompenzacijskih poslih, W sodelovanje s finančno računovodsko službo in pri oblikovanju prodajnih pogojev. &ŽBA ZA INVESTICIJSKA DELA V INO-tMSTVU IN BLAGOVNI IZVOZ: javn ZastoPa vse TOZD v vprašanjih investicijske de-b°sti v tujini, materialnega izvoza in kooperacij, H " organizira investicijsko dejavnost v tujini, ustrez-Zahtevam tržišča in obstoječim predpisom, ižv" organizira akvizicijo in realizacijo materialnega °Za z vsemi dolžnostmi od praga tovarne, p0^ °rganizira kooperacijsko dejavnost z ozirom na ^®be in možnosti razširitve proizvodnega programa, dgj^organizira podpis pogodb za vse veje opisane gd^^dministrativno in finančno spremlja vse po- žu" zagotavlja podatke za izvajanje finančnih obra-Tq2q v zvezi s pogodbami s tujino in domačimi Zve". v°di bančno, carinsko in drugo dokumentacijo v ZaVv ? veljavnimi predpisi v predvidenih, tekočih in jučnih poslih s tujino, $l0y .Povezava z državnimi in družbenimi organi, postni partnerji pri poslovanju s tujino. ^ABAVNA SLUŽBA Z UVOZOM: oblikovanje evidence o nabavi materiala pri in usmerjanje nabave A materialov, planiranje nabav osnovnih materialov, tov7 ^klepanje letnih pogodb za nabavo osnovnih su-__n jn materialov, - Pri", koordinacija komercialnih in finančnih opravil to^vozu opreme za končne uporabnike - investi- opravljanje vseh tehničnih poslov v zvezi z uvo-_ hiateriala, delovnih sredstev in storitev, ftih tazvid nad možnostmi za pridobitev tujih plačil-^edstev in skrb za gospodaren izkoristek teh tjna Sodelovanje s prodajno projektivno službo in p0slih=no računovodsko službo pri kompenzacijskih in'pp^belovanje s finančno - računovodsko službo 'U^,D nri oblikovanju nabavnih nopoip.v. 1 pri oblikovanju nabavnih pogojev ROVSKAIN SPLOŠNA SLUŽBA: ;k za splošne posle: Ud °6deie; itiv=v?rSanjzacija strokovnega sodelovanja pri izdelavi ■uajevanju splošnih aktov, ter D .b za izvedbo postopka pri obravnavi osnutkov (SpoPravilno objavo sprejetih splcfšnili aktov podjetja Začas^zu^i med enotami, statut, pravilniki, poslovniki, Pregn- Ve®čanje o vsebini splošnih aktov in internih ^Pisov ter kontrola njihovega izvajanja, Ua i/lIan.je in pripravljanje gradiva za zasedanje jetja ke8a sveta podjetja ter odborov na ravni pod- podjJ?stava zapisnikov zasedanj organov upravljanja lri p Ja in kolektivnih izvršilnih organov ter pravilno Podltvocasno obveščanje članov delovne skupnosti __ -P.0 nJihovih sklepih, žaj jn btranje gradiva za informacije, ki zadevajo polo-itl p0J)ra.vB'e delavca v združenem delu ter oblikovanje hosrj pod?^^je teh informacij članom delovne skup- 5aSoniZVaianje tehničnih opravil pri izdajanju internega .P!sa -4MP Glasnik11, ebrajp^tdinaeija opravil s področja narodne ^tUžbe°^e*°Xanje z družbenopolitičnimi skupnostmi in " go°poRtičnimi organizacijami v podjetju,. S'tuPnL9>0,darjenje s poslovnimi objekti v uporabi ■ " skl sUPnih strokovnih služb, hišo VezleP.arije pogodb za propagandne namene, ki tor na posamezne izdelke. Kadrovski oddelek: - skrbi za urejeno evidenco podatkov o zaposlenih in izdajanje matičnih številk zaposlenih, - zbiranje podatkov o potrebah po zaposlitvi, štipendiranju, prekvalifikaciji in nadaljnjem izobraževanju kadrov, - sodelovanje s TOZD pri pridobivanju učencev v gospodarstvu in delavcev, - koordinacija opravkov, ki zadevajo izobraževanje zaposlenih v okviru podjetja, - nadzor nad uvajanjem zaposlenih v njihove delovne naloge in pravice, - izdelava sistema analitske ocene delovnih mest, - skrb za izboljšanje položaja in zdravja socialno ogroženih članov kolektiva. Pravna služba: - zastopanje podjetja in TOZD v okviru pooblastil pred pravosodnimi in upravnimi organi, - registracija podjetja in TOZD, - urejanje zemljiško-pravnih zadev, - uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, ■ - uveljavljanje pravic in zavarovalnih pogodb, - sodelovanje pri sklepanju zahtevnejših pogodb, - sodelovanje pri izdelavi osnutkov splošnih aktov podjetja in TOZD, - pomoč pri urejanju pravnih zadev TOZD, - pravno svetovanje članov delovne skupnosti. Oddelek za zdravstveno in tehnično varstvo: - sodelovanje pri pripravi dela in izdelavi načrtov za ureditev delovnih prostorov, delovišč, delovnih naprav in priprav ter delovnih postopkov s ciljem zagotovitve varnosti delavca pred poškodbami, - kontrola pravilnega zavarovanja delavcev na delovnih mestih v proizvodni in montažni dejavnosti, - proučevanje vzrokov poškodb in zdravstvenih okvar v zvezi z delom ter predlaganje ukrepov za opdravo takih vzrokov, - preverjanje varnostne izobrazbe zaposlenih in priprava tečajev za pridobivanje in izpopolnjevanje znanja s področja varstva pri delu, - opozarjanje odgovornih delavcev v TOZD na spremembe ali uveljavitve predpisov s področja zdravstvenega in tehničnega varstva, - sodelovanje z zdravstvenimi zavodi ter skrb za delo ambulant, - kontrola higienskega stanja in opremljenosti samskih domov, počitniških domov, restavracij in drugih objektov. Oddelek za družbeni standard: - oskrbovanje s toplo in hladno hrano zaposlenih na ljubljanskem področju, - poslovanje samskih domov na ljubljanskem področju, - poslovanje počitniških domov, - skrb za rekreacijo zaposlenih, - skrb za vzdrževanje in ustrezno higieno vseh objektov družbenega standarda. PLANSKA ANALITSKA SLUŽBA: - pripravljenje smernic dolgoročnega razvoja, vključno s poslovno-tehničnim sodelovanjem in integracijskimi možnostmi, - izdelovanje in pomoč pri izdelavi investicijskih elaboratov, - spremljanje institucionalnih pogojev gospodarjenja, -- izdelava metodologije planiranja, - pomoč pri planiranju TOZD, - usklajevanje planov (realizacije, stroškov, delovne sile, investicijskih nabav, investicijskega vzdrževanja) TOZD in izdelava planov podjetja, njih spremljanje in analiza izvršitve, - sestavljanje poročil in analize poslovanja in delitve dohodka za organe upravljanja podjetja, - izdelava z zakonom predpisanih poročil ter poročil, ki jih podjetje posreduje družbenopolitičnim organizacijam in strokovnim združenjem, - zbiranje druge dokumentacije, ki služi za obveščanje članov kolektiva. SLUŽBA ZA ORGANIZACIJO IN INFORMACIJSKI SISTEM: - sodelovanje s TOZD pri uvajanju učinkovitejših delovnih metod in gospodarnejše organizacije dela in poslovanja, - izdelava in ažuriranje - v dogovoru s TOZD -organizacijskih shem in poslovnikov, - oblikovanje in ažuriranje šifrantov prvin poslovnega procesa in poslovnih dogodkov, - predpisovanje krogotoka in vsebine poslovne dokumentacije, - oblikovanje in vzdrževanje osnovnih datotek o prvinah poslovnega procesa in ponovnih dogodkih, - strokovna pomoč pri oblikovanju vseh vrst datotek in pripravi področij za vključitev v informacijski sistem podjetja, - elektronska obdelava podatkov s področij, zajetih v obdelavo na elektronskih sistemih, - posredovanje izpisov in statističnih poročil, temelječih na podatkih, zajetih z elektronsko obdelavo, - nudenje Uslug drugim internim koristnikom elektronskega sistema. CENTRALNA ORODJARNA: - izdelava in konstrukcija specialnih orodij, delovnih priprav in naprav za serijsko proizvodnjo v TOZD, - večja popravila specialnih orodij, - izdelava prototipov za razvojne službe TOZD, - izdelava malih serij izdelkov z določeno specialnostjo, - storitve posameznih TOZD na specialnih strojih. AVTOPARK - transport materiala za potrebe TOZD z lastnimi/ po potrebi tudi s tujimi vozili, - prevoz delavcev gradbišča na gradbišče in prevoz materiala in orodja, •— nakladanje in razkladanje materiala z viličarji v skladiščih in na gradbiščih, . - razkladanje težjih tovorov z avtodvigali, - vzdrževanje voznega parka in viličarjev v svoji mehanični delavnici in drugih mehaničnih delavnicah. ODDELEK ZA INVESTICIJSKO IZGRADNJO: - pripravljanje urbanistične in gradbene dokumentacije za predvidene nove objekte ali adaptacije, - pomoč TOZD pri manjših razširitvenih ali vzdrževalnih gradbenih delih, - nadzor nad izvajanjem del, - prevzemanje objektov od izvajalcev. 60. člen TOZD ugotavljajo, da je izvajanje navedenih nalog delavcev v skupnosti nujno povezano s pravico do ustreznih pobojev dela in uporabi delovnih sredstev, V ta namen TOZD zagotavljajo ustrezne materialne osnove za delo skupnosti. Stroške, nastale pri delovanju skupnosti, pokrivajo temeljne organizacije s prispevkom, ki ga temeljne organizacije kot odbitno postavko upobtevajo pri ugotavljanju in delitvi svojega dohodka. 61. člen Pri izvajanju prejetih nalog so delavci skupnosti dolžni delovati gospodarno Tn s tem prispevati k povečanju pozitivnega finančnega izida posameznih TOZD in podjetja kot celote. 62. člen Poslovni svet strokovne službe in posamezni strokovni delavci, ki pripravljajo predloge organom upravljanja, odgovarjajo za strokovno pravilnost danih predlogov. Praviloma mora vsak pomembnejši predlog vsebovati tudi predpostavke, na katerih temelji vsebinsko jedro predloga. 63. člen Dolžnost delavcev skupnosti je, da sodelujejo v delu organov upravljanja, pri čemer se udeležujejo sej, pripravljajo gradivo, utemeljujejo posamezne predloge in odgovarjajo na vprašanja organov upravljanja, oziroma kolektivnih izvršilnih organov. Organi upravljanja so dolžni v primeru dvoma pri odločanju zahtevati dopolnilna mnenja strokovnih služb. 64. člen Delo vseh organizacijskih enot skupnosti uravnava in usklajuje glavni direktor podjetja. V njegovi odsotnosti ga nadomešča pomočnik glavnega direktorja. XII. Sanacije in pokrivanje izgub 65. člen Podpisnice sporazuma ugotavljajo, da nastopijo pogoji za uvedbo sanacije posamezne TOZD v sledečih primerih: a) kadar TOZD ob polletnem, 9-mesečnem ali letnem obračunu ne ustvari toliko dohodka, da bi v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pokrila vse obračunane in izplačane osebne dohodke, b) kadar nastopa trajnejša nelikvidnost nad 1 leto kot posledica neuravnoteženja ročnosti naložb in pripadajočih virov, c) kadar nastopi pojav dezinvestiranja v TOZD in je s tem onemogočen razvoj njene dejavnosti (trajnejša uporaba amortizacijskih sredstev za obratne namene). 66. člen Sanacijski postopek se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. 67. člen Morebitne izgube posameznih TOZD se ob zaključku poslovnega leta pokrivajo: - iz rezervnega sklada prizadete TOZD, - iz rezervnih skladov ostalih TOZD v razmeiju višine teh skladov, - če sredstva rezervnih skladov ne zadoščajo za pokrivanje izgub, pa iz tistega dela dohodka, ki so ga TOZD združile v preteklem letu v smislu 20. člena v razmerju teh združenih sredstev. 68. člen TOZD lahko preneha v primerih in na način, kot je to določeno v veljavnih predpisih. XIII. Splošni okti podjetja in način njihovega sprejemanja 69. člen V statutu in splošnih aktih podjetja se urejajo vsa tista vprašanja, ki so pomembna za opravljanje skupnih nalog, izdelovanje skupnih programov, temeljna ekonomska razmerja, način reševanja sporov med TOZD in drugo. Splošne akte podjetja sprejema DS podjetja, kolikor niso v ustavi in zakonu za sprejem posameznih aktov pristojni zbori delavcev v TOZD. Predlog statuta določa DS, predloge ostalih splošnih aktov pa kolektivni izvršilni organi po predhodni obravnavi v vseh TOZD. Splošni akti so: - statut podjetja, - program dela in razvoj dela, - pravilnik o knjigovodstvu, ♦ - interni sporazum o delitvi dohodka, - interni sporazum o kriterijih in merilih za delitev osebnih dohodkov, - interni sporazum o nekaterih vprašanjih s področja medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, - sporazum o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo, - pravilnik o štipendijah in strokovnem izobraževanju, - plan podjetja z vsemi elementi, - periodični obračun in zaključni račun, - pravilnik o požarni varnosti in civilni zaščiti, - pravilnik o volilnem imeniku, volitvah in odpoklicu organov upravljanja, - pravilnik o varstvu pri delu, - pravilnik o uporabi osebnih avtomobilov za službene namene, -'pravilnik o poslovni tajnosti, - pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah, - pravilnik o SLO. XIV. Postopek sprememb in dopolnitve sporazuma 70. člen Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. 71. člen Za izvajanje tega sporazuma skrbe izvršilni organi podjetja. Za razvoj oblik in vsebine samoupravnih odnosov pa skrbe družbenopolitične organizacije TOZD in podjetja. 72. člen Spremembe in dopolnitve sporazuma lahko predlaga: a) zbor delovnih ljudi TOZD, b) delavski svet TOZD, c) kolektivni izvršilni organi podjetja, č) individualni poslovodni organ podjetja, d) družbenopolitične organizacije podjetja. Predlog sprememb ali dopolnitev pošlje predlagatelj vsem podpisnicam tega sporazuma v obravnavo na zborih delavcev. Spremembe ali dopolnitve sporazuma se uveljavijo samo v primeru, če se z njimi tako glede vsebine kot tudi glede roka uveljavitve strinjajo vse podpisnice sporazuma. XV. Postopek za pristop oziroma izstop iz sporazuma 73. člen K temu sporazumu lahko pristopijo tudi druge TOZD, ki se konstituirajo v okviru že obstoječih delov podjetja. V primeru, da pride do pripojitve drugega podjetja ali TOZD k IMP se pripojeni organizaciji združenega dela lahko določi drugačen obseg pravic in dolžnosti in samoupravni položaj kot ga imajo podpisnice tega sporazuma. S pristopom se morajo strinjati vse podpisnice tega sporazuma. 74. člen Izločitev posamezne TOZD iz podjetja se izvrši v skladu z določili ustave in zakonitih predpisov. Pravice in obveznosti izločene TOZD, ki izvirajo iz združevanja sredstev po tem sporazumu, se urejajo na sledeče načine: a) posojila, ki jih je prejela izločena TOZD iz združenih sredstev, mora vrniti v pogodbenem roku, vendar ne kasneje kot v treh letih od izločitve, b) izločena temeljna organizacija je upravičena zahtevati svoj delež združenih sredstev v naložbah: - ,v osnovna sredstva v roku, ki ustreza 1 /2 amorti- zacijske dobe ob upoštevanju minimalne amortizac-ske stopnje, - v obratna sredstva v petih letih. . > Navedena načela veljajo tudi za ureditev pravic obveznosti, ki so nastale neposredno med posafl16 nimi TOZD. XVI. Način reševanja sporov 75. člen Spore, ki utegnejo nastati iz medsebojnih posloVIj) razmerij, kakor tudi spore glede samoupravnega P° “j žaja bodo podpisnice tega sporazuma skušale najPro • reševati sporazumno. , y O obliki reševanja medsebojnih sporov odioca' ustrezni organi podpisnic sporazuma. 76. člen . ,V primeru, da med podpisnicami tega sporazuma! so v sporu glede medsebojnih poslovnih razmerij. v‘ pride do sporazuma, se reševanje spora prepusti notr nji arbitraži. •, Arbitražo sestavlja sedem članov. Tri člane imenu) DSP iz TOZD, ki niso v sporu, po dva člana pa dela ska sveta TOZD, med katerima je spor. Predsedfl* , arbitraže določijo sporazumno člani arbitraže izm^ članov, ki jih je imenoval DSP. 0. Odločitev arbitraže, s katero se rešuje spor iz P. slovnih razmerij, je dokončna in ima moč izvršilni naslova. 77. člen Spore, ki izvirajo iz samoupravnega položaja p0®, pisnice sporazuma in ki jih ni bilo mogoče rešiti sP"j razumno, rešuje na zahtevo prizadete TOZD prist°J družbeni organ. XVII. Prehodne in končne določb« 78. člen . Ves do sedaj združeni del dohodka v obliki cenha, nih skladov po stanju 31. 12. 1972 se razdeli v ko*V posameznih TOZD po principu navedenem v či6n 20., 22. in 23. najkasneje do 31. 12. 1973. M Samoupravni sporazum o združitvi je sklenjen, ga sprejme večina vseh delavcev v vsaki TOZD. 80. člen . tj Z dnem uveljavitve tega sporazuma nehajo veU v vse določbe splošnih aktov podjetja in TOZD, ki80 nasprotju z določbami sporazuma. Ljubljana, dne POJASNILA k delitvi sredstev in njihovih virov na dan 31. decembra 1973 •utltikl *“iT kont* PfrUpiH IHP t iv a f a • 1 v a ¥02d _0ssiaeJa=sai2S2Adtl4a&»Mi_ ittlTa P a sl v a TOZD ) Pro.1 at t-nontaža-in ženi ring. Mbr. Akti v a ra a 1 v e °° Osnovna sredstva v funkoiji ^ Osnovna sredstva lsven funkcije ^opravek vrednosti osnovnih sredstev Osnovna sredatvs v pripravi Desertna sredstva Sredstva skupne porabe Denarna sredstva terjatve is poslovnih razmerij ® Obračunani osebni doh.in drugi os.prej. Interna finančna rasnerja Ji,is poslovnih,sredstev 1 časovne razmejitve ___osti is poslovnih razmerij ^ Pogodbene obveznosti is doseč.dohodka Sehonske obveznosti iz doseč.dohodka ^ Osebni dohodki in drugi os.prejemki ^ °hvez.is odteg.prisp.in davk.in dr.odteg. Druge obveznosti , Dasivne časovne razmejitve 51 Material ^ Drobni inventar,avtom.gume in embalaža Proizvodnja in lastni polproizvodi 2 Gotovi proizvodi Pkalkulirsni del dohodka •rajni viri sredstev Dolgoročni krediti za poslovna sredstva a Srednjeročni krediti za poslov.sredstva Kratkoročni krediti za poslovna sredstva ® sredstev rezerv 36 »iri 171,1*1.872,22 /68.802.452. 44/ 50,814.691,60 12,125.037,16 4o,970.047,71 25,324.412,66 148,246.923,50 5,852.576,46 25,238.488,87 12.3o5.oo 2,997.19li65 75,137.147,34 lo,oll.59o,o8 22,602.442,95 5,603.732,86 31,149.234,56 54,235.631,07 1,000.648,52 5,298.462,85 17,570.245,04 3,449.384,58 861.608,66 1,803.517,34 5,852.576,46 352,497.294,48 29,379.420,83 /8.558.575.38/ 3,171.142,87 3,446.656,27 7,413.463,31 4,578.988,50 44,414.434,12 410.933,3* 1,445.767,85 7,660.098,70 14,570.387,05 969.624,60 26.994.2o5.66 2,005.434,89 2,21o.6ol,o5 578.95o,78 14,749.oo8,95 13.o8l.367.o5 133.659,90 1,847.187,00 5,190.332,49 474.583,5o 72.484,80 23,104.471,07 /3.541.476.14/ 299.565,20 1,714.244,00 4,527.915,57 2,060.153,84 19,751.224,58 130.640,65 535.984.oo 3,071.682,25 2,863.477,92 257.251,30 7,443.741,15 698.609,41 13o.64o,65 7,301.744,24 7,269.962,80 28.962,00 738.079,75 2,548.824,50 226.915,30 65.823.3o 41o.933.34 112,982.523,25 13o.64o,65 52,419.763,35 sredstev skupne porabe Skupaj I 2ž*I**Da TOZD v združenih sredstvih ^ osupne porabe /brez Poč.domov Plesa in loč Pokritja angažiranih poslovnih sredstev *■ skupno porabo T10,Idrija ®Seležba TOZD v združenih poslovnih sredstvih po čl.2o.Sporazuma vključno “*l po ZB za leto 1973 ®4eležba TOZD v združenih sredstvih 9^ r° 61.21.Sporazuma po ZB za 1.1973 Kreditirani »1 dohodka v DDR - sorazmerni v breme TOZD UH,Maribor /48.22*/ Sdružena poslovna sredstva, angažirana >bO*utralni orodjarni,avtoparku in r*opnoeti skupnih strokovnih služb ter 9^ ’ Ihrest.dej.v ZRH in BDE sta Do je prejetih in danih internih posojil 6 *a 1. 1969,1970,1971,1972 8kupaj n ^otkoročno posojilo v združena sredstva kratkoročno posojilo iz združenih sredstev Skupaj m 17,369.977,61 2,439.327,36 86.61o,oo 20,218.834,19 56,42o.061,99 2,256.028,60 111.633,00 5,74o.o8o,9o 12,142.857,12 150.711,00 57.978,oo 2,842.828,03 7,287.968,92 570,253-414,71 570.253.414,71 140,691.534,44 169,192.879,90 63,248.125,40 81,o7o.2ol,84 / 5,19o.78o,15 5,19o.78o,15 1,3o5.8o9,15 787.o2o,00 466.693,16 466.693,16 68,353.5*4,08 68,353.5**,08 21,9o9.666,oo lo,41o.8ol,9o 1 7,731.143,00 7,731.143,00 3,427.462,00 l,24o.679,oo 4,690.526,00 4,690e526,oo 4,690.526,00 27,676.736,72 27,676.736,72 23,132.852,00 23,132.852,00 180.000,00 7,2oo.ooo,oo 7o7.495.689,82 707.495.689,82 167,514.471,59 169.192.879.9o 80,377.152,30 88.270.2ol,84 10,449.848,10 22,005.911,68 10,449.848,10 22,005.911,68 •1T678.4o8,31 7,893.049,54 739,951.449,60 739.951.**9,6o 169.192.879.9o 169,192.879,90 S8,27o.2ol,84 88,27o.2ol,84 Dvomestna sintetika Naziv konta TOZD Pro.1 ekt-montažaj ISBSj. TOZD El »ktroaontaža. Ljubl.1 ana TU&U Tovarna elektronaurav, Lj-ubl.laSft-^ 00 Osnovna sredstva v funkciji 3,334.437,80 19,248.711,86 17,620.416,47 01 Osnovna sredstva izven funkcije 02 Popravek vrednosti osnovnih sredstev /1.607.476.76/ /6.272.826.54/ /lo.617.046.00/ 03 Osnovna sredstva v pripravi 175.275,65 13,358.922,47 268.866,45 05 Bezervna sredstva 400.484,00 2,417.800,00 1,293.464,00 08 Sredstva skupne porabe 1,492.361,13 7,9o8.87o,5o 2,964.550,85 10 Denarna sredstva 2,578.408,10 3,191.879,10 l,9oo.291,oo 12 Terjatve iz poslovnih razmerij 13,572.638,20 516.139,29 29,848.259,83 4,4*3.061,82 13,709.647,61 1,750.867,5* 15 Obračunani os;dohodki In drugi os.prej« 283.764,10 1,540 • P 58 » 65 16 Interna finančna razmerja 277.1*0,73 1,0*7.088,68 /457.4o9.9o/ 17 Plasmaji iz poslovnih sredstev 1,114.176,57 4,694.372,25 2,349.644,90 19 Aktivne časovne razmejitve 22 Obveznosti Iz poslovnih razmerij 972.lo5.o2 3,983.169,56 1,195-846,02 10,083.995,61 2,861.849,64 4,560.883,33 23 Pogodbene obveznosti iz dos.dohodka 198.015,65 48.3o2,oo 77.256,75 24 Zakonske obveznosti iz doseženega dohodka 19o.488,15 356.112,35 629.983,10 869.623.7o 160.445,20 336.210,55 25. Osebni dohodki in drugi os.prejemki 846.254,55 3,2o3.344,8o 1,655.503,45 27 Obveznosti iz odtegnjenih pris.in dav.in dr.ob. 13o.396,9o 282.112,25 135.550,35 28 Druge:: obveznosti 63.253,9o 78.629,94 146,25 29 Pasivne časovne razmejitve pyp.2b.LtP;> 31 Material 4,779.751,30 16,256.616,13 6,669.273,47 36 Drobni inv.,avtom.gume in embalaža 5*9.257,39 1,427.825,76 616.602,48 60 Proizvodnja, in lastni polproizvodi 3,964.634,72 38o.334.9o 7,894.846,58 63 Gotovi proizvodi 2,162.613,43 80 Vkalkulirani del dohodka 283.764.lo l,54o.538,63 90 Trajnirviri sredstev 13,651.406,03 67,402.846,24 34,loo.775,6o 91 Dolgoročni krediti za poslovna sredstva 2,388.935,00 264.966,50 781.239,l1 92 Srednjeročni krediti za poslovna sred. 88.112,13 170.495,23 139.817,00 93 Kratkoročni krediti za poslovna sredstva 86.61o,oo 95 Viri sredstev rezerv 909.131,70 3,896.593,19 2,o8o.14o,5* 98 Viri sredstev skupne porabe 3,364.129,13 12,295.934,02 4,688.025,55 Skupaj I 32,o77.446,lo 26,778.820,29 95,333.684, 06 lo3.126.515.3o 50,958.594,81 52,422.216,80 990 Udeležba TOZD v združenih sredstvih sk.porabe /brez Poč.domov Plesa in Lošinj/ 361.713.00 991 Pokritje angažiranih poslov.sredstev za skupno porabo TIO, Idrija 992 Udeležba TOZD v združenih poslovnih sredstvih po č1.2o.Sporazuma vključno del po ZE za leto 1973 2,5oo.6o9,80 993 Udeležba TOZD v združenih sredstvih po čl.21.Sporažurna po ZB za 1.1973 32*.o64,oo 99* Kreditirani del dohodka v HDB - sorazmerni del v breme TOZD PMI,Maribor /48,22%/ 995 Združena poslovna sredstva,angažirana v centralni orodjarni,avtoparku in skupnosti skupnih strokovnih sl. ter v inv.dej. v ZRN in BDB 996 Stanje prejetih in danih internih posojil po ZB za 1.1969,1970,1971,1972 16o.ooo.oo Skupaj II 35,*23.832,9o 997 Kratkoročno posojilo v združena sredstva 998 Kratkoročno posojilo iz združenih sredstev 1,322.965,00 13,588.939,00 l,2o2.557,oo 5o7.3*3,oo 6,869.377,20 **3.153,oo 2,73o.ooo,oo 29,5o8.82o,29 2**.lo5,oo 111,692.250,06 103,126.515,30 58,778.468,01 3,8*6.452,00 56,268.668,80 Skupaj III 35,423.832,90 5,915.012,61 8,565.734,76 8,5o9.799,21 35,423.832,90 111,692.250,06 111,692.250,06 58,778.468,01 58,778.468,01 00 in 02 Osnovna sredstva v funkciji po njihovi nabavni vrednosti (00) in popravek vrednosti teh osnovnih sredstev (02) so razporejena glede na stanje posameznih osnovnih sredstev, nad katerimi so imele posamezne TOZD razpolagalno in upravljalno pravico oziroma katere so uporabljale posamezne službe v sestavi skupnosti strokovnih služb. Glej inventurni elaborat. 03 Osnovna sredstva v pripravi zajemajo: - denarna sredstva, namenjena za investicije (izločena sredstva za investicije, 10 % obvezni garancijski polog in predujmi izvajalcem investicijskih del) in so razdeljena na TOZD oziroma SSSS kot investicije - zaloge investicijskega materiala kot vrednost iz evidence osnovnih sredstev izbrisanih nefunkcionalnih osnovnih sredstev TOZD - investicije v gradnji, izdelavi ali montaži in so razdeljene na TOZD investitorje 05 Rezervna sredstva obsegajo: - denarna sredstva rezervnega sklada, izločena na posebnem računu pri SDK in so razdeljena na posamezne TOZD v razmerju rezervnega sklada prizadetih TOZD brez razporeditve po ZR za leto 1973 - posojilo federaciji iz rezervnega sklada, ki je glede na nizko stanje tega posojila in glede na imo-bilnost rezervnih sredstev razdeljeno na TOZD OVK, Ljubljana in TOZD TIO, Idrija - vezana sredstva rezervnega sklada, ki so razdeljena v razmerju neobveznega dela rezervnega sklada prizadetih TOZD 08 Sredstva skupna porabe obsegajo: - denarna sredstva skupne porabe, izločene na posebnih računih pri SDK in so razdeljena na posamezne TOZD v razmerju neizkoriščenih sredstev sklada skupne porabe prizadetih TOZD - sredstva skupne porabe v naturalni obliki po njihovi nabavni vrednosti in popravkih vrednosti sc razdeljena na posamezne TOZD v razmerju kot so jih financirale oziroma v breme združenih sredstev za počitniške domove Velika Planina, Pohorje in Ankaran ter samski dom Ljubljana, Grasse lijeva - posojila članom kolektiva tako v črpanju kot v odplačevanju so razdeljena glede na stanje teh posojil po TOZD in SSSS posojilodajalcih oziroma združenih sredstvih, v katerih so soudeležene prizadete TOZD - vezana sredstva pri poslovnih bankah so razdeljena glede na stanje vezave sredstev skupne porabe, ki so jih vezale prizadete TOZD oziroma iz združenih sredstev vseh TOZD - obvezne naložbe iz sredstev skupne porabe (posojila bivšemu RIF, Jugoslovanski investicijski banki, obvezna posojila za energetske objekte) so v celoti financirana iz združenih sredstev - pravice na tujih sredstvih skupne porabe in so razdeljene po TOZD uživalcih pravic - kupce in rabe in so sredstev 10 Denarna sredstva obsegajo: - denarna sredstva na žiro računu pri SDK in s° razdeljena v razmerju ustvarjene realizacije l®1 - gotovino v blagajnah podjetja. Razdelitev je *z vršena na TOZD, ki vodijo blagajne oziroH* skupnost skupnih strokovnih služb za glaVn blagajno podjetja. . . - Devizna sredstva, vodena pri poslovni banki, £ razdeljena glede na TOZD, ki so ostvarile d vizna sredstva oziroma združena sredstva sredstva iz poslovanja investicijske dejavnosti tujini. jj, - Obveznice za posojilo v skupne rezerve SRS ? za posojila za nezadostno razvite republike V pokrajine SFRJ so razdeljene na prizade' TOZD v razmeiju kot so vplačale posojilo. y - Depoziti neizplačanih osebnih dohodkov so celoti izkazanimi Skupnosti skupnih strokovni služb, ki so financirani iz združenih sredst® TOZD. 12 Terjatve iz poslovnih razmetih zajemajo: - Terjatve do kupcev v državi in so razdeljene 8 de na, stanje terjatev, ki izvirajo iz naslova čunanega prodanega blaga ali storitev prizade TOZD druge terjatve za sredstva skupne P° razdeljene po TOZD prodajalcih ten ?7°eeetne "tntetika Haaiv konta SOZD SOZD ^ Osnovna sredstva v funkciji ^ Osnovna sredstva izven funkcije ^opravek vrednosti osnovnih sredstev Osnovna sredstva v pripravi Bezervna sredstva ^ Sredstva skupne porahe ^ Benama sredstva ^ Terjatve iz poslovnih razmerij ObraS.osebni doh.in drugi os.prejemki ^ Interna finančna razmerja *' Plaspaji iz poslovnih sredstev ^ Iktivne časovne razmejitve Obveznosti iz poslovnih razmerij *3 Pogodbene obveznosti iz dos.dohodka ^ Zakonske obveznosti iz dos.dohodka Osebni dohodki in drugi os.prejemki ^ Obveznosti iz odtegnjenih priep.in dav.in 28 Druge obveznosti Basivne časovne razmejitve 51 Material ^ Brobni inv.,avtom.gume in embalaža 60 Broizvodnja, in lastni polproizvodi Gotovi proizvodi ® alku Hrani del dohodka Trajni viri sredstev 1 Bolgoročni krediti za poslovna sredstva 2 Srednjeročni krediti za poslovna sredstva 3 Kratkoročni krediti za poslovna sredstva ^ Viri sredstev rezerv Tiri sredstev skupne porabe Skupaj I Udeležba TOZD v združenih sredstvih skupne porabe /brez Poč.domov Plesa in log./ 451.6o6,oo 1 Pokritje angažiranih poslovnih sredstev za skupno porabo TIO, Idrija 2 Udeležba TOZD v združenih poslovnih sredstvih po čl.2o.Sporazuma vključno del po ZB za 1.1973 it t1 ▼> 1 n I T » B a e i ▼ a Aktiva 1. goreae, rari.i a Pasiva 21,520.916,74 14,574.310,63 17,237.866,81' 414.886.148.79/ /7.019.240.86/ /6.116.577.61/ 2,362.726,05 7,697.094,50 277.638,40 1,310.146,00 541.608,00 54o.869.89 2,688.571,67 601.592,95 3,7o4.38o,15 2,096.378,10 912.236,85 678.338,15 13,822.161,00 1,549.643,67 2,462.088,56 2o2.26e,oo 5,947.903,39 l89.655.7o 808.885,9o 13-938,25 446.748,99 92o.lol,32 281.654,61 883.672,75 2,662.464,80 1,260.377,90 1,038.358,14 132.939,45 356.467,62 1,831.249,25 8,424.691,78 551.682,74 2,3o8.oll,4o 165.511,75 l,5o4.886,6o 57-854,97 ' 33.248,05 338.464,25 320.246,35 553-125,15 188.591,65 181.627,65 /16.787.55/ 49.986,45 1,564.151,50 636.713,40 243.ol9,oo dr.odt. 183.987,45 78.565,25 6o«364,oo 2.465,oo /353,^5/ 63.441,20 979-971,85 7,326.208,17 1,700.787,56 2,585-853,86 3,611.758,88 454.734,44 44o.22o.39 4,688.707,25 5o.9o6,75 1,008.449,58 2,149.419,98 54.36o.38 658.388,29 808.885,9o 13.938,25 446.748,99 37,561.062,79 13,873.640,49 8,414.968,50 34o.252.14 75-910,02 10,926.372,94 379.33o,lo 298.054,60 46.312,00 2,181.485,99 897.476,06 858.657,39 4,24o.81o,o8 1,416.398,30 3,686.161,59 53,233-542,67 57,911.187,72 24,459.664,36 2o.ol5.843.47 3o.617.3o2,98 27-745.216,11 7,590.105,40 764.937,00 ^3 Udeležba TOZD v združenih sredstvih Po čl.21.Sporazuma po ZB za 1.1973 kreditirani del dohodka v BDE - spraz-»erni del v breme TOZD PKt,Mbr./48,22%/ 5 Združena poslovna sredstva,angažirana v centralni orodjarni,avtoparku in skupnosti skupnih strokovnih služb ter T inv.dej.v ZBH in BDB Stanje prejetih in danih internih Posojil po ZB za 1.1969,1970,1971,1972 ®kupaj II 62,040.191,o? ^ Kratkoročno posojilo v združena sredstva 147.396,65 Kratkoročno posojilo iz ddruŽenih sredstev Skupaj III lo3.281.oo 2,723.615,50 lo9.172.oo 466.693,16 20.055.00 10.027.00 4,276.4oo,oo 62,187.587,72 62,167.587;7^' 62,187.587,72 3,200.000,00 1,600.000,00 27,395.732,86 23.215.843,47 3o,647.384,98 29.811.9o9.27 4,179.889,39 835.475,71 27,395.732,86 27,395-732,86 30,647.384,98 30,647-384,98 " Akontacije članom kolektiva in so v celoti izkazane v breme skupnosti skupnih strokovnih služb, ki so financirane iz združenih sredstev TOZD " Terjatve iz kooperativnih razmerij in so v celoti izkazane v breme TOZD TRAA, Ljubljana " Druge terjatve iz poslovnih razmerij in so glede na nizko stanje teh terjatev izkazane v celoti v Skupnost skupnih strokovnih služb. ~~ Terjatve do kupcev v državi s prekoračenim zakonskim rokom ter njihovi popravki in so razdeljene glede na stanje teh terjatev, ki izvirajo iz naslova zaračunanega prodanega blaga ali storitev prizadetih TOZD ~~ Dvomljive in sporne terjatve ter njihovi popravki ™ so razdeljene na prizadete TOZD, ki so pro-i, dale blago ah opravile storitve jeinki Unai“ 0sekni dohodki in drugi osebni prejemajo obračunane osebne dohodke v nedovršeni P oizvodnji, polizdelkih in gotovih izdelkih na dan 16 j j12-1973 v prizadetih TOZD. Glej 80. -erno finančno razmerje predstavljajo: terjatve iz medsebojnih razmerij TOZD glede na Gobave blaga in opravljenih storitev in so razbeljene na prizadete TOZD, ki so dobavile blago 0zuoma opravile storitev - razmerij z izločenimi knjigovodstvi počitniške skupnosti, enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in so v celoti izkazane na skupnosti skupnih strokovnih služb - terjatev do rezervnega sklada za izgubo priključenega podjetja Simplex, Idrija in je razdeljena v breme TOZD TIO, Idrija v celotni višini njenega rezervnega sklada, preostanek izgube pa po ostalih TOZD v razmerju rezervnega sklada prizadetih TOZD - razmerij z izločenima knjigovodstvoma za izvajanje investicijskih del v ZRN in NDR, ki sta financirana iz združenih sredstev TOZD 17 Plasmaji iz poslovnih sredstev obsegajo: - sredstva, vložena v skupno poslovanje pri Rudis Trbovlje, IMOS Ljubljana, Montinvest Beograd, Združenje jugoslovanskih livarn; ATC Bovec, RTC Krvavec in Energetika Ljubljana in so v celoti financirana iz združenih sredstev - vezana sredstva na inozemski kometicalni kredit za IBM-3 in vezana sredstva pri LB, podružnica Koper in so v celoti financirana iz združenih sredstev - vplačila v sklad ustanoviteljev banke in so v celoti financirana iz združenih sredstev - posojilo Biroju gradbeništva, Slovenije, posojilo Turist, gost. podjetju Grand hotel Metropol Lucija, posojilo RIF iz poslovnih sredstev in so v celoti financirana iz združenih sredstev — posojilo na negospodarske investicije (upravna zgradba Ljubljana in upravna zgradba Maribor) in je v celoti financirano iz združenih sredstev — 60-letno in 30-letno posojilo za železnico in je razdeljeno na prizadete TOZD, ki so bile dolžne v letu 1973 plačati posojilo glede na ostvaijeni dohodek — posojilo za energetske objekte in je razdeljeno po TOZD investitorjih oziroma koristnikih toka za visokonapetostni odjem — posojila v občinske in republiške skupne rezerve in so razdeljena po TOZD vplačnikih posojil — posojila za nezadostno razvite republike in avtonomne pokrajine in so razdeljena po TOZD vplačnikih posojil — dane kavcije, ki so razdeljene v breme TOZD vplačnikih kavcij 19 Aktivne časovne razmejitve zajemajo: — stroške investicijskega vzdrževanja, ki so nastali v letu 1973, a so delno prenešeni na leto 1974. Razdelitev je izvršena na prizadete TOZD, kijih zadeva navedeni obračun — razmejene zavarovalne premije, ki so v celoti prikazane pri skupnosti skupnih strokovnih služb — ostale aktivne časovne razmejitve so zaradi niz- Dvomestna aintetika Naziv konta TdZb Skupnost skupnih strok, služb EroJaKtivnl biro. Ljubljana____- centralna orod.lama.Ii.1. A k ti v a P a a iv a Aktiva Pasiva Skupnost skupnih strokovnih šl* - avtopit-Hr 1 L-luhlAma__________. Aktiva Pasiva 00 Osnovna sredstva v funkciji 01 Osnovna sredstva izven funkcije 02 Popravek vrednosti osnovnih sredstev 03 Osnovna sredstva v pripravi 05 Rezervna sredstva 06 Sredstva ^skupne porabe 10 Denarna sredstva 12 Terjatve is poslovnih razmerij 15 Obračunani os.dohodki in dr.os.prejemki 16 Interna finančna razmerja 17 Plasmaji iz poslovnih sredstev 19 Aktivne časovne razmejitve 22 Obveznosti iz poslovnih razmerij 23 Pogodbene obveznosti iz dos.dohodka 7 24 Zak.obvez.iz dos.dohodka 25 Osebni dohodki in drugi osebni prejemki 27 Obveznosti iz odteg.prlsp.in dav.in dr.odt 28 Druge obveznosti 29 Pasivne časovne razmejitve 31 Material 36 Drobni inv.,avtom.gume in embalaža 60 Proizvodnja in lastni polproizvodi 63 Gotovi proizvodi 80 Vkalkulirani del dohodka 90 Trajni viri sredstev 91 Dolgorččni krediti za poslovna sredstva 92 Srednjeročni krediti za poslovna sredstva 93 Kratkoročni krediti za poslovna sredstva 95 Tiri sredstev rezerv 98 Viri sredstev skupne porabe 3,965.961,47 /1.239.719.60/ 62.500,00 414.916.00 2,086.148,57 382.180.00 3,293.813,27 2,217.126,6o 396.879,20 737.723.4o 2o5.118,5o 2,217.126,60 173-781,45 lo.951,45 146.875,45 496.67o.3o 52.8o6,75 1.44o,oo 2,217.126,60 10,339.238,42 185.562,30 lo.597,3o 692.772,18 3,232.138,69 ^Paj 1 14,739.774,01 17,559.96o,89 990 Udeležba TOZD v združenih sredstvih skupne porabe /brez Poč.domov Plesa in L./ 351.o43,oo 991 Pokritje angažiranih poslovnih sredstev za skupno porabo TIO, Idrija 992 Udeležba TOZD v združenih poslovnih sredstvih po čl.2o.Sporazuma vključno del po ZH za leto 1973 2,113.184,80 993 Udeležba TOZD v združenih sredstvih po čl.21.Sporazuma po- ZR za 1.1973 96.971,00 994 Kreditirani del dohodka v NDR - sorazmerni del v breme TOZD PMI,Mb./48,22*/ 995 Združena poslovna sredstva,angažirana v centralni orodjarni,avtoparku in skupnosti skupnih strokovnih služb ter v inv.dej.v ZRN in NDR 996 Stanje prejetih in danih interni posojil po ZR za 1.1969,1970,1971,1972 Skupaj II 997 Kratkoročno posojilo v združena sredstva 998 Kratkoročno posojilo iz združenih sredstev 12o.ooo,oo 17,420.972,81 17,559.960,89 138.968,08 3,852.076,78 /1.741.547.57/ 100,00 5o.628,9o 5.494,40 36.5oo.25 /330.05/ 209.777,30 136.755,68 56.194,87 2,555.4oo,56 2,555-400,56 Skupaj III 17,559.960,89 17,559.960,89 2,555.400,56 2,135.679,89 /1.467.342.50/ loo,oo 47.059,24 96,95 12.417,9o 21.845,00 2.118,35 21.917,85 9.765,05 287.500,00 50.628,90 406,193.05 2,149.207,51 2,555.400,56 2,555.4oo,56 /396.15/ 16.727.48 11.624.48 743.549,39 743.549,39 743.549,39 1.689,80 17.107,35 7-719,60 47.059,2* 73,575.99 669.973.4o 743.549,39 743.549,39 kega stanja prikazane pri skupnosti skupnih strokovnih služb 22 Obveznosti iz poslovnih razmerij obsegajo: - obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva v državi in v tujini in so razdeljene po TOZD, ki jih zadevajo dobave osnovnih sredstev - obveznosti do dobaviteljev za obratna sredstva v državi so razdeljene v razmerju nabav materiala v letu 1973 po prizadetih TOZD - dani avansi dobaviteljem v državi in v tujini so razdeljeni po TOZD, za katere so bili avansi plačani - obveznosti do dobaviteljev za obratna sredstva v tujini so razdeljene glede na stanje obveznosti po posameznih TOZD - obveznosti do dobaviteljev za nefakturirano blago in storitve so razdeljene glede na stanje teh obveznosti po prizadetih TOZD 23 Pogodbene obveznosti iz doseženega dohodka predstavljajo obveznosti za obresti na kredite, za zavarovalne premije, za provizije in druga plačila za bančne storitve in so razdeljene po prizadetih TOZD, ki imajo neplačano obveznost 24 Zakonske obveznosti iz doseženega dohodka predstavljajo neplačane obveznosti prispevka za uporabo mestnega zemljišča, obveznosti za stanovanjski prispevek, davek na dohodek TOZD, prispevek za Bosansko Krajino in dodatni prispevek za socialno zavarovanje in so razdeljene po prizadetih TOZD, ki imajo neplačane obveznosti. 25 Osebni dohodki in drugi osebni prejemki zajemajo: - neto obveznost za osebne dohodke za razdobje od 21. do 31. decembra 1973 po prizadetih TOZD - bruto presežek OD za leto 1973, ki bo izplačan v letu 1974 po prizadetih TOZD - rezerva OD, ki se mora razporediti v poslovni sklad prizadetih TOZD, ki sojo ostvarile 27 Obveznosti iz odtegnjenih' prispevkov in davkov in drugih odtegljajev obsegajo: - obveznosti iz odtegnjenega prometnega (javka in so razdeljene po TOZD, ki so ta davek zaračunale odjemalcem - obveznosti iz odtegnjenih prispevkov iz OD, razdeljenih po TOZD izplačevalcih OD 28 Druge obveznosti zajemajo: - obveznosti za neizplačane OD, ki so v celoti prikazane v skupnosti skupnih strokovnih služb - obveznosti za znižane dnevnice za delo na terenu za razdobje 21. do 31. decembra 1973 po prizadetih TOZD 29 Pasivne časovne razmejitve obsegajo: - vkalkulirane stroške investicijskega vzdrževanja, ki presegajo dejansko nastale stroške za TO Z ki jih ta obračun zadeva y - ostale pasivne časovne razmejitve po TOZD, so tako stroške razmejile 31 Material zajema stanje zalog materiala po PosaJ"ffji nih skladiščih in gradiliščih v sklopu prizade TOZD oziroma skupnosti skupnih stroškov služb. Glej inventurni elaborat! 36 Drobni inventar, avtomobilske gume in predstavlja stanje drobnega inventarja, avtom® skih gum in embalaže na zalogi in uporabi rj TOZD upravljavcih oziroma SSSS. Glej inventu elaborat! 60 Proizvodnja in lastni polproizvodi zajema nedovt no proizvodnjo in zaloge lastnih polproizvodov V prizadetih TOZD. Glej inventurni elaborat! 63 Gotovi proizvodi zajemajo zaloge gotovih PI°‘Zr'!t! dov po prizadetih TOZD. Glej inventurni elabo 80 Vkalkulirani del dohodka zajema obračunane o^,, ne dohodke v nedovršeni proizvodnji polizdelku* .j, gotovih izdelkih na dan 31. 12. 1973 v prizad TOZD. Glej 15! 90 Trajne vire sredstev predstavlja poslovni sklad P° jetja, ki je razdeljen na posamezne TOZD, UP° 0d vajoč ostvarjen in razporejen dohdek v razdobju, leta 1964 do konca leta 1973 po posameznih -saJ y??eetna jetika Kazi v Konta »0 ^snovna sredstva v funkciji Osnovna sredstva izven funkcije ^opravek vrednosti osnovnih sredstev ^ Osnovna sredstva v pripravi ^ Bezervna sredstva j Sredstva skupne porabe Benarna sredstva ^srjatve iz poslovnih razmerij 'računani os.dohodki in drogi os.prej. j5 Ob: Bnterna finančna razmerja j Plasmaji iz poslovnih sredstev *ktivne časovne razmejitve Obveznosti iz poslovnih razmerij ^ Pogodbene obveznosti iz dos.dohodka . Zakonske obveznosti iz doedohodka Osebni dohodki in drufci os.prejemki ^ Obveznosti iz odtegnjenih pr.in dav.in dr. Bruge obveznosti > paaivne časovne razmejitve ''aterial TOŽD Skupnost skupnih strokovnih sl. Razmerje z investicijsko de.1avnost.1o v ZRN A K t 1 7 S. r 476.896,07 ušiva 14,296.371,50 /448.532. ko/ /6.288.078.49/ 41.033»00 i ■ 44.849,00 - 2,967.726,94 214.853,75 2,512.136,67 3,821.256,60 925.767,69 243.504,75. 498.888,30 29.567,15 /484.426.96/ 75.305,11 8,467.963,77 34.562,00 725.358,86 1,006.928,45 1,o17.416,o4 1.865,00 12.3o5,oo 5o.o23,5o /1.448.80/ 75.o79.93 94.495,35 140.746,72 152.91o.35 993.495,50 ► oSt • 514.239,00 749.4oo,78 584.782.o5 319.135,02 5.185,75 ®®°bhi inventar,avtomlgume in embalaža Proizvodnja in lastni polproizvodi ''°tovi proizvodi ^Balkulirsni del dohodka 963.59o.52 184.842,34 19o.814.74 58.766,28 ^ krajni viri sredstev Polgoročni krediti za poslovna sredstva . Orsdnjeročni krediti za poslovna sredstva . kratkoročni krediti za poslovna sredstva Iri sredstev rezerv Piri sredstev skupne porabe 990 991 992 993 994 995 996 99? 998 627.189,48 112.121,00 ^PSJ 1 1,727.020,85 Udeležba TOZD v združenih sredstvih skupne porabe Are z Poč. domov Plesa in L./ Pokritje angažiranih poslovnih sredstev zs skupno porabo TIO, Idrija Udeležba TOZD v združenih poslovnih sredstvih po čl.2o. Sporazuma vključno “sl po ZE za leto 1973 Bieležba TOZD v združenih sredstvih Po čl.21. Sporazuma po ZE za 1.1973 kreditirani del dohodka v BDE - sorazmerni del v breme TOZD HI,Maribor /98,2256/ Združena poslovna sredstva,angažirana oentralni orodjarni,avtoparku in skupnosti skupnih strokovnih služb ter T inv.dej. v ZRN in BDE Stanje prejetih in danih internih Posojil po ZB za 1.1969,1970,1971,1972 Skupaj II kratkoročno posojilo v združena sred. kratkoročno posojilo iz združenih sred. ^Paj III 1,751.069,61 119-668,21 2oo.ooo.oo 3,058.336,85 849.498,00 3,736.442,05 16,192.051,81 8,o7o.567,lo 12,289.220,37 589.967,8o 8.121.484,71 11,699.252,57 2,466.331,33 592.oo5.52 3,058.336,85 3,058.336,85 3,058.336,85 plinih organizacijah združenega dela, sedaj TOZD. osi°vnj sya(j priključenega podjetja Simplex rvfUa pa je razdeljen v razmerju 12,76 % za TOZD VLjubljana, 15,1 % za TOZD PM Koper, ■j.^3% M X0ZD proj. biro Ljubljana, 71,004 %za s,| ZD TIO Idrija. Ključ razdelitve za poslovni del Simplexa je postavljen glede na razporeditev lavcev priključenega podjetja. Poslovni sklad , Smetja je znašal konec leta 1973 15,092.889,72 konec leta 1973 pa 352,497.294,48 din. jj^lgoročni krediti za poslovna sredstva se nanašajo dolgoročne kredite za osnovna sredstva, dobljene od poslovnih bank za osnovna sredstva in so Razdeljeni na TOZD, koristnike teh kreditov. *xrediti priključenega podjetja Simplex Idrija pa 80 razdeljeni po ključu razporeditve delavcev na Posamezne TOZD (glej 90) dolgoročni kredit, najet iz sklada skupnih rezerv, obč. sk. Idrija v korist priključenega Podjetja Simplex Idrija in je razdeljen na prizadete TOZD po ključu razporeditve delavcev - ^leJ 90) . dolgoročni krediti, dobljeni od bank za obratna sRedstva in so razdeljeni na prizadete TOZD po slanju 31. 12. 1972 (glej osnovo za investicijski plan za leto 1973) glavnice v letu 1973 - dolgoročni kredit za obratna sredstva, najet od podovne banke v korist priključenega podjetja Simplex Idrija in je razdeljen na prizadete TOZD po ključu razporeditve delavcev (glej 90) 92 Srednjeročni krediti za poslovna sredstva predstavljajo: - srednjeročni krediti od poslovnih bank za osnovna sredstva, ki so razdeljeni na prizadete TOZD — koristnike teh kreditov - srednjeročni krediti, dobljeni od poslovnih partnerjev v državi in v tujini za osnovna sredstva, ki so razdeljeni na TOZD oziroma skupnost skupnih strokovnih služb glede na koriščenje teh kreditov - srednjeročni krediti, dobljeni od bank za obratna sredstva in so razdeljeni na prizadete TOZD po stanju 31. 12. 1972 (glej osnovo za investicijski plan za leto 1973) ob upoštevanju odplačila glavnice v letu 1973 93 Kratkoročni krediti za poslovna sredstva obsegajo: - kratkoročni krediti, dobljeni od poslovnih partnerjev za osnovna sredstva in so razdeljeni na TOZD - koristnike teh kreditov 95 Viri rezervnih sredstev se sestoje iz naslednjih postavk: 16,192.051,81 16,192.051,81 12,289.220,37 12,289.220,37 16,192.o51,8o 16,192.051,81 12,289.220,37 12.289.22o,37 ob upoštevanju odplačila - obveznega rezervnega sklada, ki je po stanju 31. 12. 1973 (brez razdelitve dohodka po ZR za leto 1973) razdeljen na TOZD v razmerju poslovnega sklada (brez razdelitve dohodka po ZR za leto 1973) prizadetih TOZD. Obveznost oblikovanje rezervnega sklada iz dohodka po ZR za leto 1973 je prišteta k prej navedenim zneskom, razdeljenim po ključu - neobveznega rezervnega sklada, ki je razdeljen na TOZD v razmerju poslovnega sklada (brez razdelitve dohodka po ZR za leto 1973) prizadetih TOZD 98 Viri sredstev skupne porabe.zajemajo: - sklad skupne porabe, ki je razdeljen na posamezne TOZD in SSSS v višini kot so prizadete TOZD v prejšnjih letih razporejale del dohodka za te namene - krediti za sredstva skupne porabe in so razdeljeni na TOZD - koristnike teh kreditov - obveznosti do dobaviteljev za sredstva skupne porabe, ki so zaradi njihovega začasnega značaja prikazane v skupnosti skupnih strokovnih služb 990 Udeležba TOZD v združenih sredstvih skupne porabe (Počitniški dom Velika Planina, Ankaran in Pohorje, samski dom Ljubljana, Grasselijeva; posojila članom kolektiva iz bivših centralnih skladov in Dvomestna sintetika Naziv konta Razmerja z investicij »ko dejati noatio v NDR _____ A k t iv a Raniva 00 Osnovna sredstva v funkciji 01 Osnovna sredstva izven funkcije 02 Popravek vrednosti osnovnih sredstev 03 Osnovna sredstva v pripravi 05 Rezervna sredstva 06 Sredstva skupne porabe 10 Denarna sredstva 12 Terjatve iz poslovnih razmerij 15 Obračunani os.doh.in drugi oe.prejemki 16 Interna finančna razmerja 11,927.767,75 17 Plasmaji iz poslovnih sredstev 19 Aktivne časovne razmejitve 22 Obveznosti iz poslovnih razmerij 1,988.829,oo 25 Pogodbene obveznosti iz doa. dohodka 24 Zakonske obveznosti iz dos.dohodka 25 Osebni dohodki in drugi os.prejemki 27 Obveznosti iz odtegnjenih pr.in dav.in dr.odt. /41.Boč.65/ 28 Druge obvezne ti 255-597,85 29 Pasivne časovne razmejitve 51 Material 36 Drobni inv.,avtom.gume in embalaža 60 Proizvodnja in lastni polproizvodi 63 Gotovi proizvodi 80 Vkalkulirani del dohodka - 90 Trajni viri sredstev 91 Dolgoročni krediti za poslovna sredstva 92 Srednjeročni krediti za poslovna sredstva 93 Kratkoročni krediti za poslovna sredstva 95 Tiri sredstev rezerv 98 Tiri sredstev skupne porabe Združena sredstva Aktiva p a 8. j. 594.354,30 /27.665.75/ 3,099.727.01 4,516.777.95 397.512,00 11,078.247.66 6 it Si S: Sl 6 6 0 It ti s ti u ti s 31.5o8,4o t t amped 1 11,927.767,75 2,2oo.425,2o 990 Udeležba TOZD v združenih sredstvih sk.porabe /brez Poč.domov Plesa in L./ 991 Pokritje angažiranih poslovnih sredstev za sk.porabo TIO, Idrija 992 Udelež-ba TOZD v združenih poslovnih sredstvih po čl.2o Sporazuma vključno del po ZE za leto 1975 995 Udeležba TOZD v združenih sredstvih po čl.21. Sporazuma po ZB za 1.1975 994 Kreditirani del doh. v NDR - sorazmerni .4 del v breme TOZD FM,Maribor /48.22%/ " 4,690.526,00 995 Združena poslov.sredstva,angažirana v centralni orodjarni, avtoparku in skupnosti skupnih strokovnih služb ter V inv.dej. v ZRN in NDR 5,036.818,53 996 Stanje prejetih in danih internih posojil po ZR za leto 1969yl97o,1971,1972 19,458.755,1 466.695,16 27,676.756,72 22,428.747,00 31.5o8,4o 5,19o.78o,15 68,355.544,08 7,751.143,00 28o.ooo,oo Skupaj II 11,927-767,75 11,927.767,75 7o,030.912,05 81,586.975,63 997 Kratkoročno posojilo v zdr.sredstva 998 Kratkoročno posojilo iz zdr.sredstev lo,449.848,lo 22,oo5.911,68 1 I t 1 1 ] I 1 Skupaj III 11,927.767,75 11,927.767,75 92,036.823,75 92,036.825,75 vezave sredstev iz bivših centralnih skladov) so razdeljena glede na TOZD v razmerju oblikovanja lastnih sredstev skupne porabe irrso kot take pripisane tudi skladu skupne porabe prizadete TOZD. 991 Pokritje angažiranih poslovnih sredstev za skupno porabo za TIO Idrija je upoštevano 71,04 % del nenamensko angažiranih poslovnih sredstev ob priključitvi podjetja Simplex Idrija, ob korekciji tega za celotno prevzete obveznosti do kreditov. 992 Udeležba TOZD v združenih poslovnih sredstvih po čl. 20 Sporazuma je razdeljena glede na sredstva dohodka, ki so bila do konca leta 1972 razporejena v korist centralnih skladov, go ZR za leto 1973 pa združena v smislu 20. člena sporazuma. 993 Udeležba TOZD v združenih poslovnih sredstvih po čl. 21 sporazuma predstavlja razporeditev dohodka po ZR za leto 1973 v smislu 21. člena , Sporazuma. 994 Kreditirani del dohodka v NDR se nanaša na tisti del kreditiranega dohodka, ki ga je dolžna pokrivati TOZD PMI Maribor. 995 Združena poslovna sredstva, angažirana v centralni orodjarni, avtoparku, skupnosti skupnih strokovnih služb in investicijske dejavnosti v ZRN in NDR se nanaša na del združenih sredstev,kije na dan 31. 12. 1973 angažiran v teh službah. 996 Stanje prejetih in danih internih posojil po ZR za leto 1969, 1970, 1971 in 1972 predstavljajo posojila TOZD iz združenih sredstev in obratno, kakor tudi posojila med TOZD. 997 Kratkoročna posojila v združena sredstva predstavljajo presežek virov sredstev med sredstvi prizadetih TOZD'. 998 Kratkoročna posojila iz združenih sredstev se nanašajo na primanjkljaj virov sredstev v odnosu do sredstev prizadetih TOZD, 999 TOZD so udeležene v poslovnih sredstvih počitniških domov Fiesa in Veliki Lošinj na dan 31. 12.1973. OVK Ljubljana 1,887.645,03 din PMI Maribor 1,002.566,66 din PM Koper 455.071,27 din ELM Ljubljana 1,482.135,58 din TEN T.iubliana 1.149.035.38 din TRAA Ljubljana Livarna Iv. gorica Projektivni biro Ljubljana Zastopstvo inoz. podjetij Skupaj 962.620,64$ Osnova razdelitve je poprečno število zaP?Sir^-leta 1971 in 1972 vseh TOZD, ki so financirali Nadalje so TOZD udeležene v sredstvih sklad°v novanjskih hiš podjetja na dan 31. 12. 1973. ^ OVK Ljubljana 2,667.187,2^1) PMI Maribor 67.751, . PM Koper 544-586,^ ^jii ELM Ljubljana 1/463.95 TRAA Ljubljana 1,396.199,5^ Livarna Iv. gorica 175.811 g dl11 TEN Ljubljana 814.735,3, ^ SSSS Ljubljana 1,445.941-^ Osnova razdelitve je vrednost stanovanj v pr ^ s° lastnini oziroma posojil za prodana stanovanja, jih financirali prizadeti TOZD oziroma skupno8 ‘nih strokovnih služb. ^ A podlagi 2. odstavka 106. člena Ustave SFRJ 1 °dstavka 131. člena Ustave SRS in na predlog Saškega sveta podjetja so delavci TOZD v seli IMF — Industrijsko montažno podjetje u°ljana, na zborih dne sprejeli STATUT PODJETJA 1. TEMELJNA NAČELA 1. člen — industrijskem montažnem podjetju C‘lana kot organizaciji družbenega dela gospo- i* sk®ga in enotnega družbenega sistema SFRJ ■,jrr. temeljnih organizacijah ter drugih oblikah st-‘°uPravljanja združenega dela v njegovem se- delavci prosto združujejo svoje delo in hi rlr*ir/Kpnp rAnrnHiiVfiiA rlnrJKiani loct_ r„nrtva družbene reprodukcije v družbeni lastil! ter s tem zagotavljajo svoj družbeni eko-,"'ski položaj. 0(ltuv-Vcem v združenem delu je zajamčena ne-tjiva pravica do pridobivanja dohodka in dajanja zadev in sredstev družbene repro-t..Clje ter odločanja o dohodku, ki ga sl;u",Je ter odločanja o dohodku, ki ga kot del An ega družbenega dohodka ustvarijo v združe- UpJty. delu ali z združevanjem sredstev, pri čemer lh,^evajo interese TOZD, širše interese podjetja, >ih «« organizacijskih oblik združenega dela ter Stle družbene interese. 2. člen life-v?ja notranja razmerja v TOZD in podjetju o delavci s samoupravnim sporazumom i^fažpvanju, statuti TOZD, statutom podjetja dtgimi splošnimi akti. 3. člen in stremljenja delovne skupnosti se od- Predvsem: 1^v neposredni prizadetosti delavcev za delo >iju J.najbolj neposredno udeležbo pri upravlja-UZD in podjetja Upra v razširjanju in razvijanju vseh oblik samo-vljanja ter ustvarjanja odnosov, ki slonijo ,/ave - O^sti o skupnih interesih ter samoupravnem ^Canju v združenem delu in drugih pravicah zagotovitvi pravic iz medsebojnih raz- Bati j" , Pripadajo vsakemu delavcu ter v dvi- delovne zavesti in doslednem izvrševanju tleli, 11 dolžnosti, ki jih ima vsak delavec pri ln v zvezi z delom ? razvijanju in krepitvi materialne osnove i1Janiem proizvodnih sil. Aktivnosti z namenom str0v^ndnja jn finančni uspeh s čim manjšimi S" večanjem delovne da se doseže večja vP y razvijanju in izpolnjevanju sistema de- r„ dohod ri(ilin 0‘IOdka in osebnih dohodkov v skladu s sa-% aravnimi sporazumi o delitvi dohodkov in Semenom, da se v čim večji meri stimulira tlot, anie delovne proizvodnosti, gospodarnosti, ^0tavv°sti in drugih kazalnikov poslovanja, za- Nloji*3 tehnični razvoj in izboljšujejo delovni Sa 4. člen ‘la tjpAuPravna organizacija v podjetju zagotav- An;ieavcern neposredno odločanje o vprašanjih nega dela, ustvarjanju in delitvi dohodka P tražhpS* drugih vprašanjih, ki zadevajo njihov S noekonomski položaj. ' tliimam°upravnim sporazumom in v skladu ^kti n sPrejetimi statuti in drugimi splošnimi Ajenj eriajo delavci del svojih pristojnosti organom upravljanja ter na ta način sMtJ^ai° vsklajevanje posamičnih, skupnih in °Aih interesov 2d . 5. člen ‘Než^6110 delo in uspeh dela, ki ga delavec delovnem mestu je osnovna podlaga za v 11 Vlil 111C5LU JU USUUVlta ^ (j 1® njegove udeležbe v dohodku in za nje-^sakc-0110 okonomski položaj. ^ajevn eniu delavcu gre v skladu z načelom o na-nju Po uspehu osebni dohodek, ki je od- visen od uspeha njegovega dela, uspeha TOZD ter uspeha podjetja kot celote. V internem sporazumu so določena merila, pogoji in način udeležbe posameznega delavca v dohodku TOZD in podjetja. V internem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov so določena merila, pogoji in način udeležbe posameznega delavca v dohodku TOZD in podjetja. 6. člen Družbeno-politične organizacije v podjetju v okviru svojih statutov in programov aktivno sodelujejo z organi upravljanja za čim popolnejši razvoj socialističnih družbenih odnosov, krepitev samoupravljanja in doseganja čim večje delovne zavesti in storilnosti. Vsak delavec ima pravico in dolžnost podpirati to aktivnost, še posebej pa so z družbeno-politič-nimi organizacijami dolžni sodelovati organi upravljanja in drugi organi. Vsak delavec ima pravico in dolžnost podpirati to aktivnost, še posebej pa so z družbeno-politič-nimi organizacijami dolžni sodelovati organi TOZD in podjetja. 7. člen Pravico in dolžnost sodelovati pri obrambi države uresničujejo delovci v okviru podjetja ter z njegovimi sredstvi po določbah zakona, drugih predpisov in določbah tega statuta. Priprave za delo v vojni ter za zaščito delavcev in premoženja določi podjetje s svojim razvojnim načrtom, vojnim načrtom in načrtom civilne zaščite. Podjetje sodeluje tudi pri splošnih obrambnih pripravah v skladu z razvojnim načrtom in obrambnimi načrti družbeno-političnih skupnosti. 8. člen TOZD in podjetje se vključujejo v gospodarstvo družbeno-političnih skupnosti ter kot udeleženci v gospodarstvu občin, republike in države v svojem in družbenem interesu vsklajujejo svoje plane in naloge s plani družbeno-političnih skupnosti ter na tej podlagi aktivno sodelujejo z občinsko skupščino in njenimi organi. Sodelovanje organov upravljanja z občinsko skupščino je posebno pomembno nri urejevanju skupnih problemov s področja družbenega standarda in področja dela družbenih služb. 9. člen Kot član gospodarske zbornice podjetje sodeluje pri delu z zbornico, z delegati TOZD in uresničevanju nalog, obravnava njena priporočila ter se ravna po sklepih zbornice in njenih organov ter sodeluje pri razvijanju dobrih poslovnih običajev. II. SPLOŠNI PODATKI 10. člen Firma podjetja glasi: IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, Titova 37 n. sol. o Skrajšana firma glasi: IMP — Ljubljana n. sol. o Sedež podjetja je v Ljubljani, Titova 37, občina Ljubljana — Bežigrad IMP — Industrijsko montažno podjetje je registrirano pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani pod Ji reg. 275. 11. člen Podjetje rabi svoj žig z napisom IMP — Industrijsko montažno podjetje Ljubljana. Ta žig rabi za podpisovanje firme koleg podpisa pooblaščene osebe. Posamezne TOZD uporabljajo žig enake oblike, ki vsebujejo firmo podjetja, ime TOZD in njen sedež. Za potrjevanje delovnih in zdravstvenih knjižic rabi za podpisovanje firme poleg podpisa po-jetja, ime TOZD in njen sedež 12. člen Blagovna znamka je sestavljena iz stiliziranih karakterističnih črk IMP, ki so med seboj povezane. Blagovna znamka je registrirana pri upravi za patente pod št. 16328-Z 35/64. 13. člen Poslovni predmet podjetja je: 1. Projektiranje vseh vrst instalacij, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, hladilnih in klimatskih naprav, hotelskih, tehnoloških in energetskih naprav ter cevovodov za visoke in nizke napetosti in za procesno tehniko, naprav za razvoj tehničnih plinov in za čiščenje zraka, projektiranje elektroinstelacijt jakega in šibkega toka, transformatorskih postaj vseh velikosti in napetosti, industrijskih in distribucijskih električnih naprav visoke in srednje napetosti in stre-lovodnih naprav, projektiranje avtomatskih regulacij za klimo, prezračevanje, hladilne naprave, centralno ogrevanje in procesno tehniko. 2. Montaža in instalacija kompletnih vodovodnih, sanitarnih, ogrevalnih, prezračevalnih, hladilnih in klimatskih naprav, tehnoloških in energetskih naprav za vse vrste tekočin in plinov. Montaža vseh vrst cevovodov za nizke in visoke pritiske, kotelskih naprav in pripadajočih cevnih omrežij, industrijskih naprav in cevovodov za procesno tehniko, montaža naprav za razvod tehničnih plinov in za kemično in tehnično pripravo vode ter naprav za industrijsko čiščenje zraka. Izvajanje elektroinstalacij jakega in šibkega toka v vseh vrstah objektov, elektroinstalacij na napravah visoke napetosti, izvajanje transformatorskih postaj vseh velikosti in napetosti, vezanih tehnoloških procesov, avtomatizacije in regulacije industrijskih naprav ter strelovodnih naprav. Montaža avtomatskih regulacij za klimo, prezračevanje, centralno ogrevanje in procesno tehniko, montaža vseh vrst dvigal in transportnih naprav. 3. Proizvodnja prezračevalnih, ogrevalnih in klimatskih naprav in montažnih elementov, proizvodnja regulacijskih naprav, armatur, črpalk vseh vrst toplotnih aparatov, rezervoarjev, tlačnih posod, jeklenih konstrukcij in transportnih naprav, kotlov, naprav za pripravo vode, proizvodnja naprav za čiščenje plinov in odplak. Individualna in serijska proizvodnja instalacijskih naprav, gradbene opreme, sanitarnih vozlov in zračnih rešetk, plastifikacija predmetov. Proizvodnja aparatov in opreme nizke in srednje napetosti za potrebo industrije in energetike, proizvodnja opreme za procesno industrijo in transportno tehniko. Proizvodnja visokofrekvenčnih in signalnih naprav s priborom za potrebe industrije in telekomunikacijske tehnike; proizvodnja livarskih modelov in orodij; izdelava vseh vrst odlitkov iz sive, legirane litine in nodu-larne litine. 4. Izdelava tehnoloških, investicijskih in ekonomskih programov, raziskovalno in razvojno delo, priprava tehničnih napotkov, shem, izračunov, tehnične meritve, organizacija in vodenje kompleksnih poslov (inženiring). 5. Ključavničarstvo, izdelava orodij in delovnih priprav, rekonstrukcija in popravilo parno kotelskih naprav, servisiranje vseh izdelkov lastne proizvodne dejavnosti; izolacije vseh vrst; montaža in servisiranje izdelkov in naprav zastopanih tujih firm, transportne dejavnosti. 6. Zunanje-trgovinska dejavnost: uvoz — izvoz, zastopstvo tujih firm, konsignacijska skladišča, izvajanje investicijskih del v tujini, proizvodna kooperacija s tujimi firmami. 7. Gostinske in prenočitvene storitve v počitniških domovih odprtega tipa, nudenje gostinskih storitev v obratih družbene prehrane. III. UPRAVLJANJE PODJETJA 14. člen Temeljne organizacije združenega dela na podlagi samoupravnega sporazuma združujejo v podjetje svoje interese, ki izvirajo iz dolgoročnih razvojnih programov, združevanja finančnih sredstev, višje ravni strokovnih kadrov, boljše opremljenosti v administrativnem poslovanju in smotrne delitve dela ter poverjajo določene naloge organom upravljanja in drugim organom podjetja. 15. člen Na podlagi samoupravnega sporazuma TOZD poverjajo opravljanje določenih funkcij, ki izvirajo iz skupnih interesov in nalog, navedenih v členu samoupravnega sporazuma, delavskemu svetu podjetja, njegovim kolektivnim izvršilnim organom, individualnemu poslovnemu organu ter skupnosti skupnih strokovnih služb. 16. člen Odločanje o prenešenih pristojnostih podpisnice sporazuma poverjajo DS podjetja in izvršilnim organom podjetja. Organ upravljanja podjetja je delavski svet, njegovi izvršilni organi pa so: a) kolektivni izvršilni organi — odbor za gospodarjenje — odbor za programiranje in razvoj — odbor za delovna razmerja, štipendiranje in strokovno izobraževanje — odbor za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov — odbor za varstvo pri delu — odbor za stanovanjska vprašanja, družbeni standard in rekreacijo — odbor za splošni ljudski odpor in civilno zaščito — notranja arbitraža b) individualni poslovodni organ je glavni direktor podjetja. 17. člen Individualni poslovodni organ podjetja uravnava poslovanje podjetja, pripravlja in izvršuje sklepe DS podjetja in njegovih izvršilnih organov. 18. člen Pristojnosti DS podjetja, njegovih kolektivnih izvršilnih organov in glavnega direktorja podjetja ter način njihove izvolitve je določen v členih samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo. 19. člen Delavski svet na svoji prvi seji izvoli izmed svojih članov presednika in njegovega namestnika. 20. člen Predsednik sklicuje seje delavskega sveta podjetja in jih vodi. Na sejah mora biti prisotnih več kot polovica skupnega števila članov DS podjetja. Sklepi so veljavni, če je zanje glasovala več kot polovica vseh izvoljenih članov DS podjetja, kolikor ni s samoupravnim sporazumom določena drugačna večina. Seje se sklicujejo po potrebi, praviloma pa najmanj štirikrat na leto. Predsednik mora sklicati sejo, kadar to zahte-.va več kot 1/3 TOZD, 1/3 članov delavskega sveta podjetja ali glavni direktor. 21. člen Sejam morata prisostvovati predsednika od,-bora za gospodarjenje in odbora za programiranje in razvoj, člani odborov in individualni poslovodni organ pa takrat, kadar jih predsednik po- »ir ■ . zove na sejo. Na seje delavskega sveta se obvezno vabijo predstavniki družbeno-političnih organizacij v podjetju. 22. člen Vsak član delavskega sveta podjetja ima pravico da postavlja vprašanja vsem, ki so poleg članov delavskega sveta podjetja vabljeni na sejo zaradi tolmačenja zadev, ki so na dnevnem redu seje delavskega sveta podjetja. Vsi, katerim je bilo postavljeno vprašanje, morajo odgovarjati na isti seji, če pa to ni mogoče, pa na prvi prihodnji seji. 23. člen Postopek za odpoklic članov DS podjetja lahko predlaga zbor delovnih ljudi TOZD. Zbor delavcev se lahko opravi tudi na več mestih in v več izmenah. Postopek za odpoklic članov DS podjetja lahko predlaga tudi najmanj 1/5 vseh volivcev volilne enote z omejitvijo, da jih ne sme biti manj kot 10. Postopek za odpoklic članov DS podjetja lahko predlaga tudi najmanj 1/5 vseh volilcev volilne enote. Glasovanje o odpoklicu je tajno. 24. člen Seje odbora za gospodarjenje morajo biti najmanj 6 krat v letu, ostalih odborov pa najmanj 2 krat letno. Seje notranje arbitraže se sklicujejo po potrebi. 25. člen Sej odbora za gospodarjenje in odbora za programiranje in razvoj se mora obvezno udeleževati glavni direktor, v primeru njegove odsotnosti pa od njega pooblaščena oseba ter drugi predstavniki temeljnih organizacij in skupnosti skupnih strokovnih služb, ki jih predsednika odborov povabita po svojem preudarku. 26. člen Članu odbora ali notranje arbitraže preneha funkcija tudi pred iztekom mandatne dobe v primeru: — če mu preneha lastnost delavca — če je odpoklican — če poda ostavko. 27. člen O odpoklicu člana DS podjetja, odbora za notranje arbitraže odloča volilno telo ali organ, ki ga je izvolil oz. imenoval v sledečih primerih: — če je s pravnomočno sodno odločbo kaznovan zaradi kaznivega dejanja, ki je v zvezi s poslovanjem podjetja — če je proti njemu izrečen ukrep zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti — če je delovanje člana DS podjetja, odbora ail notranje arbitraže škodljivo za interese delovne skupnosti. 28. člen Iz razlogov nezakonitega ali za interese delovne skupnosti škodljivega delovanja lahko delavski svet podjetja s soglasnim sklepom celoten odbor odpokliče. 29. člen Člani odborov so dolžni na sejah odbora oziroma komisije obravnavati vse pomanjkljivosti in nepravilnosti s področja dela irt pristojnosti odbora oziroma komisije, ne glede na to, kdo je odgovoren zanje. Od njih se zahteva ploden prispevek k odpravi le teh s pomočjo konstruktivne in tovarniške kritike. , 30. člen Notranja arbitraža se skliče v posameznih primerih za reševanje sporov med temeljnimi organizacijami združenega dela ali med temi in podjetjem kot celoto, s področja medsebojnih dobav in storitev (cene, kakovost, dobavni roki itd), ali iz drugih razmerij gospodarskega značaja. Notranjo arbitražo sestavlja 7 članov, od katerih 3 člane imenuje DS podjetja iz liste arbitrov, po dva člana pa DS temeljnih organizacij, med katerima je spor. Člani arbitraže, katere imenuje DS podjetja, ne smejo biti iz temeljnih organizacij, ki sta, v sporu. 31. člen Glede vseh vprašanj postopka pred arbitra veljajo smiselne določbe zakona o pravdne1 postopku pred razsodišči. Postopek je hiter. 32. člen Delavski svet podjetja lahko imenuje stalne ^ začasne komisije kot svoje pomožne organe . raziskavo posameznih vprašanj iz svoje pri®1 nosti. v. Delavski svet podjetja imenuje tudi po°® ščence za podpisovanje podjetja. Komisije v takšnih primerih podajo svoje P j ročilo in predlog za rešitev, ne morejo pa iz® dokončne rešitve. 33. člen ^ S ciljem vsklajevanja norm in akordov n1. TOZD DS podjetja imenuje stalno komisije ^ sistem merjenja količinskega učinka, katero L leg predsednikov komisij za norme v temelj®^ organizacijah sestavljajo še 3 — 4 strokovni® ekonomske in tehnične smeri. 34. člen Komisija se konstituira na svoji prvi 5~:, Predsednik komisije je dolžan sklicati sejo ko1® sije na pobudo posamezne TOZD ali vsaj ^ strokovnih članov komisije. j Soglasno sprejeti sklepi komisije so obvez® za vse TOZD. GLAVNI DIREKTOR 35. člen Individualni poslovodni organ podjetja ie glavni direktor. 36. člen Glavni direktor vodi poslovanje podjetja, °P itivno vsklajuje različne dejavnosti podje® rativno vsklajuje različne dejavnosti pouj; { v izvrševanju poslovne politike, ki jo sprej®^, organ upravljanja (DSP) in daje smernice v °y rativnem poslovanju podjetja. t 37. člen Glavni direktor je v svojem delu samostol in odgovoren delovnim skupnostim vseh TOZD delavskemu svetu podjetja, za zakonitosti P°s'^ vanja in za izpolnjevanje z zakonom določaj obveznosti je odgovoren tudi družbeni skupno5 38. člen , Glavni direktor zastopa in predstavlja P® j jetje na zunaj. V izvrševanju te funkcije je gl® direktor dolžan in upravičen: ^ — da sklepa pogodbe in druge posle v i®®\0, in na račun podjetja v skladu z zakonom, saI®(j upravnim sporazumom in drugimi splošnimi a* kot dober poslovni gospodar $ — pooblašča druge osebe za sklepanje P°8° in drugih pravnih poslov .^i — zastopa podjetje pred upravnimi in sodi-i organi in pooblašča za te posle tudi druge oS^o — odobrava službena potovanja v inozem^p, v trajanju do 7 dni na predlog direktorjev TD 39- člen Glavni direktor sam in po pooblaščenih bah: 0v — skrbi za uresničevanje programov in P*a razvoja TOZD in podjetja — skrbi za pravilno in funkcionalno orgm^j-cijo podjetja in v izvrševanju te funkcije Pr® y-ga delavskemu svetu podjetja in kolektivni1®.^-vršilnim organom ukrepe za zboljšanje org8® cije dela v podjetju — samoiniciativno in po sklepih delavs* v sveta podjetja oz. kolektivnih izvršilnih or^Llif skrbi za izvrševanje nalog za zboljšanje P vanja iC — skrbi za uporabo sodobnih tehničn1 znanstvenih metod v procesu dela zVež* — skrbi za izvedbo obrambnih priprav v z narodno obrambo. 40. člen ^ Glavni direktor sodeluje v delu dela* Af sveta podjetja s posvetovalno pravico, v a,rna pravice glasovanja in odločanja. Dolžan je .Savskemu svetu podjetja dajati poročila o svo-leni delu. 41. člen Glavni direktor izvršuje sklepe delavskega Jeta podjetja in je v izvajanju te funkcije upraven in dolžan: — paziti na namen, za katerega je bil sklep ^rejet in ga v tem smislu izvrševati prenesti določene naloge na strokovne služ-posamezne delavce , skrbeti za pravilno izvršitev prenesenih nalog — skrbeti za obveščanje članov delovne skup- I ®sti o sklepih delavskega sveta podjetja in ko-,eMivnih izvršilnih organov ter o rezultatih dela II Poslovanju podjetja. be in mnenja in predloge za sklepanje v organih upravljanja — predlaga organizacijske spremembe v skupnosti skupnih strokovnih služb — predlaga glavnemp direktorju navodila za zagotovitev izvedbe tekočih organizacijskih ukrepov in uveljavitev ustreznih delovnih metod — predlaga minimalne pogoje za sklepanje kupoprodajnih pogodb s kupci in dobavitelji — obravnava dejavnost podjetja na področju poslovno-tehničnega sodelovanja, dolgoročnih proizvodnih kooperacij in drugih oblik dolgoročnega povezovanja s podjetji doma in v tujini. 47. člen Seje kolegija podjetja sklicuje in vodi glavni direktor. Kolegij se sestaja enkrat mesečno. 42. člen j Oseba na položaju glavnega direktorja mora Poljevati naslednje posebne pogoje: . ~~ da ima visoko strokovno izobrazbo tehnlč-ekonomske, pravne smeri in najmanj 5 let !Rkse na delovnih mestih individualnih izvršil-organov ali vodilnih v gospodarskih organi-^ ^j&h, ali višjo strokovno izobrazbo in najmanj j 'et prakse na vodilnih delovnih mestih v gospodkih organizacijah ali srednjo strokovno izo-sf3d>° in najmanj 10 let prakse na delovnih me-■'n v gospodarskih organizacijah iz panog pod-letja (■ da ima družbeno politične kvalitete (pozi-j Ven odnos do socialistične revolucije, bratstva enotnosti jugoslovanskih narodov in narodni, ustvarjalni odnos do samoupravljanja in e dve po delu) 0,~~ da ima moralno-etične kvalitete (pozitiven Prios (j0 dela, ljudi in sodelavcev, zavzetost za °štovanje zakonitosti, poštenosti, odgovorno °sPodarjenje z družbenimi sredstvi, sposobnost tiQVezovania pravic z dolžnostmi in odgovor- 43. člen p pirektorja podjetja imenuje DS podjetja na t-.djagi javnega razpisa, na predlog razpisne kopije. v p razpisno komisijo imenuje DS podjetja iz k0 . temeljne organizacije in iz skupnosti stro je^n'h služb po 1 člana. Razpisna komisija spre-jjj a Prijave, zbira podatke o kandidatih in doka-laa 0 izpolnjevanju razpisnih pogojev ter pred-” DS podjetja najprimernejšega kandidata. (L.„ri oblikovanju predloga je razpisna komisija ^ zPa zaprositi za mnenje družbene organizacije 44. člen času odsotnosti glavnega direktorja ga na-i^ečča pomočnik direktorja. V tem svojstvu tu?, v času odsotnosti direktorja vse njegove Zn°sti in pravice. KOLEGIJ PODJETJA 45. člen rif[5°'egij podjetja je strokovni — posvetovalni ga n glavnega direktorja podjetja. Sestavljajo °sebe na naslednjih delovnih mestih: ~~ glavni direktor ^ Pomočnik glavnega direktorja """ direktorji temeljnih organizacij direktor finančno računovodske službe ~~ direktor plansko analitske službe ~~ direktor splošne službe direktor prodajno projektivne službe kolegija lahko prisostvujejo tudi prediv ^ki DS podjetja, odbora za gospodarjenje stav • ?ra za programiranje in razvoj in pred-ji*’ki družbeno-političnih organizacij, tu j j1 seje kolegija se glede na dnevni red vabijo dar- Predsedniki DS podjetja, odbora za gospo-hrCt) ie in odbora za programiranje in razvoj in stavniki družbeno-političnih organizacij. Ha, 46- č,en hje. '°ge kolegija podjetja so predvsem nasled- IV. NASTOPANJE PODJETJA V TUJINI IN SAMOUPRAVNI POLOŽAJ DELAVCEV 48. člen V okviru stalnega poslovnega sodelovanja podjetje nastopa na tujih tržiščih kot izvajalec investicijskih del v naslednjih organizacijskih oblikah: a) z ustanovitvijo podjetja v tujini ali s finančno soudeležbo pri že obstoječem podjetju b) kot neposredni izvajalec investicijskih del na inozemskem trgu c) kot izvajalec montažnih del za domače gradbeno podjetje, ki dela v tujini d) kot izvajalec montažnih del za tuja podjetja. 49. člen Pri izvajanju investicijskih del v tujini morajo biti zagotovljeni naslednji učinki: — ustrezna donosnost — zagotovljen priliv deviznih sredstev in njegovo zavarovanje — da so izpolnjeni pogoji glede nastanitve in prehrane, razmer na delovnem mestu in vse pravice po jugoslovanskih predpisih in mednarodnih konvencijah — da je zagotovljeno samoupravljanje. 50. člen Delavci, ki v sestavu stalnih skupin izvajajo investicijska dela v tujini, uresničujejo samoupravne pravice v TOZD, iz katere so odšli na začasno delo v tujini, neposredno v delovne skupine, v kateri delajo, v delavskem svetu v tujini in v delavskem svetu podjetja. 51. člen V času dela v tujini uresničuje delavec v TOZD, iz katere je odšel na delo v tujino predvsem: — pravico do njegovih kvalifikacij in delovnim izkušnjam ustrezne razporeditve in vrednotenje dela ob njegovi vrnitvi — pravice do materialne pomoči za rešitev stanovanjskega problema po določilih pravilnika o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko gradnjo. 52. člen Delavci na začasnem delu v tujini uveljavljajo predvsem naslednje pravice: — razpravlja o ustvarjenem dohodku in sklepanju o predlogu njegove razdelitve — na sestanku delovne skupine: razpravljajo o pogojih nastanitve in prehrane, razmer na delovnem mestu in medsebojnih razmerjih ter predlagajo način rešitve — na delavsken svetu v tujini: obravnavajo predloge splošnih aktov, ki urejajo posebne pravice in dolžnosti delavcev na začasnem delu v tujini predlagajo spremembe teh aktov sklepajo o pomembnejših vprašanjih nastanitve in prehrane, razmer na delovnem mestu in medsebojnih razmerjih, kolikor ta vprašanja niso rešena v splošnih aktih volijo predstavnika v delavski svet podjetja. 53. člen ni^ Razpravljanje o predlogih letnih, perspektiv-___ ari°v in o tekočem izvrševanju planov razpravlja o predlogih samoupravnih spo-°v- ki zadevajo vse TOZD in daje svoja Samoupravne pravice, ki izhajajo neposredno iz družbenega dela, uresničujejo delavci na podlagi splošnega akta, ki ureja delo v tujini. Pravice navedene v členu 51, uveljavljajo de- lavci preko splošne službe TOZD in pri organih upravljanja TOZD, pravice navedene v členu 52 pa pri službi za dela v inozemstvu in blagovni izvoz in pri organih upravljanja delavcev na začasnem delu v tujini. 54. člen Delavski svet v tujini volijo delavci delovnih skupin in neposredno in sicer skupina do 30 delavcev 1 člana, skupina, ki šteje več kot 30 pa še po 1 člana. 55. člen Delavski svet v tujini ima predvsem naslednje pristojnosti: — razpravlja o ustvarjenem dohodku ter sklepa o njegovi delitvi — obravnava predloge samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov — voli predstavnika v DS podjetja — sklepa o posameznih vprašanjih, ki zadevajo položaj delavcev na začasnem delu v tujini, kolikor le-ta niso urejena v splošnih aktih. Mandat člana delavskega sveta v tujini traja toliko časa, dokler je delavec na začasnem delu v tujini, vendar največ 2 leti. 56. člen Delavci na začasnem delu v tujini imajo svojega predstavnika v delavskem svetu podjetja. Delavski' svet podjetja sprejema splošne akte, ki urejajo začasno delo v tujini, obravnava in odloča o bistvenih vprašanjih investicijske dejavnosti v tujini, predvsem glede samoupravnega položaja delavcev in oblik nastopanja na tujem tržišču. V. ZUNANJE POVEZOVANJE PODJETJA 57. člen ' V skladu z dolgoročnimi programi razvoja se podjetje in TOZD vključujejo v širše asociacije združenega dela, gospodarske zbornice, samoupravne interesne skupnosti in organizacije poslovnega združevanja. V ta namen podjetje in TOZD pristopajo k družbenim dogovorom, sklepajo samoupravne sporazume in dolgoročne pogodbe v skladu z naravo in cilji samoupravnega povezovanja in interesi delavcev v posameznih TOZD. 58. člen Delavci v temeljnih organizacijah samostojno in neodvisno odločajo o vseh možnih oblikah integracije podjetja ali TOZD, če le-te zagotavljajo uresničevanje srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih programov. 59. člen Vključevanje v integracijska gibanja, ki zahtevajo statusne spremembe podjetja in TOZD mora zagotavljati: a) razvoj ali tesna dopolnjevanje dejavnosti iz že obstoječega predmeta poslovanja b) prispevek k večji proizvodnosti in gospodarnosti c) razširitev trga za proizvode, projektantske in montažne storitve v okviru poslovnega predmeta. 60. člen Pobudo za izdelavo elaborata o pripojitvi drugega podjetja mora odobriti delavski svet podjetja, pobudo za izdelavo elaborata o pripojitvi k drugemu podjetju ali spojitvi z drugim podjetjem pa delavski svet v vseh TOZD. VI. PLANIRANJE 61. člen , Planiranje je plansko upravljanje in vodenje razvoja gospodarskega življenja , podjetja in v njem sporazumno združenih TOZD. Plani so vodilo zaposlenih v podjetju v borbi proti stihiji in so hkrati instrument urejanja odnosov med TOZD in med posamezniki. Plan mora: — omogočati zvišanje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja podjetja in TOZD — rabiti kot sredstvo organov upravljanja, da upravljajo vsa dogajanja v podjetju, usmerjajo aktivnost v zaželeni smeri zaradi doseganja optimalnih rezultatov — vsebovati merila in kriterije za ugotavljanje doseženih rezultatov in spoznavanje dejanskega stanja vsake organizacijske enote podjetja in TOZD — biti sredstvo notranje kontrole poslovanja. 62. člen Sistem planiranja v podjetju in TOZD je družbeno organizirani način urejanja združenega dela in reprodukcijskega procesa na ravni podjetja v posameznih TOZD skladno s potrebami dela kolektiva, hkrati vsklajenimi z razvojnimi potrebami združenega dela v podjetju in s širšimi družbenimi usmeritvami. Posamezni TOZD primerjajo ob upoštevanju smiselno enakih razvojnih načel in ukrepov in vpliva planiranja na poslovanje, enotno organizacijsko strukturo planiranja in mehanizem funkcioniranja planskega sistema podjetja. Celoten sklop metodologije planiranja v podjetju ureja poseben pravilnik o planiranju. 63. člen Plan podjetja in TOZD je vzajemno povezana organska celota med seboj povezanih elementov. Izdelava plana je naloga strokovnih služb in poslovodnih organov, njegov sprejem pa je v pristojnosti organov upravljanja. 64. člen Strokovne službe in poslovodni organi izdelujejo plan na temelju vnaprej postavljene in po samoupravni poti sprejete metodologije planiranja: a) kolegij podjetja mora zagotoviti nemoten potek procesa planiranja, proučiti in oceniti mora osnutek in predlog planov, planskih instrumentov, poročil in analiz o izvrševanju plana, dajati mora navodila za razrešitev posameznih problemov iz planske problematike in tudi predlagati določene rešitve za sprejem na organih upravljanja b) plansko analitska služba je nosilec dela pri izdelavi metodologije planiranja, izdelavi analiz, pokazatelja in instrumentov plana, izdelavi, spremljanju in obveščanju o izvrševanju plana in pri vseh neimenovanih problemih s področja planiranja. Pri izvrševanju- zastavljenih nalog planskoanalitska služba sodeluje z ostalimi strokovnimi službami in poslovodnimi organi. * 65. člen .zdelani osnutek plana, planski instrumenti in drugi spremljajoči ukrepi so temelj za odločanje samoupravnih organov,. ki potrjujejo in sprejemajo plane, katerih zvrst in število sta odvisna od vsakokratne samoupravne strukture: a) zbor delavcev: razpravlja o programu poslovanja, osnutkih planov poslovanja, analizah in obvestilih o izvrševanju letnih planov, daje. pripombe in gradivo vse to v smislu dolgoročnejšega razreševanja planske problematike ter sprejema plane b) delavski svet TOZD: predlaga osnutek plana poslovanja, sprejema analize in obvestila, postavlja odločitve in ukrepe za učinkovitejše izvrševanje plana TOZD in njenih delov, postavlja zahtevo po rebalansu c) odbor za gospodarjenje: proučuje osnutke metodologije planiranja, osnutke planov in planskih instrumentov — vse to sprejema in v obliki predlogov usmerja na delavski svet podjetja, proučuje analize in obvestila o izvrševanju planov, sprejema ukrepe za učinkovitejše izvrševanje planov dl delavski svet podjetja: spiejema metodologijo planiranja, planske instrumente in plan o poslovanju, sprejema odločitve o posameznih spornih problemih v procesu planiranja, sprejema dokončne odločitve o ukrepih za doseganje planskih nalog in potrdi rebalansirani plan. 66. člen Tako sestavljeni, potrjeni in sprejeti plani poslovanja podjetja in posameznih TOZD postanejo obveznost za vse zaposlene, organe in organizacijske strukture podjetja (strokovne službe in družbeno politične organizacije). VII. FINANČNO POSLOVANJE 67. člen V skladu s 3., 46. in 56. členom samoupravnega sporazuma urejuje podjetje eksterne finančne odnose, ki izvirajo iz temeljne dejavnosti podjetja oziroma so v povezavi z njo, preko skupnega žiro računa pri Službi družbenega knjigovodstva. 68. člen Prilivi denarnih sredstev na žiro račun sestavljajo predvsem: — prejeti avansi — prejeta plačila za prodane proizvode, opravljene storitve, trgovsko blago vključno z izvoznimi premijami — prejete obresti na poslovna sredstva — najeti krediti za poslovne namene — vrnjeni krediti odjemalcev in družbene skupnosti — začasno izposojena izločena namenska sredstva — sprejeta povračila škod na poslovnih sredstvih — regresivna nadomestila, vračila začasno založenih denarnih sredstev in ostalo. 69. člen Odlive denarnih sredstev iz žiro računa sestavljajo predvsem: — dani avanzi — plačane zapadle obveznosti za nabavljena poslovna sredstva in prejete storitve — plačane zapadle obveznosti do družbene skupnosti v obliki dajatev in obveznosti ali po? godbenih posojil — plačane obresti za sredstva na poslovna sredstva — odplačila najetih kreditov za poslovne namene — izločanje namenskih sredstev na posebne račune — povračila tretjim osebam s temeljnimi dejavnostmi podjetja povzročenih škod — začasno zalaganje denarnih sredstev — izplačila osebnih dohodkov in ostalih osebnih prejemkov brezgotovinsko ali preko blagajne. 70. člen Podjetje poravnava zapadle finančne obveznosti, ki izvirajo iz temeljnih dejavnosti v okviru razpoložljivih denarnih sredstev na žiro računu. Z namenom, zagotoviti pravice TOZD do razpolaganja z denarnimi sredstvi in ugotovitve odgovornosti TOZD za tekoče plačilno sposobnost v okviru podjetja, obstoji interni žiro račun TOZD in skupnosti skupnih strokovnih služb. Zbir saldov žiro računov predstavlja saldo skupnega žiro računa podjetja. 71. člen Preko internih žiro računov je evidentiran tako eksterni brezgotovinski plačilni promet kakor tudi interni finančni odnosi. Fakture za interno prodajo proizvodov in materiala ter za opravljene storitve dospevajo v plačilo v roku 30 dni po izstavitvi. Prispevek za finansiranje skupnosti skupnih strokovnih služb dospeva v višini 1 12 koncem vsakega obračunskega meseca. 72. člen Zapadle finančne obveznosti TOZD in skupnih služb poravnava podjetje v polni višini, v kolikor imajo na internih žiro računih zadostna denarna sredstva. V primeru začasno nezadostnih denarnih sredstev oz. začasnega negativnega salda na internem žiro računu, ob pogoju, da je na žiro računu podjetja dovolj sredstev, poravnava podjetje naslednje zapadle obveznosti TOZD: — po izvršenih odločbah sodišč in upravnih organov — po akceptnih nalogih — po vnovčenih čekih —■ po zapadlih menicah in drugih zapadlih vrednostnih papirjih — za pogodbene in zakonske obveznosti — za sodne takse — za potne stroške in dnevnice — za komunalne storitve (telefon, elektrika, vod; itd). skla^ — za osebne dohodke, obračunane v s z internim sporazumom o delitvi dohodka — za poravnavo zapadlih obveznosti do d°B vi tel jev, doseženo s konpenzacijami 73. člen Poleg enotnega žiro računa poslovnih sredste' v ožjem pomenu besede ima podjetje en ot račun izločenih rezervnih sredstev, enoten rac sredstev skupne porabe za obvezno stanovanj5 izgradnjo iz obračunanega prispevka, enoten r čun sredstev skupne porabe in enotne raču p preostalih izločenih sredstev, o katerih se TO* medsebojno sporazumevajo in so v skladu Z ljavnimi finančnimi predpisi. - 74. člen Denarna sredstva rezervnega sklada uporablja in porabi podjetje v skladu z zak ■ skimi predpisi, internimi sporazumi in stat TOZD. 75. člen Denarna sredstva skupne porabe izloča, iz-iuvo, j rablja in porabi podjetje v skladu z zakonsk1 predpisi, internimi sporazumi in statuti TOZD- ančni? 76. člen Za eksterno in interno urejevanje finai-odnosov počitniške skupnosti ima podjetje P° ben žiro račun in račune izločenih sredstev. 77. člen Finančno poslovanje enote za gospodarjenj6 stanovanjskimi hišami opravlja podjetje P1"6 posebnega žiro računa in računov izločenih menskih sredstev. VIII. DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV 78. člen Dohodek, ki ga ustvarjajo delovni ljudje, ^ žujoč svoje delo z družbenimi sredstvi, se ug°l j. Ija za posamezne TOZD, skupnost SSS in za Pj jetje kot celoto s periodičnimi obračuni in končno z letnim zaključnim računom. dohodka in osebnih dohodkov. 79. člen tujem tržišču, interna realizacija med P°sf^ed' zmanJ5 .nimi organizacijskimi enotami in drugimi nimi prihodki, povezani s povečanjem sred (npr. inventurni presežki sredstev) ali njem virov sredstev. 80. člen |(i Po kritju materialnih stroškov poslovanj3 .j. amortizacije osnovnih sredstev iz celotnega j. hodka se dohodek po kritju zakonskih in P^fLv ben ih obveznosti deli na sredstva za razšir' materialne osnove dela in na sredstva za zad° Ijitev osebnih in skupnih potreb članov del skupnosti. 81. člen iVPC d6'? Sredstva za razširitev materialne osnove se razporedijo v poslovni in rezervni sklad, stva za zadovoljitev skupnih potreb pa . skupne porabe. Del teh sredstev se združuj ^ namene, določene v členu 20 in 21 samoup1'3 ga sporazuma. Z5 82. člen Z združenimi sredstvi iz čl. 20 samoupra jr sporazuma upravlja DS podjetja. Sredstva se. ji rablja namensko, upoštevajoč pri tem sK vp' razvoj podjetja ter gospodarnost, donosno ganj in tekočo plačilno sposobnost. o!-uv" Z združenimi sredstvi iz člena 21. samo ^jg. nega sporazuma upravlja odbor za gospoda J 83. člen je Višina osebnih dohodkov vsakega dela ne- odvisna od uresničitve predvidenih rezultat Jugovega tekočega dela, rezultatov v minule uspeha TOZD in uspeha podjetja kot celo tsh' Dohodek se deli v skladu z določili samoUpf3vj nega sporazuma in družbenega dogovora o de Celotni prihodek je fakturirana vrednost-sežena s poslovanjem, v kateri se upoštevajo1 ^ dani izdelki ter izvršene storitve'na domačeu ^ IX. IZOBRAŽEVANJE 84. člen j Oblikovanju ustreznega kadrovskega sestava ale podjetje polno podporo. . Zato štipendira dijake in študente, zagotavlja .Mijški dopust in plačuje šolnino že zaposle-ltn. plačuje šolnine, udeležbo delavcev na semi-arjih in izobraževalnih tečajih ter organizira /trezne oblike pridobivanja izobrazbe polkvali-Clranega, kvalificiranega in visokokvalificirane-delavca. 85. člen s, V okviru dopolnilnega izobraževanja mora v.uPnost skupnih strokovnih služb zaradi neraz-eBa sistema izobraževanja že zaposlenih pol-t abficiranih in kvalificiranih delavcev ostvarjati Se Pogoje za družbeno priznano teoretično in .^ktično izobraževanje teh in drugih skupin Bavcev. 86. člen « Podjetje v kadrovski politiki povezuje izobra-l Vanje s planiranim napredovanjem posamezni-°v na zahtevnejša delovna mesta. X. INFORMIRANJE 87. člen $e dejanski družbeno-ekonomski položaj delavca |(a Uresničuje prek njegovega delovnega prispev-|jr pri izvršitve delovne naloge TOZD in podjetja. ^Uničevanje pravic in rezultatov dela je mogo-^dveljavljati le ob popolni obveščenosti delavca Ce|l izvajalca delovnih nalog in kot upravljalca otnega delovnega procesa. sedanjem razvoju proizvajalnih sil in ve-vjc°sti podjetja si pravica do obveščenosti in praši^ do delitve dohodka enakovredno delita me-najpomembnejšega dejavnika delavske samo- 88. člen iiii anie *n obseg informacij za odločanje pogo-110 samoupravno poslovanje delavca do intere- Vi/eta obveščenost posameznika, ki omogoča pra- S V0ZD° žev i ?rm’ranost c*eiavcev se povezujeta z izobraženim procesom in s procesom oblikovanja °rmacij. 89. člen dg^roces oblikovanja informacij poteka na vseh livnih mestih v podjetju z namenom, da vse lerri Cncc delovnega procesa seznanja s položaji Posameznika kot nosilca konkretne delovne ?Be in kot upravljalca družbenih sredstev, tj ^formiranje je praviloma dvosmerno in poči,;! tako od najvišje samoupravne in organiza-2 ravni navzdol do izvajalcev in obratno. Oj, informiranje posameznika je prvenstveno r''io i?ren nie8ov predpostavljeni, kateremu mo-U1)r oj ti v pomoč pri informiranju delavca kot sko_aV'ja*ca predvsem kadrovska in splošna, plan-or šiitska, finančno,računovodska in služba za skn n*,Zacijo in informacijski sistem iz skupnosti PPih strokovnih služb. 90. člen vs dgovorni posamezniki in službe morajo prek Ogj razpoložljivih sredstev obveščanja (ustno, kaj Sne deske, pismenih obvestilih, IMP Glasnici hSeznaniti delavca kot člana delovne skupno-^Pfedvsem o: Ue| Položaju in pravicah delovnega človeka v _^ni. skupnosti sami in izven nje $t)e7 stališčih zaposlenih, ki pomenijo pri- in v k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja bfoces* u^'nk°vitosti vseh vrst vlaganj v poslovni til, Poslovnih prizadevanj in poslovnih rezulta-•Vjej^djetja kot celote in posameznih TOZD v ietja ? delu in sklepih organov upravljanja pod-ln Posameznih TOZD. JAVNOST dela in poslovna tajnost Dej 91. člen tbacjjg0 Podjetja je javno in zaradi tega so infor-v Podjetju dostopne delovnim organizaci-Za hrv ,Zcn Podatkov in dokumentov, ki se štejejo 0vn° tajnost. Kot poslovna tajnost se štejejo zlasti dokumenti in podatki: — ki vsebujejo ponudbe za natečaj in javno licitacijo — ki jih pristojni organ proglasi kot poslovno tajnost — ki jih kot zaupne sporoči podjetju pristojni organ — ki se nanašajo na posle v zvezi z JLA in so označeni kot vojna tajnost — ki se nanašajo na posle narodne obrambe — dokumenti in podatki o internih analizah in rezultatih — o kalkulacijah proizvodnje — o iznajdbah — do prijave za pridobitev patenta o tehničnih izboljšavah — o tehničnih kapacitetah — o tehnoloških procesih — o stanju zalog surovin, polproizvodov in proizvodov — o konstrukcijskih načrtih — o elaboratih in razvojni dokumentaciji — nadalje vsi podatki, ki se po splošnih aktih podjetja ali po sklepnih organov upravljanja izrecno štejejo za poslovno tajnost — o elaboratih in razvojni dokumentaciji — o projektih in načrtih — o internih standardih — nadalje vsi podatki, ki se po splošnih aktih podjetja ali po sklepih organov upravljanja ali na zahtevo poslovnih partnerjev izrecno štejejo za poslovno tajnost. v 92. člen Dokumenti in podatki, ki so poslovna tajnost oz. obrambna tajnost se ne smejo sporočiti nepoklicanim osebam, niti se jim ne sme omogočiti, da zanje zvedo; vsi člani delovne skupnosti so dolžni varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. Kršitev te dolžnosti pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti, zaradi katere se lahko izreče tudi izključitev iz delovne skupnosti, razen tega pa lahko tako dejanje pomeni kaznivo dejanje po kazenskem zakoniku. XII. SAMOUPRAVNO NADZORSTVO 93. člen Vsak delavec v združenem delu ima pravico in dolžnost skrbeti za gospodarno trošenje družbenih sredstev in smotrno upravljanje družbene lastnine. To nalogo organizirano izvaja preko odbora delavskega nadzorstva v TOZD in skupnosti skupnih strokovnih služb. 94. člen Usklajevanje dela odborov delavskega nadzorstva v podjetju se zagotavlja z občasnimi sestanki predsednikov odborov. Na skupnih sestankih se predsedniki sporazumevajo o posameznih merilih in metodah dela. Iniciativo za sklic sestanka lahko da vsak predsednik odbora ali družbeno-politična organizacija v TOZD in podjetju, sejo pa sklicuje in vodi predsednik sindikalne konference podjetja. XIII. REKREATIVNA DEJAVNOST 95. člen Delavec porablja v delovnem procesu fizično in umsko energijo, ki jo mora obnavljati izven delovnega procesa. Zahtevam delovnega procesa po ustreznih psihičnih in fizičnih sposobnostih delavca lahko zadosti le zdrav delavec, zato je interes in dolžnost podjetja, da vsestransko podpira obnavljanje delavčevih sposobnosti med delovnim časom in v prostem času. 96. člen Rekreativna dejavnost poteka v dela prostem času in v času letnega dopusta delavcev. 97. člen Organizacija rekreativne dejavnosti v dela prostem času praviloma poteka prek kadrovskih služb TOZD ali sindikalne organizacije in sicer predvsem v obliki športnih in šahovskih tekmovanj, priprav za ta tekmovanja, obiska kulturnih prireditev in družabnih prireditev s plesom. S temi oblikami se poleg psihične in fizične rekreacije zagotavlja tudi medsebojno spoznavanje delavcev. 98. člen Odnos delavca do dela je v veliki meri pogojen tudi z njegovim življenjskim standardom, ki spet vpliva na njegovo delovno sposobnost. Delovna skupnost podjetja skuša v ta namen zagotoviti delavcem v času letnega dopusta ustrezne pogojfe za kakovosten in cenen počiteh delavca in njegove družine v okviru zmogljivosti počitniških domov podjetja. XIV. POLOŽAJ IN VLOGA DRUŽBENO-POLITIČNIH ORGANIZACIJ 99. člen V podjetju deluje sindikalna konferenca, ki povezuje in koordinira delo vseh GOS—TOZD v skladu z enotnim poslovnikom vseh OOS. 100. člen Sindikalno konferenco sestavljajo izvoljeni delegati vseh OOS podjetja. Delegate volijo občni zbori vsake dve leti. Sindikalna konferenca izvoli iz svojih vrst predsednika in izvršni odbor. 101. člen Sindikalna konferenca preko izvršilnega odbora vspodtiuja v skladu s pristojnostmi članstvo v posameznih TOZD k čim večji družbeno-politič-ni aktivnosti in enotnosti v akciji. 102. člen Sindikalna konferenca se vključuje v delo višjih sindikalnih organov in izvaja skupne naloge po načelu občinske pripadnosti oz. sedeža podjetja. 103. člen Sindikalna konferenca je nosilec samoupravnega sporazumevanja v podjetju in povezovanja z organizacijami fe področja dejavnosti podjetja. 104. člen Sindikalna organizacija sodeluje z organi samoupravljanja podjetja, svetom OOZK in sekretariatom mladinske organizacije. Njeni predstavniki morajo biti vabljeni na seje samoupravnih organov podjetja, na katerih posredujejo skupne predloge in stališča. 105. člen Sredstva za uresničitev vsakoletnega programa sindikalne konference zagotavljajo TOZD iz ost var j enega dohodka v razmerju povprečnega števila zaposlenih. 106. člen Zveza komunistov je v podjetju IMP organizirana po načelu, da je v vsaki temeljni organizaciji združenega dela ustanovljena samostojna organizacija zveze komunistov. 107. 'člen Zaradi usklajevanja in povezovanja politične dejavnosti je v podjetju ustanovljen svet zveze komunistov. Svet ZK sestavljajo sekretarji organizacij ZK v TOZD ter člani ZK in vodstev samoupravnih organov ir^ vodstev družbeno-poliličnih organizacij. 108. člen Organizacija zveze komunistov razpravlja o vseh zadevah v podjetju in sklepa v okviru svojih pristojnosti. 109. člen Pri izvajanju svojega programa se povezuje in sodeluje z ostalimi političnimi organizacijami in samoupravnimi organi v podjetju. 110. člen Organi samoupravljanja in poslovni organi v podjetju so dolžni omogočiti nemoteno delovanje organizacije ZK pri izvajanju njenih programov. Zagotoviti morajo potrebna finančna sredstva za izobraževanje na tem področju in nadomestilo osebnega dohodka ter ostalih stroškov, nastalih v zvezi z družbeno-političnim delom. 111. člen V podjetju deluje mladinska organizacija, ki predstavlja in združuje mlade delavce do 27. leta starosti in zastopa njihove interese. Mladinska organizacija je organizirana v Vseh TOZD in se pri svojem delu tesno povezuje z drugimi družbeno-političnimi organizacijami In organi upravljanja. XV. SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR 112. člen TOZD bodo s posebnim sporazumom združevale sredstva rezerv za skupno kritje izdatkov v zvezi s SLO in civilno zaščito. 113. člen TOZD bodo skupno urejale naslednja dela na področju splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite: — priprave načrtov in ukrepov za splošni ljudski odpor — priprave načrtov nabave zaščitne opreme in objektov — nabava in razdelitev zaščitne opreme za TOZD — vodenje organizacije obrambne vzgoje delavcev in članov civilne zaščite v TOZD — sklepanje oz. obravnavanje organizacijskih vprašanj s pristojnimi sveti za narodno obrambo in upravnimi organi, ter službami za narodno obrambo občin, republike in drugih organov. 114. člen Delavski svet podjetja skrbi in je odgovoren za izvajanje obrambnih priprav oz. priprav za splošni ljudski odpor v podjetju in TOZD. 115. člen Na področju splošnega ljudskega odpora ima DS podjetja še naslednje pravice in dolžnosti: — imenuje odbor za splošni ljudski odpor podjetja — imenuje pododbore za splošni ljudski odpor v TOZD — imenuje na predlog odbora splošnega ljudskega odpora podjetja delavce, ki opravljajo zaupna dela pri pripravah za splošni ljudski odpor kot so: vodja vojnih priprav podjetja, njeg‘ov namestnik in upravitelj vojnega načrta — odloča o finančnih sredstvih za potrebe priprav splošnega ljudskega odpora — skrbi za opremljanje in strokovni pouk civilne zaščite — predpisuje, kateri podatki veljajo za vojaško tajnost in določa ukrepe za njihovo zaščito — v neposredni vojni nevarnosti ali vojni lahko na podlagi vojnih uredb z zakonsko močjo sprejema spremembe in dopolnila splošnih aktov. 116. člen Odbor za splošni ljudski odpor je kolektivni izvršilni organ delavskega sveta podjetja in opravlja izvršilne funkcije v zvezi s pripravami in izvajanjem obrambnih priprav v podjetju in TOZD. 117. člen Odbor za splošni ljudski odpor podjetja ima 7 članov, pododbori za splošni ljudski odbor TOZD pa 3 člane. Po potrebi se lahko odbor za splošni ljudski odpor razširi in v njega vključijo predstavniki sindikalne konference podjetja in predstavniki sveta ZK podjetja. Prav tako se lahko razširijo pododbori TOZD. 118. člen Odbor za splošni ljudski odpor podjetja ima pravice in dolžnosti določene z zakonom o splošnem ljudskem odporu, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni pa še dolžnosti, ki mu jih nalagajo določila vojnega načrta podjetja. Pododborom za splošni ljudski odpor TOZD pa določi pravice in dolžnosti odbor za splošni ljudski* odpor podjetja. 119. člen V vojni se mandat članov delavskega sveta podjetja in TOZD podaljša dokler razmere ne dopuščajo izvolitve novih organov. 120. člen Ce zaradi vojnih okoliščin ni mogoče zagotoviti kvoruma za seje organov upravljanja oz. ko-legialnih izvršilnih organov se seja kljub temu opravi, sklepi pa so veljavno sprejeti, če zanje glasuje najmanj 25 % skupnega števila članov zadevnega organa. 121. člen Če zaradi vojnih okoliščin ni mogoče sklicevati seje delavskega sveta podjetja, izvršuje njegove pristojnosti odbor za gospodarjenje ali drug kolegijski izvršilni organ. 122. člen Glavni direktor podjetja je pooblaščen opravljati vse posle koordinatorja priprav na področju SLO in skrbeti za neposredno izvrševanje priprav v podjetju, ter opravljati druge posle, ki so določeni s predpisi na področju SLO, pri čemer lahko za določene naloge pooblasti tudi druge osebe. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 191. člen Splošni akti podjetja morajo biti vsklajeni s samoupravnim sporazumom in tem statutom najkasneje do 31. 12. 1974. Do roka iz prvega odstavka tega člena se upO' rahljajo samo tista določila obstoječih splošni aktov, ki niso v nasprotju s samoupravnim sp0-razumom in tem statutom. 192. člen V roku 60 dni po sprejemu statutov TOZD statuta podjetja morajo biti imenovani na P°d lagi javnega razpisa individualni poslovodni 0<, gani TOZD in podjetja in vodilni delavci SS$^ V roku 6 mesecev po sprejemu statuta TO™ in statuta podjetja morajo biti imenovani podlagi javnega razpisa vsi ostali vodilni delavk' Javni razpis se ne opravi za tiste vodilne delavc6, ki so bili na ta mesta imenovani v letu 1973. 193. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme več k0* polovica delavcev v vsaki TOZD. 194. člen Spremembe in dopolnitve statuta se sprti6’ majo na enak način kot sam statut. Zbor delavcev TOZD je dne obravnaval in sprejel SPORAZUM 0 DODELJEVANJU STANOVANJ IN POSOJIL ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO 1. člen Sporazum ureja način in pogoje za dodeljevanje stanovanj v družbeni lastnini in pogoje za do-daljevanje posojil za stanovanjsko izgradnjo delavcem podjetja. 2. člen Viri sredstev za financiranje stanovanjske gradnje so: — sredstva stanovanjskega prispevka, s katerim razpolaga podjetje neposredno, — sredstva stanovanjskega prispevka, ki so na podlagi družbenega dogovora razporejena v solidarnostne sklade mesta oz. občin, — sredstva stanovanjskega prispevka, ki so na podlagi družbenega dogovora vezana pri poslovnih bankah, — sredstva iz dela čistega dohodka TOZD, razporejena v sklade skupne porabe, — sredstva vrnjenih posojil in najemnin. 3. člen Namen sporazuma je, da se pri dodeljevanju stanovanj in posojil določijo minimalni pogoji Za vse delavce podjetja, zagotovi pravilno dodeljevanje in pri tem pospešuje varčevanje delavcev, ter hkrati zavarujejo koristi in interesi podjetja. 4. člen Podjetje dodeljuje stanovanja: — brez finančne udeležbe prosilca, — s finančno udeležbo prosilca Posojila za stanovanjsko izgradnjo pa se dodeljuje v sledečih oblikah: — združeno varčevanje delavca in podjetja pri banki, — dodeljevanje posojil iz sredstev podjetja vezanih za določeno dobo pri poslovni banki, — dodeljevanje posojil neposredno iz skladov skupne porabe. 5. člen Stanovanje oz. posojilo se lahko dodeli samo delavcem, ki so določeno dobo v rednem delovnem razmerju pri podjetju. Delavcem, ki šele vstopijo v delovno razmerje, se stanovanja oziroma posojilo dodeli le izjemoma v primerih in pogojih, ki jih določa ta pravilnik. 6. člen 1. Podjetje dodeljuje stanovanja brez financ1^ udeležbe v primerih, da socialni položaj in sta'’ vanjske razmere prosilca ustrezajo pogojem, “ ločenim v posebni tabeli, ki je sestavni del te* pravilnika. \ 2. Prosilci, ki na podlagi tabele dosežejo veti število točk, imajo prednost pri dodelitvi stat1 vanj. g 3. Podjetje dodeljuje stanovanja s financ udeležbo prosilcu, ki izpolnjuje sledeče pog°l ■ a) da ni lastnik ali nosilec stanovanjske Pra ce na ustreznem stanovanju, ,u b) da je v delovnem razmerju pri podjti najmanj 4 leta, c) da prispeva pri povprečnem mesečnem , hodku na člana družine do 1.200,00 din 5 96, 1.200,00 do 2.000,00 din 10% in nad 2.000,00 d' 15 % lastnih sredstev, ki se v celoti poračuna'™, z najemnino s 3 % obrestmi, kolikor prosilec P dobi sredstva lastne udeležbe s posojilom delo V organizacije, pri kateri je zaposlen družinski ti se obresti na znesek lastne udeležbe ne obracu vajo. Udeležba je obvezna samo pri dodelitvi vih stanovanj. a. Pri ugotavljanju povprečnega osebnega don ka na člana družine se upošteva dohodek dru# dosežen v rednem delovnem času (t. j. oSd° se gibljivi del in presežek norme). V povprečjtt ne upošteva dohodek, dosežen z nadurnim de* oset>n.„ ga dohodka se ugotavlja za obračunsko in otroški dodatki. Povprečje doseženega oS^~u\e ga dohodka se ugotavlja za obračunsko obd zadnjih 6 mesecev v preteklem letu. Osnove, e p0' katerih se dploča procent, lastne udeležbe, se j,, večujejo sorazmerno z indeksom povečanja 0 m nih dohodkov v podjetju, ki ga ugotovi analitska služba. O povečanju osnov sklepa O ^ za stanovanjska vprašanja, družbeni standat" rekreacijo podjetja po zaključnem računu za V teklo leto. . 4. Med prosilci, ki izpolnjujejo vse zgoraj -. štete pogoje, imajo prednost pri delitvi stan ^ nja delavci, ki izpolnjujejo pogoj iz 1. točk člena tega pravilnika. vjcC 5. Kriteriji za pridobitev prednostne Pra do najemnega stanovanja z lastno udeležbo- OSNOVA 1. Leta zaposlitve pri podjetju 2. Odnos do dela T0Č,5 do do do 8 ' Gmotni položaj a) število družinskih članov °) prejemki družine skupaj , c) na člana družine Možnost pridobitve razpolagalne Pravice na stanovanje, katerega poseduje j Prosilec do 5 j' Gcena sedanjega bivališča do 6 y kvadratura sedanjega stanovanja do 6 ' Potnembnost delovnega mesta prosilca do 8 te i I vsako izpolnjeno leto pri podjetju (nad 4 ^ta) po eno točko, maksimalno 15 točk. Za dose--etla leta pri podjetju se štejejo leta, ki so izpol-i ,Cna do 30. junija tekočega leta. 5 točk 4 0 5 5 6 6 7 7 8 8 9 9 >0 10 U 11 12 12 13 13 14 14 15 15 oceni predpostavljenega od 0 do 3 točke. p4 3 tiaa' Zas*užek na čl. druž. do i;sj 0 točk 2 točki 4 točke 6 točk 8 točk S !5°1 do 1800 1201 do 1500 4 1200 M 4 *rajn trlp 'a razpolagalna pravica atna razpolagalna pravica Slo %a °ik 20 3 g* S 12.5 5 točk 2 točki točk sedanjega stanovanja na družinskega 7,5 do 20 do 17,5 do 15 do 12,5 do 10 1 °d 7,5 ali brez odločbe •tl! M ,m. točk na > 16 Od 15 d,° 16 Od li do 14 3 ' * 12 Od l do 10 •n 6 do g aij ?J °d 6 rez odločbe M 7 M del°Vnern mestu KV delavca M dpi°Vnem mestu SS delavca te dei°vnem mestu VKV delavca ted,,i0vnem mestu Viš. S delavca °vnem mestu Vis. S delavca točk 0 1 2 3 4 5 6 3 točke 4 točke 5 točk 6 točk 8 točk j 7. člen ? 4clavc0S-Oilla *z naslova združenega varčevanja stev Da m Podjetja pri banki in posojila iz sred-t)aicup0djetia, vezanih pri banki, se dodeljuje za a) stanovanja pod sledečimi pogoji: ske pr a,Prosilec ni lastnik ali nosilec stanovanj- b) 5Vlc.e na ustreznem stanovanju, t'ajpian5 2*1 V delovnem razmerju' pri podjetju % 4a z lastno udeležbo zagotavlja najmanj 2. p ednosti stanovanjske enote. ladi >.,0s°i'la iz tega naslova se lahko dodeljujejo P (0fi žajo povprečju srednje strokovnim delovnim in VKV delovna mesta višje strokovnim de* mestom kot to pogojujejo družbena načela. Glede na spremembe vrednosti delovnih s? na s^ncuiciiiuc vieuiiusu uciuvilm* .. rto>% temu stanju prilagojene tudi vrednosti kategor*L3 formiranega efektivnega dela predstavlja istove-flo5° vtednost posamezne kvalifikacijske skupine pri eganju povprečnega uspeha. Stimulacija delavcev na podlagi p preseženega dela dohodka Oseh' ■ ^°l°čUu v samoupravnem sporazumu o delitvi W°n'h dohodkov (pravilniku) za ugotavljanje gibljita^ t . a dohodka, je do gibljivega dela upravičen tudi gihljj ni delavec in sicer v višini 50 % od ugotovljenega abjv v posamezni 1/4 letni periodi, katerega o$tyVa v tej višini največ do 6 mesecev, ko se izravna z 5 'Ti delavci. doJ° dopolnitvijo samoupravnega sporazuma bi bilo 4tan° znatno povišanje osebnega dohodka za za-toj^delavee in zbližanje njihovega osebnega dohodka aayedenim predlogom o povišanju števila točk se 02*811. osnovna vrednost posameznih delovnih tiill -j. *at pa bo glede na finančne zmožnosti posamez-• D vplivala verjetno na višino gibljivega dela. dolžnost TOZD, da ob sprejemanju tega 'A p °8a obravnavajo in pregledajo vprašanje doseganja t>Q(h0e.s.eganja norm, nadurnega dela in da na tem r'5'Pr ?U tu^' sprejmejo določene zaostritve, ker v (Mivy nem Pr™6™ bodo nastopile težave, ki bodo 5teviiale,na vrednost točke. Predlagano stanje zvišanja din. točk je preračunano na vrednost točke 1,10 fšži^emembe in dopolnitve samoupravnega spo-Mter a 0 delitvi osebnih dohodkov (pravilnika) 1MP, v S * s° upoštevane vse spremembe in dopolnitve ■Wv ?Vne8a sporazuma o osnovah in merilih za-"ištvn dohodka in osebnih dohodkov v panogi gradbe-’ ki vsebuje določila SINDIKALNE LISTE. ^ajnižji neto osebni dohodek ^ . 17. člen - drugi odstavek neto osebni dohodek delavca, ki dela poln tpašatj o as in dosega normalen delovni uspeh, mora i Ohodt 60 % Poprečnega mesečnega neto osebnega ehi, k na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem ** Sa ugotovi in objavi Zavod SRS za statistiko. Ograde pripravnikov pt, 23. člen - drugi odstavek eAo 1^'avniška doba je najmanj tri mesece in največ 'hkon,.. °' ^ času pripravniške dobe pripada priprav- " ! Sfednjo izobrazbo 1700 točk mesečno $eČno Vlsi° ali I, stop no izobrazbo 2000 točk me- t|'('seČno'SO*co a*' dl- stopno izobrazbo 2400 točk 3. Nočno delo 43. člen Za delo v nočnem delovnem času pripada delavcu dodatek v višini 25 % obračunske osnove za redni delovni čas, ko je delal v nočnem delovnem času. Za nočni delovni čas se šteje čas od 22. do 5. ure, oziroma do 6. ure naslednjega dne, če se to ujema z nočno delovno izmeno. 8. Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni 58. člen Znesek nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni je 90 % povprečnega mesečnega neto OD delavca. Osnova je izplačani osebni dohodek v preteklem letu. 4. Delo na dan nedelje 44. člen Za redno delo na dan nedelje pripada delavcu dodatek v višini 30 % obračunske osnove za delovni čas, ko je delal v nedeljo. 5. Dodatek na izmeno 48. člen - prvi odstavek Delavcem, ki delajo stalno (ves obračunski mesec) v dveh izmenah, oziroma nestalno v treh izmenah, poln delovni čas, pripada za delo v drugi in tretji izmeni na vseh delovnih mestih dodatek 1 dinar neto na uro. Deljen delovni čas: Če je zaradi narave dela deljen delovni čas, se lahko določi poseben dodatek delavcu, ki dela v deljenem delovnem času 350 din neto mesečno. Za deljen delovni čas se šteje, če prekinitev delovnega časa traja več kot dve uri. 6. Delo na dan praznika 51. člen Za delo na dan zveznega in republiškega praznika pripada delavcu, poleg zakonsko določenega nadomestila in akontacije, osebnega dohodka, zaradi dela na ta dan še dodatek v višini 50 % obračunske osnove za reden delovni čas. 7. Regres za letni dopust 53. čleri Delavcem in učencem v gospodarstvu pripada za letni dopust regres v višini 800 din. Za ožje družinske člane pa 50 in sicer: - za vsakega otroka, ki živi v družinski skupnosti v predšolski dobi in v času šolanja, vendar največ do 25. leta starosti in - nezaposlenim ženam delavcev Če sta v podjetju zaposlena dva starša, lahko dodatek dobi za otroka tisti, pri katerem je otrok zavarovan. 54. člen b) točka - Da so v prejšnji delovni organizaciji prejeli manj kot 800 din 9. Nagrade ob delovnih jubilejih 67. člen Višina nagrade za delovne jubileje je: 1. za 10 let neprekinjene delovne dobe v delovni organizaciji je en povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, 2. za 20 let neprekinjene delovne dobe v delovni , organizaciji je 1,5 povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu, 3. za 30 let neprekinjene delovne dobe v delovni organizaciji sta dva pop reč ga neto osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Čas, ko je bil delavec pri vojakih in na strokovnem izobraževanju po odobritvi delovne organizacije, se ne šteje za prekinitev delovne dobe, ne šteje pa se za jubilejno dobo lza priznanje nagrade, učna doba delavca pri podjetju pa se šteje v jubilejno dobo. 10. Odpravnina 69. člen Odpravnina ob odhodu delavca v pokoj ob navedenih pogojih je v višim: — za doseženo neprekinjeno delovno dobo do 10 let v podjetju pred upokojitvijo dva povprečna mesečna neto osebna dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. — za doseženo neprekinjeno delovno dobo nad 10 let v podjetju pred upokojitvijo tri povprečne neto osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Delavcem, ki so invalidsko upokojeni, jim pripada odpravnina v višini, določeni po drugi točki prvega odstavka, ne glede na dolžino delovne dobe v podjetju. Enak znesek pripada ob primeru smrti delavca -najožjim članom družine. 11. Nagrade učencem v gospodarstvu 77. člen Višina nagrade učencem v gospodarstvu je naslednja: - za prvi letnik učne dobe mesečno 650 din - za drugi letnik učne dobe mesečno 800 din - za tretji letnik učne dobe mesečno 950 din Višina pihliivesa dela ostane nesoremeniena. PREDLOG SPREMEMBE PRAVILNIKA O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV - VIŠINE TOČK SEDANJE RAZMERJE PREDLAGANO RAZMERJE [ategor. Kvalifik. Številc katego- rij Skupno štev. točk v razponu Aritm. povpr. st.točk Skupno š točk v povpreč. Stevilc ^zaposl. delavc. u , r poviš. števila točk novo število točk v razponu aritm. -povpr. st.točk skupno št točk v povpreč. 6°^- ^ indeX sanja ! -U 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 r~*~ - (5x7)- A- +. B. )„ rw) (V-rln) 5tlo 5:10 A - VISOKA 0-8 457o - 247o ..._3548 . 777-012 219. . 25o 482o - 272o 3798 831.543 l,o7 315:?87 R - VTR.T6 1 - A 242o_- 2o7o 3Q9.7o7 ' 179 25o 267o - 232o 2483 444.457 l,li:198:1^ C - SREDNJA) 1-4 2o7o - 177o . lo2o 551.o4o 287 25o 232o - 2o2o 2170 622.79o 1,13'17o D - NIŽJA 1-4 165o - 118o 1398 287-988 2o6 25o • 19oo - 143o 1648 339.488 1,17 124:12' E - POMOŽNA 1-2 115o - lo5o lloo 60.500 55 35o 15oo - 13oo . , 14oo 77.000 1,27: 97 = 1CŽ I 282o - 332o ■ 26 3o7o - 357o .... ABC - OSLU II 237o - 287o 2628 136.656 21 52 25o 262o - 312o 2878 ; 149.656 l,lo;255:2^ III 197o - 242o - 5 222o - 267o , - ! ! VKV - 218o - 162o 19oo 80I.800 422 35o 253o - 185o j 219o 924.18o 1,15!168:16^ KV — 172o - 142o 157o l,559.olo 993 4oo 212o - I600 j I860 l,846.98o 1,18' 139 i1*0 FK — 155o - 115o 135o 764.1oo 566 25o I800 - 14oo j 155o 877-300 1,14! 12o-.lly NK — 12oo - lo5o 1125 241.875 215 2oo 14oo - 125o 1325 284.875 1,17 j i°°v SKOPAJ: 5,581.253 3.194 . . . < 6,41o.853 11,47 1 * ■ : • ■ ' ; * . v 12. Štipendije 79. člen Osebam, ki se šolajo in jim je odobreno štipendiranje, se določijo štipendije v naslednji višini: 1. Srednja šola: 1.letnik 650 din 2.letnik 700 din 3.letnik 800 din 4. letnik 950 din 2. Višja - visoka šola: I. stopnja - letnik 1000 din II. stopnja - letnik 1100 din III. stopnja - letnik 1200 din IV. stopnja - letnik 1300 din 13. Nagrade praktikantov • 81. člen Višina nagrade praktikantov za 182 ur dela neto mesečno je naslednja: - za srednjo izobrazbo 1200 din za višjo izobrazbo - za visoko izobrazbo 1800 din 14. Dnevnice 91. člen Delavcem, ki so na službenem potovanju, za čas odsotnosti - nad 8 do 12 ur 80 din - nad 12 ur 120 din Stroški prenočevanja na podlagi predloženega računa se krijejo v višini 130 din V primeru, da delavec za prenočevanje ne predloži •računa, mu za prenočevanje pripada 60 din. Dnevnice so za vse delavce enake. 15. Znižane dnevnice 101. člen - b) točka Znižana dnevnica 42 din in 55 din je za vse delavce enaka. 16. Dodatek za nočnine 103. člen Delavcem in učencem v gospodarstvu pripada poleg znižane dnevnice po členu 101. točka b) še dodatek za nočnino do 50 din, ki jim ga povrne podjetje. Razliko nad tem pa krije vsak sam. 17. Povračilo stroškov za prevoz na delo 109. člen Delavce, ki se dnevno vozijo na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi ali za avtobusom podjetja, bremenijo prevozni stroški v višini do 20 din. Prevozni stroški nad to višino pa bremenijo poslovne stroške podjetja. Kjer ni momožnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se lahko obračunavajo stroški prevoza na delo in z dela v višini 0,40 din za km. Seznam za izplačila prevoznih stroškov v smislu gornjih - določil sestavljajo splošne službe TOZD oziroma uprava podjetja na podlagi predloženih potrdil delavcev in jih predloži v izplačilo blagajni. Vozovnice se ne preložijo. 18. Nadomestilo za ločeno življenje 113. člen dii> Dodatek za ločeno življenje znaša do 1000 mesečno. ,^o< V konkretnem primeru določi višino dodatka o za osebne dohodke. 19. Regres za prehrano med delom Regres za prehrano med delom znaša 100 d'n delavca mesečno. P RE DOL O G kA ZA DOPOLNITEV IN SPREMEMBO PRAVIL.N1JV, O DELITVI OD SISTEMIZACIJA IN PREKATA RIZACIJA DELOVNIH MEST TOZD Sedaj A-1V Delovno mesto Vodja splošne in kadrovske službe I vsi A-VI Vodja splošne in kadrovske službe II vsi B—II Vodja računovodske službe I vsi B-II Vodja računovodske službe II vsi - Glavni računovodja podjetja SSSS A—V Tajnik samoupravnih organov in družbeno političnih org. SSSS — Odgovorni urednik internega časopisa SSSS - pred^ v-V' A<‘ IMF GLASNIK izdaja delovna skupnost IMF -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3700 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški , odbor: ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni in odgovorni urednik), mg. Miran Mihelčič in Jože Weiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.