m IZDAJA jKJL CIOBllKO I3f BOE^IJO Uto VIII. PHIHOHSKI DNEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Zahtevamo konec londonskega mešetarjenja! >tev. 97 (2093) Poštnina plačana v gotovini Spedizion« in abbon. pošt. 1. ar. TRST, torek 22. aprila 1952 Cena 20 lir LEV ENOTNOSTI {E NAŠA MOČ! sloven*kih poli-•kifi vpHvcem trža- poziv na enotni ne gle-o politično pre-c dolgoletna že- * « - ^estrSklf] 0h*in naletel Saj a^sfco odobravanje. "titr,; "l na j P oseh Slovencev, njihov, R*je, k ^BaliLT00 na*eP£[ tpratičeni *S^a' Zato lahko no- ■ • da k ne. lu, m sfclep štirih Pa!tavlha pin- da ne bodo 'teftto n strallkarskih list v ■'itia Brv, utn^abrezina, Do-'■irr‘Več ent*bor in Zgonik, fotne ju!? . do Postavile c-■5 ^ŠOŠIcih cf0,S**’ da 3® V0‘ ^ krct2a Uirfi nceu Prii'!a H turih * VTl v°dstvih **h. sJcttpib slovenskih politič- ^ je ^ snpramo poudariti, lQastnim taborom Cl in T,n,;eriolnosti v Bazovi- ^ sestavo 51°uenslcih ^.Slasib ’ Jo naš dnevnik tist0) Ust, utesni- ''asilo leta Jo Pr* tem fetto te ieta°;?S7Uoboddne /ron' ton«« va !!l ^eta JV** pri ,,9r0ff>-amu propagiral dosledno Osvobodilne {e, ki *. - ..... "ostanlf,, ,,ie, biIa °d svojega izboritei ■ n°siteljica in lo°once,? ,Ca enotnosti used J8i dneh *I“*ti pa v najtežje t0 tvs- BSe z0Odovine in ki kanil ^nes> ko k omalo- ‘oi. )i.. “nje ^ ti* dnt» ■ ?atiranje našega ’°0nem, 3 a. vrhunec v po- 1 ittiijaL°?U^art,iu zapadnih u fal^*1rLU povampirje-?niu s !s^čnemu iredenti- fe ^kvpl(LV^an^evif tristran-i^e9a * 2 uvajanjem itali-1 z 'J*1*1!07 it etne g a. vo-l ? 2ft> °.na ° Povezavi list °m londonskega s?jH 1» ’ naj bi dalo c*'to«; Vezk privilegije v n,lc» s4-nn * tem še bolj de-(i, ( bučijo Trst o /talijo, j* »500ru. tržaških Sloven• %^.to«ici je eden izmed jj^ljj° Pravilno poudaril, taoistično pobesne-s strani faši->liK <^00 vzgojenih ne-->(o^eu ti{to- fco' te »«mUe?mo tržaške SIo-l4 naro,ie riSe j« gostovanji * Ptaršn/ so se «a če-t“”‘ in ku novemu PvSbartjn zapadnih T\Ua 1 ^‘knskemu po-3oč,?®°t«enk 3e dvignilo $j*i$ - «*•» tako še *«t ^.‘«0. ^ar i in i n« ___________ ____ bratov v Ju. S°!lt nevidenih mo- de- trieSkji' da so vsi vodi-s!ovenskih sku- fcor je bUo do' fin ?>itge9a ži^ f01/0 in željo tr0. P?ao po enotnosti, so 'Oci40 i-a 2goraj omenjene it ner(j.„ ®e* d,ernokratični šSSSr ~ tjoi p°Pa?);-i '-mperiali■ %?'■ rTJ,knX tristranske. '«r»? »0Uitie°nitev Italijan- v'>ka f£Č$S** 1,1 lri' erenca. je biio težko br^ur,akine privile i' S hram '^ialU'Trin WashiHB ^hturA”?*1"1 rim' K uS1 ‘n °dg°vorne k 1. dni ■ U Ttstu. fco 110 °(XQPe ^ „so Cl. Mice j. Se Politične, g0-®o!ožaj» niiiturn« kljud-InI ,Wu lioiPsem javnem ™est„, ,ee no. l°°Vomi. toashington-V, ' fcot dosi. r°,0i šf: v večji HSr!*0«li>0 in H mirov' Ul Ztnm JO dokončno hičvredne- ?tfi h.°®°tni 4>irja * Icos "« V in L °* to »mo I"' l°hdonskn° d°?ivlja-«m,.f* ve(}„ 5fco rnesetare- ^ tJu!) zavlnfi1* Pfanehalo. ^i!>'ejo - C£U.an3« «e ved. n -mt2lBn“*inii n°jbolj **t» J „n‘Cresi'- saj flre pa cc-50 dal* h' sabori- ^ele nr eri’ fcot ““ 0 0 ^li n®3 ^ Pačrtu — t(„rila prisilil pilota potniškega letala, ftaj se. spusti na ^erodrom v Gradcu, Nikola Mrvajjevič je pobegnil, ker jc bd obsojeni na dve leti zapora, keh je ponaredil diplomo beograjske pravne fakultete in ker je to diplomo tudi izkoriščal. Javni tožilec je istočasno zahteval tudi ekstradici-jo ostalih beguncev. BOZO BOŽIC nudijo kdo ve kakšnih jamstev. Pripominja se. da je Kefauver glasoval na jugu; proti zako-r.oin o državljanskih pravicah. Na koncu; poziva društvo, naj se pospeši kampanja v smislu, dp bo dva milijona črncev v južnih državah glasovalo1 tako, da se prepreči ((nesreča, ki bi jo zmaga dixiekiatoy povzročila«. Revija «Lookr.n« objavlj.a članek svojega, ravnatelja Wil-soroa, v katerem ta omenja, izjave general^ Mac Arthurja, ki jih ia v privatni družbi izrekel o generalu Ei*mhowerju Jtot morebitnemu republikanskemu kandidatu za, predsedniške volitve. Mac Arthur 5e baje na tem razgovoru dal sledeče politične nasvete: ((Predsednik Truman je edini, o katerem smo gotovi, da ga lahko porazimo. Lahko bi *e nam zgodilo, kar se je zgodilo v drugih državah, ki so postal; »vojaške države«. Jo pa ni nujno odvisno od1 vojakov, pač pa bolj od' vrste nekaterih vojakov. Potrebujemo človeka, k j naj bo pravi voditelj in ki naj mam prepreči vse to. Bojim se, da Eisenhower ni tak človek, predvolilnem navdušenju seveda ne manjka visoko donečih besed 0 Trstu. Bivši bojevniki itd. pravijo v svojem proglasu, da bo proslava 25. aprila ((slovesno in strogo svarilo proti vsakemu napadu na neodvisnost domovine, proti vsakemu odpovedovanju našim nedotakljivim zahtevam po Trstu«. Položaj pred volitvami se medtem še vedno ni razčistil. V Rimu se zdi, da bo štiristran-ski «apparentamento» vendarle prišel pod streho. Toda vezanje z demokristjani in tu ia tam s strankami, ki so še dalje na desno, je povzročilo nov razkol v PSDI, razkol, ki je spravil v veliko nevarnost sedanjo konfiguracijo večine, ki je bila sestavljena s takšnimi težavami. V znak protesta proti «svobodi nasprotovanja lastnim izjavam«, ki si jo je dovolilo vodstvo, je iz izvršnega c^dbora PSDI izstopil poslanec Andreoni, ki obtožuje Romito in Matteottija, da izvajata politiko, ki nasprotuje sporazumu. po katerem je bila sestav. Ijena sedanja večina. Andreottijev odstop jc za PSDI dokaj resna stvar. Kot znano, ima glavni odbor stranke 21 članov; po dolgih pogajanjih je bilo mogoče najti skupno platformo za sodelovanje med sredino in levico, ki st.a zbrali skupaj 11 glasov proti desetim Saragatove in Simo-ninijeve desnice. V tem s kraj. no labilnem razmerju glasov lahko vsako najmanjše nesoglasje poruši ravnotežje. Položaj, ki je nastal, pa ogroža socialistično perspeddtivo PSDI sploh, ker utegne nesloga med sredino in levico spraviti na površje spet Saragata in njegovo linijo brezpogojnega sodelovanja z demokristjani. Zakladni minister Pella je medtem predložil vladi gospodarsko poročilo za leto 1951 Pella je v tem poročilu — vsaj tako je razbrati iz izvlečka, ki ga je razširila poluradna ANSA — dokaj optimističen in trdi, da se je splošni gospodarski položaj Italije popravil. Kosmati narodni dohodek je na-rastel na 8323 milijard lir, od česar je bila uporabljena, po Pellovih računih, približno ena četrtina za investicije. Nekoliko v nasprotju s tem optimizmom so podatki o indeksu življenjskih stroškov, ki jih navaja Pella. Ta indeks je narastel od 48,49 v letu 1950 (baza — 1 v letu 1938) na 53,20 v lanskem letu. A. P. PARIZ. 21. — V Parizu sa predstavniki 14. držav članic atlantske zveze pogajajo o i-menovanju treh tajnikov, ki bodo pomagali glavnemu tajni, ku lordu Ismayu. _ Svet atlantske zvez^io imel v Rarizu svojo prvo sejo 28. aprila. Med drugim bodo govo-rili tudi o imenovanju Eisen-howerjevega naslednika. tAStbTt Za koga bodo glasovali ameriški črnci P NEW YORK. 21 — Jutrj bo-do izbrani delegati države New Ycr-k za kongres republikanske stranke, ki bo v juliju. Dcmnevajo, da bo imel Eisen-hovver večino od 96 delegatov New Yorka. Čeprav ne bodo ti delegati obvezani do nobenega kandidata, računajo da bo vsaj 76 od teh naklonjenih Eisen. hovverju. Kar se tiče demokratov, domnevajo, da bo večina delegatov države New York naklonjena Harrinianu. Za pripravljalne volitve v Penn;y Ivani ji, ki bodo juhi, kandidirata za republikance Eisenhovver in Stassen, ra de. mdkrate pa ni nobenega kandi. data. Volivci obeh strank, pa bodo lahko vpisali .na glasovnico kandidata, ki ga bodo sami izbrali. Predstavniki društva za na-predek. črncev v južnih drža-vah so sinoči objavil/ poročilo, v katerem izjavljajo, daj med onur.t, ki se potegujejo za kan-didaturo republikanske in de-mokratične stranke za pred. sedniške volitve, uinia nobeden takega programa, ki bi lahko pritegnil glasove črncev V po-Jtočilu je rečeno, da ni’ Eisen-hower nikoli javno podal izjave, ki bi preklicala izjavo iz ie. ta 1948. ki se nanaša na načelo ločitve črncev od belcev v vojski. Taft pa ju jasno izjavil, da nasprotuje številnim zakonom, ki so ugodni za črnce. Warrer. se jg izrekel za državljanske pravice, a jih ni nikoli uveljavil v Kaliforniji, kjer je guverner. »Kar se tič; generala Mac Arthurja« pravi poročilo, «čim manj se o njem' govori, bolje je«. Prav tako je društvo mnenja, da niti demokrati ne Ponovna zaostritev v tuniškem vprašanju Francoski gBiicralni rezident zaplenil brzojavko namenjeno baju - De Hautacloque zaključil razgovore vPamu - Panre član mešane komisije za reforme? Arabske v OZN, NEW YORK, 21. — in azijske delegacije . , ki so se danes sestale, šo sklenile, da bodo stopile v stik z drugimi delegacijami držav clanic OZN, da zvedo njihovo mnenje o umestnosti sklicanja izrednega zasedanja glavne skupščine OZN, pa katerem naj bi razpravljali 0 tuniškem vprašanju. Na današnjem sestanku so razpravljali o sledečih možnostih: 1. sklicanje nove seje Varnostnega sveta, če bi se peložai v Tuniziji poslabšal; 2. prepričati ostale člane OZN. o potrebi posebnega zasedanja glavne skupščine. Indonezijski delegat Palar je v imenu skupine izjavil, da so nekateri delegati že dobili navodila od svojih vlad, naj bi skušale doseči sklicanje poseb. nega zasedanja glavne skupščine, in da je gotovo, da bo vseh 15 delegacij prej ali slej dobilo taka navodila. O položaju v Tuniziji j« Palar izjavil, da sedaj ne more reči, ali se je ta poslabšal ali ne: odklonil je pojasnila, ali so sklenili ponovno posredovati pri Varnost, nem svetu preden se odločijo o zahtevi, naj se skliče glavna skupščina« palar je tudi izjavil, da namerava skupina proučiti obtožbe o francoskem vmešavanju glede brzojavk, ki so bi-le poslane beju iz New Yorlca. Tajnik komisije za svobodo Se-verne Afrike je namreč izjavil, da je trancoski generalni rezident zaplenil brzojavke, ki so vsebovale zapisnik o seii Varnostnega sveta tn ki so stale nad tisoč dolarjev. Palar je po. udaril, da je tako ravnanje v nasprotju s francoskim trditvami, da jma bej vso suverenost. Medtem javljajo iz Pariza, da bo bivši ministrski predsednik Faure verjetno vodil francosko delegacijo v mešani komisiji za reforme v Tuniziji. Generalni rezident je v Parizu zaključil posvetovanja s predstavniki vlade in se bo vrnil v Tunizijo najpozneje jutri. Ob svojem povratku v Tunizijo bo gotovo pritisnil na Baccoucha, naj se požurl z izbiro tuniških predstavnikov v omenjeni komisiji. V Tunizu je včeraj večja množica priredila femonstraci-je pred sedežem ministrskega predsednika Baccoucha. Policija je uporabila strelno orožje in ranila nekaj demonstrantov. Perzijska nota zaradi Bahreinskih otokov TEHERAN. 21. — Iranski zunanji minister je včeraj izročil v britanskemu poslaništvu v Teheranu protestno noto, s katero protestira proti obisku britanskega pravnega svetovalca Eriča Becketta na Bahreinskih otokih, kjer se je sestal s tamkajšnjim šejkom. Perzijska vlada obtožuje britansko vlado, da se nezakonito vmešava v zadeve Bahreinskih otokov, in poudarja, da so ti otoki vedšio bili sestavni del Irapa. Nota poudarja, da je britanskim pristojnim oblastem prav dobro znano, kakšno je stališče Irana do britanskih zahtev nad kraji ob Perzijskem zalivu. Bahreinski otoki imajo sedaj namreč staitut neodvisne dežele pod vodstvom šejka in so v posebnem pogodbenem odnosu z Veliko Britanijo. Iz diplomatskih virov v Londonu se je zvedelo, da bo Velika Britanija zavrnila iransko noto. To je ie tretja teheranska nota po drugi svetovni vojni Veliki Britaniji v tvezi z Bahreineki-mi otoki. TOKIO, 21. — poveljnik Ridgwayevega glavnega stana gen. Hickey je poslal japonskemu zunanjemu ministru pismo, s katerim_ vztraja, naj Japonska pospeši svojo oborožitev, * KAIRO. 21, — Zdravstveno stanje Abdel Krima, ki je v bolnišnici v Kairu, se je poslabšalo, Kakor je znano, ie Abdel Krim leta 1925 vodil u-por v francoskem Maroku, DNE 1CE53 Danes torek 22. JPrj‘a Roj.V. I. Lenin 1870 . Sonce vzide ob 5.06. ni 19.00, Dolžina dneva 13.o2. w»“ vzide ob 3.58. zair'e ob Jutri, sreda 2.;. apni* 52 obel v Ul. Ghega Resnica jili bode v oči GORICA, 21. — Včerajšnji »Giornale di Trieste# objavlja na uvodnem mestu goriške strani članek pod naslovom «Gospodarska stvarnost v naši pokrajini«, v katerem polemizira z zagrebškim dnevnikom, ki je pred časom objavil članek, v katerem trdi, da je sedanj e izredno slabo gospodarsko stanje v vzhodnih obmejnih predelih zlasti v Gorici pripisati italijanskemu imperializmu, ki skuša za vsako ceno širiti »svoj■ življenjski prostor» ali pa obdržati, kar je imel nagrabljenega. Časnikar jezuitskega lista se razburja nad takim pisanjem in pravi, da bi morali Italijani po jugoslovanski logiki pustiti Jugoslaviji Gorico in morda še kaj drugega. Pripomniti moramo, da bi bilo to zelo pravično, Italija ni v Gorici nikoli ničesar imela. Njo je imel le fašizem in jo raznarodoval. Bistvo takega mišljenja določenih italijanskih ljudi v Gorici in tudi drugje v Italiji je treba iskati v njihovem duševnem ustroju. Težko bi namreč na svetu našli človeka, ki bi bil pripravljen za osebni prestiž in prestiž »patrie« žrtvovati toliko kot italijanski oblastniki. Pod fašizmom so žrtvovali življenja in denar, samo da so osvajali in se utrjevali v Afriki. Po vojni in po porazu fašizma se skušajo za vsako ceno obdržati na slovenski zemlji, kjer stoji Gorica. Na tej zemlji se skušajo italijanske oblasti obdržati za ceno gospodarskega propadanja, ki je pogojeno v dejstvu, da je del slovenske zemlje organsko odtrgan od ostalega slovenskega ozemlja. To ni nobena skrivnost in to stanje je vsak dan na dnevnem redu na vseh sestankih občinskega in pokrajinskega sveta, gospodarskih in političnih ustanov, samo da se ljudje, ki o tem razpravljajo le redkokdaj upajo pogleda, ti resnici v obraz in povedati, da tako mora biti in bo, dokler bo uzakonjeno nasilstvo za Slovence krivičnega diktata. Slovensko ljudstvg,,zelo rado verjame, da bi bili goriški oblastniki pripravljeni napraviti najrazličnejše korake, da bi pomagali «sveti Gorici«; rado verjame, da bi v korist Gorice (beri korist italijanskega megalomanskega imperializma) zahtevali priključitev Soške in Vipavske doline. Toda to naj si izbijejo iz glave, ker se D’Annunzijev primer v *Ž>beni obliki ne bo več ponovil. Gorica in z njo vsi italijanski obmejni kraji so žrtev italijanskega imperializma in taki bodo ostali, dokler bo iz Rima vel vedno isti veter. Ravnateljstvo tržiških ladjedelnic irozi stavkajočim delavcem Ker jim gredo delne stavke na Živce, bi jih radi proglasili za nezakonite TR2IC. 21. -r Ze od samega zadetka, ko so delavci v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču zahtevali od tovarniškega vodstva izplačilo osem tisoč lir kot nagrado za presežek proizvodnje od leta 1945, dalje, je bilo videti, da delodajalci zahteve ne bodo mirno sprejeli in ji ugodili, arrtpak da bodo skušali delavce! izigrati in jih opehariti za zahtevano vsoto. Ko pa so se predstavniki notranje komisije in parlamentarci sestali z ravnateljem v Trstu in Benetkah, tedaj je bilo popolnoma razvidno, da bo prišlo do ostrega sindikalnega spora. Ze v prvem tednu so vse tri sindikalne organizacije napovedale več zborovanj, na katerih so razni sindikalni voditelji poudarjali pravičnost delavskih zahtev in potrebo vztrajanja v enotnem bloku za ureshičerije zahteve. Vodstvo podjetja tudi v skrajnem delavskem normalnem koraku ni hotelo popustiti, zato je bila proglašena najprej kratka stavka vseh od. delkov, kasneje pa so pričele po en dan stavkati posamezne stroke ločeno, tako, da je delo . v tovarni popolnoma ohromljeno. Tudi včeraj se je stavka nadaljevala kot prejšnje dni Dela so se popolnoma vzdržali delavci, ki so zaposleni v mizarskem oddelku, pri žagah. skladiščih, slikarji, delavci pri ko imajo samo tisto, kjer se osrednji elektrarni itd.. j vsi delavci vzdržijo dela ni- V zadnjem sindikalnem po-'kakor pa zanje ne more'biti zivu so vse tri sindikalne or-; legalna sedanja stavka, ker ganizacije pozvale uradništvo,1 povzroča stavka posameznih naj se za popoln izid stavke oddelkov po njihovem mnenju čeZtrtkaiZrednega de‘a ^ **“! °ŽUn° sabotažo- ki bi 3° Vodstvo podjetja pa po svoji I strani skuša na vse mogoče načine prisiliti delavce, da bi s stavko prenehali in se tako odpovedali svojim zahtevam. Medtem ko je pred dnevi izdalo proglas, da ne bo plačalo delavcem ur, ko niso ničesar napravili, ker se v sedanji stavki dogaja, da so marsikatere stroke zaradi stavke elek. tričarjev prisiljene biti v brezdelju, je te dni razširilo po Zvezi industrijcev proglas, po katerem je zanje sedanja stavka nelegalna Za legalno stav- i treba kaznovati. Pri utemelje-I vanju te pobožne delodajalske j I želje se oslanjajo na zadnjo razsodbo višjega ustavnega sodišča Prepričani smo, da vsi delodajalski manevri ne bodo spra. vili stavkajočih delavcev in uradnikov na kolena, ampak da bodo trdno vztrajali pri svojih zahtevah. Na njihovi strani, so simpatije vseh poštenih ljudi, ki vidijo v njihovi borbi veliko možnost za delno izboljšanje izredno slabega položaja ladjedelniških delavcev. ZADRUŽNE MLEKARNE V BENEČIJI potrebujejo podporo za obnovo opreme M Malini in tudi drugod nimajo v mlekarnah voda Velika izguba zaradi starih posnemalnikov Zadružno mlekarno v Malini so ustanovili leta 1950 na pobudo nekaterih tukajšnjih družin, ki so hotele s tem izboljšati naše gospodarsko stanje. Tem družinam so se polagoma pridružili skoraj vsi kmetje, tako da šteje mlekarna sedaj po dveh letih od ustanovitve 121 članov, ki nosijo vanjo mleko. Dnevna količina predelanega mleka je seveda v raznih letnih časih različna. To je seveda precejšnji nedosta-tek, kajti mlekarna mora biti opremljena za najvišjo količino mleka v letu, medtem ko predeluje iep del leta mnogo nižjo količino mleka. Pozimi predelujejo okoli pet stotov mleka, poleti dosežejo pa deset stotov. To je odvisno od tega. ker se krave telijo v prvih pcmladanskih mesecih, kar se Volilni imeniki na vpogled GORICA, 21. — Goriško županstvo sporoča vsem volivnim upravičencem, da si na tajništvu občini lahko ogledajo volilne imenike. Volilni imeniki bodo na vpogled samo do 30. t. m. Vsakdo ki ima volilno pravico in ni vpisan v omenjenih seznamih, lahko vloži pritožbo na občinsko volilno komisijo. Nocoj otvoritev razstave slikarja Alojza Spacala Nocoj, torek 22. t. in., ob 20. uri bo na sedežu Prosvetne zveze v Gorici, Ul. Ascoli t otvoritev razstave tržaškega slikarja Spacala. Ob otvoritvi ,_ bo spregovoril prot. Jože Ko-|Gle(ie te?a 3« ta <*že,a na 5°»; Razvoj telefonskega omrežja v Italiji zaostaja za Zapadno Evropo Kako zasebne telefonske družbe izkoriščajo naročnike zlasti pri medkrajevnih razgovorih Pred kratkim je bilo mnogo hrupa o vprašanju telefonov v Italiji, pri tem so ugotovili, kako se je razvila telefonska mreža in kako se je zvišalo število naročnikov. Pred vojno je bilo v Italiji 875.140 telefonskih aparatov, ki so se znižali po vojni na 629.245. Njihovo število pa je naglo narastlo ter je leta 1951 doseglo 1,362.625. Vidimo torej, da je bilo opaziti nek razvoj. Prav tako je narastlo število naročnikov. Seveda je to število nižje oh telefonskih aparatov, ker imajo nekatera podjetja po več aparatov. Seveda je največ telefonskih aparatov v Rimu in Milanu. Gorica in Videm pa sta na repu. V goriški provinci deluje 3.123 telefonov (22,5 na tisoč prebivalcev), medtem ko deluje v videmski provinci 8.696 telefonskih aparatov (11,1 na tisoč' prebivalcev). Skupno nima dežela Furlanija - Julijska krajina niti en odstotek vseh aparatov, ki delujejo v Italiji. sovel, ki bo tudi ilustriral razstavljena dela in občinstvu predstavil slikarja samega. Vabljeni vsi ljubitelji likovne umetnosti 1 Doklade za delavce v delovnih centrih GORICA, 21. — Ministrstvo za delo je z okrožnico odredilo, da bodo vsi delavci, ki so zaposleni v delovnih in pogoedo-valnih centrih, prejeli za veliko noč in 1. maj redno dnevno doklado, čeprav ne bodo omenjene dni delali. šem samo pred Abruzzi, Basi-licato, Kalabrijo in Sardinijo. Iz teh podatkov tudi vidimo, da je sedaj telefonsko povezanih med seboj 7.136 občin v vsej Italiji, medtem ko jih je bilo pred vojno 5.709. To pa nam tudi pove, da je povezanih med seboj le tri četrt italijanskih občin. Ce primerjamo te podatke s podatki drugih držav v Evropi, vidimo, da je gostota italijanske telefonske mreže še precej nizka. 1. januarja letos je bilo v Švedski 22,8 telefonskih aparatov na 100 prebivalcev, v Švici 18,2, na Danskem 15,8, v Islandiji 13.2, na Norveškem 13.2, v Angliji 10,2, na Finskem 7,7, v Italiji pa samo 2,4. V zapadni Evropi imajo manjši odstotek telefonskih aparatov samo v Španiji in na Portugalskem. Italija pa je na boljšem v primeri s skoraj vsemi vzhodnimi državami. Pri tem pa moramo upoštevati, da se je pri njih industrija kasneje razvila. V Italiji bi se lahko telefonska mreža bolj razvila, saj je tudi tehnika precej razvita in je gostota prebivalstva precej visoka. Zaradi tega ne povzroča napeljava telefona večjih težkoč. Razvoj telefonskega omrežja pa zavirajo razna podjetja, ki imajo v zakupu telefonsko omrežje. Razne polemike v listih nam žarko osvetljujejo položaj. Predvsem so se naročniki v listih večkrat pritoževali, da so v trimesečnih seznamih medmestnih razgovorov našli račune za razgovore, kakršnih niso nikoli zaprosili. T0 je načelo vprašanje, kako kontrolirati razne telefonske razgovore. Nekateri so predlagali, naj bi namestili v raznih stanovanjih števce, kakor jih imaj0 že sedaj za luč, plin in vodo. Nekateri ljudje pa so pri tem pripomnili, da bi dvignilo stroške za vzdrževanje telefonskih zvez in da bi morali- zato zvišati tarife. Pri tem pa je še marsikaj mnogo bol j* značilnega, ki kaže, kako ravnajo razne družbe. Predvsem je treba plačati naročnino za tri mesece vnaprej. To je značilen primer monopola, v katerem se lahko vsilijo naročniku takšni pogoji, ki so bolj ugodni za podjetnika. Poleg tega zahtevajo za ŠPORTNA NEDELJA Ponovni poraz Pro Gorizie Parma-Pro Gorizia 4:2 Čeprav je končni rezultat neljub Goričanom, so bili ti v prvem polčasu v vodstvu in zdelo se je, da bodo tudi remizirali ali zmagali, če ne bi dali domačini vse iz sebe. Preveč pozno se je Pro Gorizia zbudila iz svojega dolgega spanja. Zaradi osmih porazov se ne more več rešiti. Vendar se je v nedeljo predstavila na igrišče v Parmi v taki postavi, da so se domačini kar čudili in jo glasno hvalili. Odsoten je bil na igrišču branilec Nunin, kljub temu pa je bila obrambna vrsta tista, ki je najbolje delovala. Najboljši na igrišču so bili Merol, Cuzzot in Orzan, Med domačini pa se je najbolj odlikovala napadalna petorica. Sodniku Simonu iz Milana je bilo sojenje olajšano ob lepi igri obeh enajsteric. Domačini so takoj prešli v napad in tudi dosegli uspeh s Fabbrijem v 11. minuti. Toda že v 16. minuti so Goričani izenačili, ko je Venturini stre. ljal v mrežo z glavo. Sest minut pozneje je Meroi po lepo uspeli lastni akciji močno streljal v vrata in vratarju Busa-niju ni ostalo drugega, kot pobrati žogo v mreži. Sest minut pred koncem polčasa pa je Bronzoni dosegel izenačenje za domačo ekipo. V začetku drugega polčasa so Izkoristili domačini prilike, ki so se jim nudile in so zabili že v 3. minuti s Fabbrijem in v 10. s Korostelevom. Goričani preidejo v napad in cele pol ure gospodarijo na igrišču, toda nasprotna obramba in slaba igra goriskih napadalcev sta krivi, da se rezultat ne more zvijati v korist Goričanom, Tako ostane rezultat 4:2 za domačine. Goričani so nastopili v sledeči postavi: Masotti; Del Fabbro, Cuzzot; Orzan, Venturini. Medeot; Meroi, Genero, Macor, Donda, Di Biagio. Pri-1 Juventina zapravi lepe prilike hodnjo nedeljo bo Pro Gorizia igrala doma proti Cremonese. Sedaj je na dvanajstem mestu v lestvici s 25 točkami (22 manj od prvaka Piacenze), Juventina poražena v Moraru Mororo Juventina 1:0 (0:0) Enajstorica Juventine je preteklo nedeljo zamudila lepo priliko, da bi si utrdila položaj v lestvici. Izgubila je tekmo proti Moraru, proti ekipi torej, ki bi ne smela nikoli predstavljati nobene nevarnosti. Toda zgodilo se je to, kar smo že prej napovedali. Juventina igra proti močnim ekipam dobro, proti iibkim pa se izgublja v nekoristni igri. Četudi je Juventina bila stalno v premoči in je posebno v drugem polčasu dobesedno bila gospodar igrišča, ni znala te svoje premoči izkoristiti, V tej tekmi je posebno napadalni kvintet pokazal svoj* neodločnost za streljanje v mrežo in tako so si igralci Juventine zaigrali marsikatero lepo priliko. Priznamo tudi, da je marsikateri strel le za malo zgrešil vrata ali celo udaril na prečne trame in da je sodnik prezrl celo vrsto grobi^ napak v škodo Juventine, dočim je prisodil Moraru večino kazenskih strelov, toda naj se igralci zavedajo, da zmaga tista ekipa, ki je odločna in ki ne obtožuje sodnika in se ne o-pravičuje s smolo. Nekaj kronike. Juventina se predstavi v nekoliko drugačni formaciji, in sicer v desnem krilu igra Trampuž, ki naj bi obenem pomagal srednji črti in namesto ponesrečenega Mal-fattija igra Susterini. V prvem polčasu je igra bolj mrtva in za gol v 8', v 10*, ko se močan strel Giuseppina odbije na prečki, isto ponovi Bavcon v 18. Minuto pozneje odredi sodnik enajstmetrovko v korist Juventine in Graba strelja ven. To tudi moštvo Morara napada in Silvestri nekajkrat krasno ubrani. V drugem polčasu igra Juventina bolj odločno, toda Mo-raro, zabije v 7' gol. Ze prej pa ni sodnik videl, kako je branilec Morara ustavil žogo z rokami tik pred mrežo. Qd tu naprej pa postane igra nejasna in kljub stalnim napadom Juventine ostane rezultat neiz-premenjen. Stalni pritisk rodi mnogo stranskih strelov, ki ostanejo brez uspeha. In tako pomeni končni žvižg za moštvo Morara zmago, v katero sami niso verjeli. Naj omenimo še incident, in sicer fizični napad na sodnika, ki so ga rešili sami igralci Juventine Tudi v 19’ drugega polčasa so nekateri navijači Morara pljuvali na igralce Juventine, ko nekdo od Morara obležal na tleh udarjen od žoge. Tako se je končala ta grda tekma in čeravno je Juventina še vedno druga na lestvici, ima pa za seboj vrsto ekip, ki se bodo v preostalih tekmah trdo borile. Juventina je druga s 30, točkami, Manzano in Sagrado z 29. Mossa in San Gottardo pa z 28. Obetajo se nam torej še zanimive tekme. Juventina B Straccis 6:2 (3:1) JUVENTINA B: Stakul; Jarc. Mosetti; Polo, Pavlin, Malfat-ti; Vuga, Corolli, Žakelj, Suli-go j, Hmeljak. STRACCIS: Fabris; Carbo-nella, pettarin; Mauri, Franzut. ti, Tommasi; Bressan, Collini, I Bernardi, Bregant, Bernardis. | tekmovanja tako igrali. Sodnik: Ziglio iz Corno di Rosazzo. Juventina B, ki se je zavedala svoje nadmoči, je takoj po sodnikovem žvižgu prevzela iniciativo. Uspeh vseh napadov je bil dosežen v 13. minuti, ko je Žakelj prepričljivo zabil prvi gol tekme. Po tem uspehu so Juventinci sikušali še zvišati rezultat, toda zaradi nekih napak je sodnij prisodil enajst, metrovko v korist domači ekipi; Stakul pa je ta kazenski strel ubranil in pred njegovimi vrati se je vnela huda borba, ki se je končala dve minuti pozneje z golom, katerega je zabil Franzutti. Tekma se je nadaljevala na polovici igrišča, a v 35. minuti je Žakelj pograbil žogo in hitro prišel do nasprotnikovih vrat; vratar Fabris ni bil zmožen ubraniti o-strega strela; tako je vodstvo zopet prešlo v roke Juventin-cev. Pet minut pozneje je mo-ral domači vratar že v tretjič pobrati žogo v svoji mreži: tokrat je bil Pavlin tisti, ki je zabil gol. Zadnjih pet minut polčasa so bili še vedno Juventinci v premoči, a brez uspeha. V drugem polčasu so se hoteli domačini nekako reorganizirati, ampak niso uspeli. V 10. minuti je Pavlin zabil že četrti gol. Dve minuti pozneje je bil Corolli tisti, ki je še en. krat zabil z močnim strelom gol v Fabrisova vrata. Pritisk Juventincev se je stopnjeval in v 17. minuti je še Hmeljak pustil domačega vratarja z dolgim nosom. Domačinom se je pa zdelo vse to že malo preveč in tedaj so se igralci iz Stražic zbudili, a prepozno. Zoga je prišla v njihovo oblast in stal. no so bili pod Stakulovimi vrati. Uspeh so dosegli v 31. minuti, ko je Bernardis ukanil Stakula m zabil žogo v mrežo. Domačini so skušali še zvišati rezultat, da ne bi bil poraz tako velik, a vse zaman. Rezultat je ostal 6:2 v korist gostov — Juventincev. S to zmago so rezervni igral, ci Juventine pokazali, da bi lahko bili na boljšem mestu v lestvici, če bi že z začetka medkrajevne razgovore predujem, ki bi moral znašati približno isto vsoto, kolikor bi stali medkrajevni razgovori v naslednjih treh mesecih. Ta vloga, ki je treba dati kot predujem, je pravzaprav investicija «a fond perdu* v korist družbe. Kdor se torej poslužuje medkrajevnih telefonskih razgcvorov, ta seveda to stalno opravlja. zato mu nikoli ne vrnejo predujma. O tem bi se dalo še razpravljati, toda s stvarjo bi se lahko še sprijaznili, če bi jmeli ta polog za dokončnega. Tako se je zgodilo, da so pred vojno položili nekaj sto lir. Z razvrednotenjem lire pa so naročnikom povedali, da ta vsota nikakor ne zadostuje jn *'■ KRATKE VESTI Iz beneških vasi Sovodnje Iz obvestila, ki je razofoešeao na. občinski oglasni deski, je videti, da je neki furlanski poslanec viožil pri vladi interpelacijo, da bi izvedel, kaj je s finansiranjem gradnje vodovoda v Brici. Ta vodovod je zelo potreben prebivalstvu, ki že dolgo čaka, kdaj ga bodo zgradili. Ce je prišla stvar že do parlamenta, pač pomeni, da se že dolgo vleče. To je že stara praksa, ki nam jasno pove, da bo iz te moke malo kruha. To dokazu je, kako se dogajajo žal use stvari v Italiji. Zdi se, da tu lahko Zavzemajo važna in odgovorna mesta samo oni, ki so popolnoma nesposobni zanje. Na isti način in z isto nepoučenostjo manifestirajo v Italiji zg »italianis-simi» Trst, ne da bi to vprašanje sploh poznali. Dečkov ni nihče vprašal, zakaj sploh demonstrirajo, sicer bi se zgodilo kakor v rimskem občinskem svetu. Prevrnil se je s kolesom GORICA, 21. — Včeraj popoldne se je 27-letni Cvetko Lutman iz Standreža prevrnil s kolesom. Pri padcu se je ranil v zapestje leve roke in si dal rano obvezati v mestni bolnici Brigata Pavia. Nespreten brivec GORICA, 21. — V mestno bolnico se je moral včeraj zateči 21-letmi elektricist... Marij Cikončič s Placute 10. Nespreten brivec, ki ga je bril, ga je namreč z britvijo urezal v brado. Ozdravel bo v desetih dneh. Nezgoda s „cucciolom" TRZIC, 21. — V bližini ribiških barak se je včeraj ponesrečil s cucciolom 47-!etni fi-nancar Lucchesi Ivan, ki j £ zaposlen na bloku pri Tržiču. Lucchesi je na sredi ceste zletel na tla, da bi se ognil dvema pešcema. Pri padcu se je ranil v zgornjo ustnico in po obrazu. Mimoidoči so mu pomagali v bolnico. Ozdravel bo v desetih dneh. Dreka ..,r Izvedeli smo. da ie ® s]cle stvo za delo pred. «rat. nilo. da odobri 852.0W ^ dita za zidarski tečaj. / . jr obiskovalo 30 učencev čine. Prišlo je torej P jt toda o denarju ni ne « sluha, pri čemer pa dodati, da je .to fp vsota. Vsekakor bi IZ TRŽAŠKEGA DNEVNIH V trenutku obupa si je vzel življenje V nedeljo popoldne smo pokopali 35-letnega Marjana To-mata iz Sv. Kvirina v Benečiji. Pokojni Tomat je bil že delj časa brezposeln. Tudi njegovo družinsko življenje je bilo zaradi gmotnih ekonomskih razmer neznosno. Čeprav se je mož na vse načine trudil, da je skrbel za svojo družino, so do. mači vse njegovo prizadevanje slabo sprejeli. Ker se je čutil preveč osamljenega, je sklenil končati za vedno s tem težkim življenjem. Ko je ostal sam doma, je izkoristil priliko in vzel vrv ter se obesil na seniku. Kakih 8 ur pozneje je njegova tašča izsledila truplo To-mata in o tem takoj opozorila domače. Kamion smučarjev pognal avtobns s ceste GORICA, 21. — Sinoči okrog 21.30 je prišlo V Ločnifeu do prometne nesreče, ki je do mozga pretresla okrog 60 ljudi, n: pa k sreči zahtevala ranjencev ali človeSkih Žrtev. Občinski kamion, ki se je ob tisti uri vračal s Kanina in je na njem sedelo trideset smučarjev, se je v bližini mosta IX. avgusta srečal z mestnim avtobusom, ki vozi v Ločnik. Vozili sta ob srečanju šli tako tesno drugo ob drugem, da sta se drgnili. Avtobus je po nekaj metrih zašel v polje ob cesti in se tam ustavil, medtem ko je kamion, ki mu je pri nesreči zmanjkalo zadnje levo kolo, obtičal na sredi ceste. Obe vozili sta utrpeli anatmo škodo. Smučarji in potniki na avtobusu so poskakali z vozil in jo ubrali peš domov, od strahu. TROMESEČNO gospodarsko POROČILO zvu odboru za gospodarsko sodelovanje Znalno bholišanie (bančnega poležala dokazuje življenjsko spnsnknosl SIO prav. da bi vlada # prebivalcem Dreke. J# ob zadnjih plazovih tal*, prizadeti. Neme # - • rs '0 ’ Tudi za našo občin® p brili 852.000 lir kredu* 1» darski tečaj za 30 učel ^ je zelo malo. Ne smeh1? pozabiti, da so med voii>af s)1' ci skupno s kozaki PoZ*. p/ raj vi-o vas v repres4’1^? neki partizanski akciji- * na škoda je bila le ^ pravljena. Prav pred ^ je občinska uprava zvi^S / ke s pretvezo, da je ,re ./ fonde za obnovo vad- KI N VERDI. 16.30: »Masčdf* r hudičeva, in variete' . cdl VITTORIA. 17: «ZelefL.,., •I. Khandler in CENTRALE. 17: ne kapitana Hornbto0 G. Pečk in V. Ma^fri % MODERNO. 17: (iPo^ beznia, P. Wesely i*1 biger. ‘JUG ZA TRŽAŠKO OZi Danes 22. spri a je ob 18. uri gos ov^ na KONTOVEI^ jjfO z Golievo mladi#5* z Goljevo ^ JURCE* Italija ni k doseženi finančni aktivi ničesar prispevala, pa« pa je na račun Tržaškega ozemlja še zaslužila Zavezniška vojaška uprava je v zadnjih dneh izdala novo gospodarsko poročilo naslovljeno Upravi za gospodarsko sodelovanje. Poročilo obravnava predvsem dobo od 1. oktobra do 31. decembra 1951, vendar se ustavlja tudi na nekaterih važnejših gospodarskih vprašanjih izven tega časovnega okvira. Najvažnejše poglavje novega poročila ZVU se nanaša na finančni položaj našega ozemlja. 2t v uvodu v «Gospodarskem pregledu* poudarja poročilo, da se je finančni položaj o-zemlja v zadnjem času znatno izboljšal ter da so narastli dohodki in se znižali stroški tako, da je dejanski deficit padel. Finančni položaj našega o-zemlja je bil že večkrat predmet burnih polemik. Vsa vprašanja zvezana s tem položajem in vse polemike bi lahko razdelili v dve vprašanji: 1. Kakšen je stvaren prispevek Italije za kritje deficita našega ozemlja in 2. Ali je sposobno naše ozemlje samo vzdr-ževati svojo upravo in pokrivajo li državni dohodki državne izdatke? Skušajmo najti odgovor na prvo vprašanje t. j. koliko je prispevala italijanska vlada za kritje tržaškega državnega proračuna? Od 30. junija 1948 do 31. decembra 1951 je italijanska vlada prispevala v okviru polletnih finančnih sporazumov za kritje tržaškega proračuna 33 milijard lir. V to vsoto je vštet njen prispevek za gradnjo ladij v trža- n jo uoraii , Jkih ladjedelnicah. Vse te ladje čim so si opomogli je gradila italijanska vlada v 1 Trstu za svoje potrebe in so prešle v roke italijanskih državnih pomorskih družb. Ta vsota predstavlja v bistvu investicije italijanskega državnega kapitala in je tržaški proračun udeležen pri teh fondih samo kot posrednik. To je uvidela tudi Zavezniška vojaška uprava ter v zadnjem proračunu te vsote ves ne upošteva. V omenjenem obdobju je Italija investirala v Trstu za gradnjo svojega ladjevja 14,5 milijard lir. Poleg tega je Italija dobila na račun v Trstu zgrajenega brodovja 17.7 milijard lir, ki jih je vložil. ERP iz svojega fonda namenjega za Trst. Tudi ti fondi so odšli v obliki novega ladjevja v Italijo in so dejanski vzrok z* gradnjo novega italijanskega državnega ladjevja v Trstu. Ce upoštevamo obe vsoti u-gotovimo, da je Italija prispevka le malenkostno vsoto, ki ne znese hiti milijarde lir. Pri tem moramo seveda upoštevati, da je Italija pobrala tudi oni denar, ki so ga za gradnjo italijanskega državnega ladjevja vložili tržaški podjetniki, da Italija zasluži z valutnimi dohodki Tržaškega o-zemlja itd. Skratka — Italija ni prispevala nič —, ona je na račun Tržaškega ozemlja še zaslužila. Drugo vprašanje t. j. razlika med dejanskimi državnimi dohodki in državnimi izdatki, je nekoliko bolj zapleteno. Ce upoštevamo, da je bil v preteklosti prispevek za gradnjo ladje v proračun nepravilno vnešen, dobimo sledeče giba-deficita (v tisočih lir); 1949 I. 3.415.918 » II. 3.609.07! 1950 I. 2.062.019 » II. 1.080.653 V prvem polletju 1951 pa bi znesel predvideni deficit, vključno s prispevkom za gradnjo ladij 2.950.000 lir. O tem deficitu pravi novo trome-sečno poročilo Zavezniške vojaške uprave sledeče: «Urejeni so bili zaključni računi stroškov in dohodkov za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1951. Predvidoma bi deficit moral znesti 2950 milijonov lir in je vseboval 2640 milijonov lir posojil za gradnjo ladij. Ta deficit se je znižal na 2.360.000 lir, ker so se zvišali dohodki in se je na ta način ustvaril prihranek 600 milijonov lir*. Zgornje ugotovitve Zavezniške vojaške uprave nam dovolj jasno pričajo, da v prvem polletju 1951 nismo več imeli o-pravka z deficitom, temveč z suficitom. Ako odštejemo od zaključnega proračuna prispevek za gradnjo ladij, dobimo že 9o milijonov aktivne razlike. To pa pomeni, da je bilo naše ozemlje že v prvem polletju preteklega leta aktivno! Za drugo polletje preteklega ‘,e,ia_„?r!!4ša predviden deficit 149.730.000 lir. A D E X TRIDNEVNr 31. maja in 1. i„ 2. LJUBLJA 2AGR£P 10. '^i Vpisovanje d0 ., ’ UL.i}\ pri «Adria-Exprf«s^ Severo 5 b - telef° Za vedno n35 'e predragi Vekoslav Plesn,č* trgovec Pogreb dragega u>' danes, 22. t. m- o Ul. Gluha ». 18/,W' , j;; Boltah l'an _ t ANAadlih b°rC*V mati štirih P4‘ izre*a Tajništvo Av ž l je. cera iskreno ^ 21. t. Včeraj kmalu po polnoči častitljivi starosti 81 let jc V SV. Kri*« um*1’ ANA TENCE mati padlih partizanov Josipa, Ferdin8B Marjana Iva »n* Pogreb bo danes 22. t. ra. ob 1'■ Krajevni odbor OF Sv. Križ B*' I ................ izr»ž8^p N»br kateremu se pridružuje okrajni odbor IZJAVE BR. ČERNETA NA TISKOVNI KONFERENCI V LONDONU Maroje" j PrPlBSt bOI*CBV Kvarne posledice odvisnosti Trsta od italijanske gospodarske politike Iton^vaVili -Smo že za- stfam, °V trzask'h neodvisnih ,na hskovni konferenci Banes prinašamo lredst^°^°da Bruna Černeta. Cst 3 Fr°nte neod’ *»m '>l*na,0?a J« v tem, da 'Moge it'””11 ?sa-i nekatere Iti Romskega značaja, tJo nrU l'}0' da sc uPrcno z kliniemvn0St}°- vsakemu na~ mZ vmešavanju ital,- “p™e. v angloameri-več ti Žf*(Ce9° ozemlja. zalite,.razt°9’ n as silijo, da t*'hvanjeda-SeitUdi sedanj(: stoPomn n™ste vlade potuje d , aniša, ker naspro-Kiba oci>am. mirovne po- 6S0 namreč. italijanska tilutn«!,” zaslufn finančnega, “turna u m carinske£ta spo- Svetniška ,e-b-',1 sklenien -kg' vojaško upravo S. itm •. marca 1948. leta, teži “»d an^Pyolnoma zavlada «°spodars vezan a s slavnim ***,' ki -"Mirtom rskim življenjem . . „ fttihodn Jivaiati nc da bi o dobila od pristoj- ne more niti nega ministrstva iz Rima po- | delajo v popolnoma monopo-oblastilo. J lističnih pogojih. Tako mora- Na tak način pridemo do gospodarskega absurda, da mora cona predati tujo valuto, ki jo zasluži cona s svojim izvažanjem, s svojimi pristaniškimi uslugami, s svojo mornarico, s sicer omejenim turizmom itd. italijanski vladi, do absurda, da celo dolarji m šterline, ki jih angleška in ameriška vlada dajeta za vzdrževanje odgovarjajočih kontingentov čet, H tvorijo posadko cone .4, pridejo v roke italijanske zakladnice, ki i zameno daje odgovarjajočo vsoto lir. Tako Trst, popolnoma oropan vsake tuje valute in vezan s tem sporazumom, ne more svobodno nabavljati za svoje potrebe blaga na tržiščih, ki so mu bolj prikladna, temveč se mora skoraj popolnoma obračati na italijansko tržišče, ki ima, kot je znano, najvišje cene, kar je v veliko škodo gospodarstva in prebivalstva cone. Znano je, da največje italijanska industrijska podjetja ŽJgRHIliV ŠKODE, KI SO JO NACISTI POVZROČILI ŽIDOM Nemci priznavajo obveznosti ^vendar že tudi izmikajo k° r«je dobavljala liraelu blago kol pa gotovino, tako stavbni -^tahišne opreme in produkcijska sredstva za itraelsko industrijo . Med 111 8osnj* -1- Gospodarskih do. ''JiiifjPL.avih zakladov, ki so JVi; B!tZidje. Nemci ne bodo r povrniti, da ne 0 nenadomestljivih židovske- ^^»Uijonov '"no morali Nemci Tak0 50 se v sa^i.^nstvenih okoli-2?|U rat. ^ne 21. marca v tičijo, k?v°F' med Zapadno in 2!4°V5tvaaei?m in zastopni-Na žel-i° Izraela fco- j izven parlamen. ta«i"instran»^'^ spopadov med £lLm policijo, iz. ?o i,v.”*a*ti so se bale da ‘bdi “bruhni se bale- da lt|tenV **■»)£dem za ra *„eVe ,zraela k°‘ kf?ko ..izgovore. ^Xiaini.ad%oPn0Sio° 'i« u2a!topa n le umljivo; Iz. 5joK,So 'e našeier samo Zu bilL n^stino I*1 v nekda-Pani’ ki so bili njibove sorod- S?ab‘ drugačem°/Jeni' oro' ba i. svetovni oskodovani, dov aniio inte- židovstva S’n kl so . *e tistih • Zi- a!' Pa so* - razkropili po "četi.. kier šn ^*.°stali v de jih je imela vlada z naselitvijo Zidov iz dežel, kjer so ne-koč vladali nacisti. Število teh naseljencev znaša že do sedaj okrog pol milijona oseb. Predstavniki Izraela so dalje navajali, da znašajo naselitveni stroški Zidov v Palestini nad poldrugo milijardo dolarjev: ti se nanašajo samo za izdatke naselitve, kot na izdatke za prevoz in nakup inventarja. Zapadna Nemčija naj bi plačala nanjo odpadajoči del polagoma v nekaj letih in z dobavami yaga, tako da njeno gospodarstvo ne bi bilo preveč prizadeto. Izjava židovske države pod: črtava, da povračila teh, stroškov ne pomeni zadoščenja niti pokore za množični pekol šestih milijonov evropskih Zidov. Teh izgub ni mogoče več popraviti: zaradi tega so zahteve Izraela izredno nizke in imajo po svojem bistvu le simboličen pomen. Nemški delegati so ponovili stališče Adenauerja, da se nemška vlada zaveda svoje dolžnosti ki ji nalaga več kot povračilo samo materialne škode. Pri tem pa so se sklicevali na to. da mora rešiti vprašan je re. paracij v skladu z ureditvijo vseh ostalih nemških vojnih dolgov. Navajali so tudi, da so glede brezplačnih blagovnih dobav vezani na nekatere zavezniške ukrepe in na že obstoječe trgovinske pogodbe. Vsekakor pa sprejemajo načelo. po katerem bodo odplačevali reparacije Izraelu in ostalim Zidom rajši v blagu kot pa v gotovini. Tako bi dobavili stavbeni material, hišne opreme, produkcijska sredstva za izgradnjo izraelske industrije in podobno. Dobavni roki ne bi smeli bit.i prekratki, marveč naj bi trajali okoli 30 let. Iz opisanega spoznamo, da se Nemci zavedajo, da stoji za Izraelom in Zidi, ki so zaradi hitlerjevcev trpeli, ves svet, zlasti pa javno mnenje, finančni krogi in vlade Zapada, Zato so krotki in priznavajo krivdo m obveznosti, dasi že iščejo iz. govore. Židje, ki ne živijo v Izraelu, nastopajo samostojno, ker bodo navedli in utemeljili svojo škodo individualno in zahtevali plačilo v gotovini. Radovedni smo, če bodo zavezniki pri dolgotraj, nih pogajanjih tudi Nemčijo tako ščitili, kot so Italijo, ali če bodo tudi Zidom odklanjali upravičene, reparacije, kot so jih odklanjali Jugosla viji in drugim državam nasproti Italiji. mo .n. pr. kupovati avtomobile, ki so izdelani v Italiji, po ceni, ki. je skoraj dvojna od cene istih predmetov na drugih tržiških, da ne govorimo n. pr. o sladkorju, ki ga moramo kupovati v Italiji, in ki je obremenjen s trošarino 96.000 lir za tono, trošarino, ki prinaša italijanskemu erarju samo za sladkor, ki se potroši v Trstu, približno 600,000.000 lir na leto. To, kar velja za sladkor in avtomobile, velja več ali manj za vse blago od čevljev do tkanin, od strojev do zdravil. Samo s tem, da se. bomo osvobodili tega gospodarskega zasužnjenja. bo dana našemu emporiju možnost povečati njegovo gospodarstvo, ki bo odgovarjalo vlogi srednjeevropskega pristanišča. Na ta način bomo pritegnili trgovino njegovega naravnega, zaledja s primernimi ■ prilagoditvami, med katere moramo všteti tu. di to, da bomo postali odjemalci svojih odjemalcev. Tako se bomo izognili tudi temu, da nekatere srednjeevropske države ne bomo usmerile svoje gospodarske politike proti določenim severnim pristaniščem, kar bi lahko tudi ustvarilo osnovo za morebitne spremembe njegove sedanje politične usmerjenosti. Tako funkcijo v odnosu držav srednje Evrope lahko uresničuje samo svoboden in neodvisen Trst. Pripomniti moramo, da vezi, ki vežejo' Trst na' Italijo, držijo še V veljavi nekatere fašistične zakone, ki ovirajo ali celo onemogočajo predhodne odobritve rimske vlade v Trstu uporabo tujih zasebnih kapitalov, nabavo nepremičnin tujih zasebnikov, ustanovitev družb z večino tujega kapitala, vstop v že obstoječe družbe tujim državljanom itd. Negativen vpliv, ki ga odra. ža odvisnost Trsta od italijanske gospodarske politike dokazujejo izkušnje 25 let, ki jih je Trst preživel pod italijanskim gospostvom. Velika zavarovalna podjetja «Assicurazioni Generalh in «Riunione Adriatica di Sicur-td», ki so dajale Trstu velike koristi in ki so bile ustanovljene v Trstu pred px,j.plij»o 100 leti, so prenesle svoje se-ffeže v druga mestg,, . Tudi plovne družbe (Lloyd, Co.su-lich itd,) so bile reorganizirane in danes so njihove ladje vpisane v drugih italijanskih pristaniščih. Večji del rednih paroplovnih linij, ki so bile nekoč vezane na Trst, so bile prenesene v druge smeri in tako so odvzele delo našim mornarjem, našim pristaniščni-kom, našim izvoznim podjetjem, mornariškim nabavlja-čem, našim zavarovalnim, pod. jetjem, našim skladiščem, av-toprevozniškim podjetjem ter železnicam. Trenutno italijanska vlada tudi zaradi neverjetne privo- litve zavezniške, vojaške uprave nadzira tržaško gospodarsko življenje in posredno — po funkcionarjih, ki so bili spretno postavljeni z njenimi priporočili in ki jih jc ZVtJ neprevidno sprejela — pokrajino, železnice, telefon, telegraf in pošto, carinsko upravo, sodišče, šolo univerzo, torej skoraj vse. Vse te ljudi bi morala nadzirati ZVU, toda ti .funkcionarji delajo v neposrednem interesu italijanske vlade, torej na škodo Tržačanov. Kljub temu zaviranju naravnega gospodarskega razvoja Trsta, tržaško pristanišče in podjetja, ki so z njim v zvezi, beležijo postopen napredek v svojem pristaniškem gibanju. Celo toliko, da je bil •presežen celo najvišji promet iz leta 1938, ki pa ni nikoli dosegel onega iz. leta 1913. In vendar bi bil lahko premet še mnogo višji, če bi se. odstranile določene ovire in če bi vsaj del brodov ja, ki je pripadal tržaškemu pristani-šou, bil nadoknaden. Nekateri trdijo, da Italija ab- sorbira trenutno skoraj vso tržaško proizvodnjo. To je resni. ca, Teda naša industnja, razen jeklarne, d.ela vsa v zmanjša, nem obsegu. (Ladjedelnice 50 odst.,, industrija bombonov in podobnega 25 cdst., razne druge industrije c d 30 do 60 odst. kakor n. pr. industrije piva, cigaretnega papirja, tovarna stro. jev, mostov žerjavov itd.). To nam dokazuje, da Italija ne more absorbirati vse proizvodnje, ki bi jo lahko Trst dajal, in s tem sili tržaško industrijo na zmanjšano delo. To tudi zaradi tega, ker je izvažanje v druge države onemogočeno zaradi pogodbe od 8. iti ,9. marca leta 1948, ki je razširila tudi na cono A Tržaškega ozemlja že obstoječe pogodbe med Italijo m drugimi državami. Tudi neme pogodbe, ki bi jih Italija sklenila v bodoče, bi vezale vanje tudi naše mesto. Zaradi tega je popolnoma naravno, da Tržačani zahtevajo spoštovanje mirovne pogodbe in se odločno uprejo vsakršnemu koti vmešavanju Italije v uptra-vo amjloameriške cone STO. Zakaj živimo kes dlje, kot pred 1000 leti? Višji življenjski standard * Napredek tehnike - Boljši delovni pogoji - Razvoj zdravstva - Biologija trdi, da se bo življenjska doba podaljšala do 140 let - Visoka starost velikih umetnikov V splošnem je razširjeno mnenje, da šo nekoč ljudje živeli delj kot danes. To mnenje je zgrešeno. Navadno se spomnimo ■le tistih posameznikov, ki m dočakali 90 ali celo 100 let. Ti so bili pa tako redki, da je njihova dolga življenjska doba zelo malo vplivala na splošno življenjsko dobo. Nekoč so rekli, da je človek, ki je umrl pri šestdesetih letih, dočakal že kar lepo starost, danes pa rečemo, če človek umre v istih letih, da je prezgodaj «šel». Da se je življenjska doba zelo podaljšala nam potrjuje tudi statistika. Pred 100 leti je bila splošna življenjska doba.-v- Evropi le 32 let, danes ie že 05 tet. V Ameriki (mislimo. 4u Severno Ameriko) je že 08 let. Zakaj se je življenjska doba tako hitro podaljšala? Predvsem igra tu največjo vlogo življenjski standard. Pomisliti moramo še na stanovanjska vprašanja v pretekli dobi. na higieno, na delovne razmere ter na zdravniško znanost. Poskusimo analizirati posamezna vprašanja. Pred nekaj stoletji ,se skoraj ni moglo govoriti o higienskih stanovanjih, razen v posameznih palačah, kjer pa je stanoval le majhen odstotek prebivalstva, ker. je velika večina ljudi stanovala v hišah, ki so bile zgrajene ..druga ob drugi z majhnimi okenci s plinsko ali petrolejsko razsvetljavo, brez kopalnic, skupnimi stranišči itd. Higiena je bila gotovo na nai-nižji stopnji. Delovne razmere se v današnji dobi ne morejo niti primerjati z delovnimi razmerami pred 100 in več leti ali pa celo pred 30 do 50 leti. Pomislimo samo. na angleške tekstilne tovarne, kjer ;so do pred nekaj desetletji delali 12-141etni otroci tudi po 10 ali celo 12 ur na dan. Danes govorimo o 40-urnem ali največ 48-umem tedenskem delu, seveda je-to nekaj popolnoma normalnega- m gotovo se bo ta’ urnik še znižal gpede na razvoj tehnike. Toda prav gotovo 12rurni delavnik ni dopustil tudi zdravemu človeku, da bi dočakal starost. Ne moremo sicer govoriti, da je 48 ali pa 40-urni tednik nekaj normalnega povsod v svetu, kajti mnogo predelov industrijskih nerazvitih pokrajin, preživlja šele razvoj in kolonizatorska politika kapitalističnega sveta ne dopušča, da bi se te dežele razvile na tak način, da bi tudi tam vladala ista socialna politika kot v Evropi, oziroma v civiliziranih deželah, in zaradi tega je n.' pr. v Indiji, v Afriki, V Južni Ameriki življenjski PET VIHARNIH DNI V BISKAJSKEM ZALIVU Junaštvo mladega Noč je temna. Hladni, viharni severovzhodni veter piha Majhna ladja potuje proti britanskemu polotoku. Na krovu vlada popolna tišina. Na obzorju se od časa do časa rumeno zabliska. Častnik na zapovedniškem mostu gieda v daljavo, čeprav je noč temna. Na pomorskem zemljevidu računa položaj ladje: na južni strani zapirg Biskajski zaliv Finisterre, na severni Ouessant. Pot preko nevarnega Biskajskega zaliva meri 320 morskih milj. Ladja vozi 8 milj na uro. V dveh dneh bo morala doseči gornjo točko zaliva. Finisterre se bolj in bolj oddaljuje. Po 15 urah vožnje se ne vidi več. Ladja plove proti sredini Biskaja. Barometer pada, veter po- staja vse močnejši, črni oblaki prekrivajo nebo. Dežurni ofic'r poroča poveljniku ladje položaj vremena: Pripravlja se ciklon. Poveljnik odredi vse potrebne varnostne ukrepe. Mornarji hite pregledovati ladjo, drugi pripravljajo rešilne čolne, napenjajo vrvi: vsak je na določenem mestu in z določeno nalogo. Valovi postajajo vse večji in premetavajo ladjo kot igračko. Vse na ladji škriplje, in poka. Močni valovi vrte ladjo na mestu. Od časa do časa prekrije val kljun ladje. Vsi mornarji s skrbjo gledajo vrvi: bodo vzdržale? Ce popustijo, potem je konec, nihče bi se ne mogel rešiti s potapljajoče ladje v razbesnelem morju. , !l dru°e preb'vali pred *N>Crican Jo/nt "iBaJavUa j^mittee,,, dolar- 0 ha n*ato, sv°ie ‘a stroške, ki -J r t 'U- .... ČSŽttv. s- 'h >. i .V ... -»V -- s p <-*? "•'TU**1- standard zelo nizek in v zvezi tem tudi splošna življenjska doba zelo kratka. K podaljšanju splošne življenjske dobe je gotovo pripomogla tudi zdravniška znanost. Razne epidemične bolezni, ki so, nekoč kar na gosto kosile in to ne glede na starost morile kar cela mesta ali pokrajine, ne predstavljajo danes nikake nevarnosti. Posebno zadnji dve desetletji sta v medicini zelo plodoviti. Razni antibiotiki ter sulfamidi itd. danes predstavljajo-veliko pomoč zdravniku m marsikatera bolezen, ki je pred dvajsetimi ali tridesetimi leti bila težka preizkušnja, za človeški organizem in- ki je vodila tudi; iv .glob, je danes navadna ali celo lahka bolezen. Govorili smo sicer že o delovnih razmerah, smo pa omenili pri tem le higienske in socialne razmere v polpretekli in pretekli dobi. Omeniti moramo pri tem še tehniko, ki je delo zelo olajšala in omogočila, da dela razmeroma manjši procent ljudi, vendar je učinek dela še več j L Mnogi starejši Tržačani se še spominjajo, kako so pred 60-70 leti nosile ženske malto škafih na stavbe, ki so. jih zidali. Danes bi se nam to zdelo zelo smešno. V tedanji dobi pa je bilo nekaj popolnoma normalnega. Gotovo, da je tako delo vplivalo na življenjsko dobo tistih žensk, ki so morale prenašati tako težko težaško življenje. To smo navedli le kot majhen primer, ki bi ga lahko posplošili prav na vsako vejo človeškega ročnega dela, skoraj bi rekli tudi na umsko delo. Pri vsem tem dočakajo tudi danes tisto častitljivo dobo 90 ali 100 let zelo redki ljudje, toda mnogo je ljudi, ki dočakajo 70-80 let in pri tem niso tako nebogljeni, tako stari, niso v tako breme svoji okolici, kot so bili nekoč. Torej življenjska doba se je zdaljšala. Postavlja se vprašanje, ali se izplača, da se podaljša doba na račun neproduktivnega starčevskega življenja ali pa da gre na račun normal-ne proizvajalne življenjske dobe. Nihče se gotovo ne bo potegoval, da bi dočakal 100 let, a da bi bil že pri 60 letih star, nesposoben za delo, nesposoben za normalno življenje, da bi bil le v breme svojim. Ce se torej mora življenjska doba podaljšati, k čemur teži vse človeštvo, se mora podaljšati le ustvarjalna doba človeškega življenja. Na tem področju deia že posebna znanost, ki se imenuje gerontologija. Začetnik te znanosti je bil znameniti ruski znanstvenik Mečnikov, ki je umrl 1916. leta v Parizu. Drugi, nič manj znani učenjak na tem polju, je bil tud: Rus, Bo-gomoljec. Na zadnjem svetovnem kongresu gerontologov so obravnavali več problemov, ki so v zvezi s starostjo človeka in njegovo sposobnostjo za delo. Predvsem so obravnavali vprašanje starostnih bolezni, in sicer poapnenje žil in sredstev proti tej bolezni. Potem so obravnavali vprašanje zaposlitve starejših ljudi glede tla njiho- poročajo, da imajo tam kar 30 tisoč očakov, ki so prekoračili 100 let in marsikdo od teh je prekoračil tudi 120 let. Tako daleč sicer ne maramo. Vendar bi bilo kar prijetno, da bi tudi pri 80 letih ali celo 90 živeli tako, kot danes pri 60. Znani slikar Tizian je pri svojih 98 letih še ustvarjal velike umotvore, Michelangelo je kot 82-letnik gradil svoje remek-delo, kupolo sv. Petra v Rimu, ■ Toscanini ima 85 let. in je kljub temu še vedno, če ne največji, gotovo med največjimi dirigenti sveta. Ti posamezniki naj bi ne bile samo bele vrane, ampak naj bi bila,vsaj srednja mera, kajti če se življenjska doba. podaljša, naj se podaljša na račun normalnega življenja, življenja dela in užitka, ne pa na račun zapečkarstva in starčevske nebogljenosti. Veliki val nagne ladjo za 40 stopinj. Ves kljun je. pod vodo, Prednje dvigalo se zruši na krov, Dežurni častnik zakriči: «Vrv popušča. Vsak čas bo počila.# «Kdo se javi, da zaveže vrv?# zakliče poveljnik ladje. Mlad mornar stopi naprej: «Jaz grem.# Kadet se spusti po stopnicah na krov in čaka nadaljnjih ukazov. Kljun ladje se dviga «Hitro, kadet!# zakliče poveljnik, Mornar steče prot prednjemu delu ladje in začne spretno vezati debelo vrv. Tedaj se pa začne kljun zopet nižati. Poveljnik vzklikne: »Vrni sel Takoj!# Toda kadet ne. sliši, misli sa mo na svoje delo in svojo doli-nost: z urnim- in spretnim delom bo rešil ladjo in vse moštvo na njej- Prednji del ladje se znova potaplja. Približa se veliki val in ga pokrije. Petdeset mož na krovu z grozo gleda, kajti val je pokril tudi hrabrega mornarja «Na desno!# zavpije poveljnik krmlarju. Ladja se obrne v desno smer, ladja se začne dvigati. Z njim se dvigne lz-j pod velikanskega vala tudi mor-’ nar in hitro dokonča delo. Vsi se oddahnejo Toda že naslednji trenutek še mornar zgrudi s krvavim čelom. Dva častnika, ki sta Stala pri poveljniku ladje, mu skočita na pomoč. Prednji del ladje se začne zopet potapljati pod udar« valov. Toda čast- . . - nika sta že prenesla hrabrega vo delovno sposobnost, m tu je mornarja pa varno. Od napora možna velika sprememba picd- Natančnost čebel Čebele imajo zelo natančno in lepo urejeno življenje. V ulju mora biti vse izdelano po matematičnih predpisih. Ce tega m. je v ulju nered. Tako na primer mora znašati razda'ija med stranskimi deščicami okvira in stenami ulja natanko 6 mm. Ce je razdalja večja, povežejo čebele same okvire z lepilom in voskom s stenami ulja, tako da se okviri potem ne morejo več premikati. Tudi razda-e med satovi so strogo dol« čene na 10 do 12 mm, sat pa je debel 25.5 do 26 mm. Razdalja pokrite deske od okvira ne sme biti ne večja ne manjša od 6 mm, razdalja od tal do -odnjth deščic okvira j>a naj bo 2 do 3 cm. Odprtina ulja naj bo dolga 10 do 20 cm, visoka pa 8 mm. Deščica pred njo mora biti široka najmanj 10 do 20 mm in nekoliko daljša od odprtine. Čebelarji to dobro vedo in zato pazijo, da čebelam v njihovi natančnosti ustrežejo. VETER vir električne energije V Angliji bodo začeli izkoriščati veter kot vir električne energije. V ta namen bodo zgradili ob morski obali mnogo velikanskih veternic. Strokovnjaki pravijo, da bodo kmalu montirali prvt generator, ki ga bo gonil veter. Generatorji bodo visoki po 76 m in vsak bo proizvaja! 1000 kilovatov toka. Od navadnih generatorjev se bodo razlikovali i>o tem, da njihov propeler ne bo s kolesi povezan s turbino. Njegove lopatice bodo zgoraj votle in ko se bo propeler sukal, bo sredo-bežna sila j>otiska!a zrak skozi te odprtine in tako bo nastajal vakuum. Titograd v Crni gori, ki Je bil v času narodnoosvobodilne vojne skoro do tal porušen, se m naglo dvignil iz ruševin- Slika nam kaže most čez Moračo, v ozadju pa nove stanovanjske hiše. se je bil onesvestil. Po takojšnji pomoči še je zavedel: «Sem rešil ladjo?# Rešil jo je in z njo petdeset mornarjev. Sila orkana pada. Valovi se nižajo, nebo se polagoma čisti. Na obzorju se vidi kopno, ladja zapluje po svoji določeni poti. F. L. vsem v pravilni razdelitvi dela. (Zamislimo si 25-30-letnega človeka pri lahkem delu vratarja, na drugi strani pa 60-letnega starčka, ki prevaža samokolnico na stavbišču). Biologija sicer trdi, da človek lahko dočaka 140 let. Imamo sicer starčke, ki so čez 100 let stari, imamo Turka, ki je star 136 let, iz Sovjetske zveze Televizija v šoli V Veliki Britaniji se bodo začela 5. maja televizijska šolska predavanja. Radio London je poročal, da so določili za te po, skusne prenose šest šol. Oddaje za šolske otroke bodo vsak dan. Dosežene uspehe bodo uporabili kot merilo, ko bodo razširili televizijska predavanja na mnoge šole. Glavna naloga poskusnih prenosov je proučiti tehnično stran programa in ugotoviti učinkovit način televizijskih predavanj. Program so sestavili po posvetovanju s šolskimi sveti. Obsegal bo dvanajst predavanj, ki jih bodo oddajali štiri tedne. Predavanja bodo razdeljena štiri ločene skupine in vsaka bo obravnavala poseben predmet. Televizijske šolske ure bodo obsegale znanost, umetnost, potovanja, industrijo in razna pereča vprašanja. Laboratorijske poskuse bodo televizijsko prenašali in v njih uporabljali diagrame ijj lotomikrograiske posnetke. Danes zvečer bi se morala pričeti vrsta desetih koncertov v tržaškem «Verdi jun. Za ta ciklus je bil možen tudi abonma., ki stane, za najceneiše sedeže 3000 lir. Na sporedu je osem simfoničnih koncertov, enkrat bo nastopil komorni zbor Dunajske akademije (Wiener Akademie) in solistični koncert, ki ga bo imel violinist Jacgues Thibaud. Na današnjem koncertu bi moral nastopiti kot dirigent domačin Luigi Toffolo, kot pia. nist pa Arturo Benedetti Michelangeli, ki pa je zarad njegovega nerazpoloženjcr koncert odložen za nedoločen čas. Od oatalih dirigentov je Italijan samo Mario Rossi. Dunajskemu k/omornemu zboru bo dirigiral Ferdinand Grossmanu, na simfoničnih koncertih pa Jo. nel Perlea, Rudolf Morali, Hermann Scherchen, lssay Dcrbro-wen, Aladar Jones in Paul van Kempen. Zadnji ima na spere-du Beethovnovo IX. simfonijo, 'ki jo bo izvajal t zborom gle. datišča vVeždis ipod vodstvom Adolfa Fanfanija) in s solisti Magdo Laszla, Britto Devinal, Giuseppejem Campora in Ra/. jaelčm Ariejem. Na posameznih koncertih bodo nastopili kot solisti, še Marcello Viezzoli, Žita. Lana in Nathan MHstein. 2e prej pa je v presledku med gostovanji dramskih sku. pin nastopil z enkratnim koncertom slavni francoski pianist Cortot, ki je sedaj že močno r letih. Alfred Cortot je ime, ki se bo nedvomno ohranilo v zgodovini glasbe kot ime velikega pianista prve polovice sedanjega stoletja. Ljubitelji klavirske glasbe se bodo s hvaležnostjo spominjali njegovih izvrstnih interpretacij zlasti Chopinovih del, interpretacij, ki so nam danes ohranjene kot. posnetki na gramofonskih ploščah. Slo-ves pianista in pedagoga Cor? tota še danes tako močno ožar. ja njegovo osebnost, da njegov koncert ponovno polni dvorane in gledališča. Ker pa slavni pianist že nekaj let ne zmore več fizičnega napora, ki ga terja koncertno izvajanje in je zato njegova klavirska igra danes mestoma nekvalitetna, se vprašujemo, kaj vendar že. ne umetnika, da si v svojih visokih letih še vedno zadaja naloge, ki jim ni več povsem kos. Materialne potrebe, mor. du želja in potreba po javnem uveljavljanju? Kdo ve? Is u-m.etniškega vidika bi bilo zelo umestno, da bi si pianist po tolikih letih javnega udejstvovanja dovolil zasluženi mir, ki mu res pritiče. Chopinova klavirska dela so na splošno Cortotov vkonji-Ček#, zato nismo bili začudeni, ko si je pianist za svoj četrtkov koncert v Verdiju izbral spored sestavljen iz Chopino »ih. 24 preludijev in 24 etud op. 10 in 25. Zbirka preludijev je niz impresij, v katerih je izražena bogata lestvica duševnih razpoloženj od strastne, mogočne, revolucionarne note pa vse do nežnih, naivnih, nad-zemskih občutij. Posebno mesto v Chopinovem ustvarjanju predstavljajo etude, ki pa ni. so etude v običajnem pomenu besede, ki bi naj bile namenjene le tehniki. Te etude usebu-jejo toliko bogastva, melodične, ritmične in harmonične in-vencije, da moremo nekatere od njih smatrati za najboljše Chopinove stvaritve. Posebno v drugem, delu koncerta so izvedbe nekaterih e tud (n pr. op. 10 it. 5 ali op. 25 št 2) pokazale še vedho močno čudovito interpretacij-sko silo slavnega mojstra, ki je nedosežen umetnik v oblikovanju nekaterih biserov Cho. pinove klavirske literature. Manj prepričljiv je bil v prvem delu koncerta, ko nas je mestoma prevzela bojazen, da umetnik ne bo zmogel dostojne izvedbe nekaterih preludijev. Umetnik, ki se mu je hvaležna publika oddolžila z burnim ploskanjem, je dodal izven sporeda še znani Chopinov iiminutni valčekv in sTa-rantello» istega skladatelja. *r IX. korpusa zaradi obsodbe v Lucci Ze dve leti borci IX. korpusu, ki se je boril proti Mussolinijevemu fašizmu v Slovenskem Primorju, z ogor čenjem in zgražanjem spremljamo insceniranje procesa italijanskega pravosodja proti italijanskim partizanom, borcem divizije Garibaldi Natisone. Celi dve leti so vztrajali pri obtožbi garibaldincev kot eveleizdajalcevs, samo da bi oklevetali borbo partizanov in svobodoljubnih narodov proti fašizmu. Toda ta namera italijanskih oblasti je propadla. Čeprav so na zasliševanje privlekli celo galerijo sumljivih prič, fašistov, so bili vendar končno tožitelji prisiljeni, da so umaknili svojo obtožbo o sveleizdaji«. Mi, bivši borci, ki smo se borili proti fašizmu ramo oh rami z zavezniki, moramo danes ponovno reči: bilo je nekaj izdajalcev, toda izda. jalcev antifašistične borbe, izdajalcev enotne fronte zaveznikov v borbi proti fašizmu. To so bili ozopovski oficirji, ki nastopajo danes kot. priče na teh insceniranih procesih, ki so tedaj sodelovali z okupatorjem, propagirali linijo pomiritve z njuni, in ki so se celo pogajali z okupatorjem za skupne akcije proti nam, vsem antifašističnim borcem. Edini. 1$i so si osvojili geslo sTolči fašiste, kjerkoli sov, so bili prav ti garibaldinci, ki so skupno s nami in zavezniki izpolnjevali svojo patriotsko in antifašistično dolžnost. Nihče ne more z lažmi, izmikanjem in klevetami ovreči zgodovinske resnice. Ze davno pred italijansko kapitulacijo so se borile v Slovenski Benečiji, kakor tudi po vsej Sloveniji, enote slovenskih partizanov. Bile so pod enotnim vodstvom III. slovenske operativne cone. a po formiranju IX. korpusa, pod vodstvom njegovega štaba, Po kapitulaciji Italije so prišli iz predelov Furlanije v Slovensko Benečijo tudi italijanski antifašisti. Njihove enote, ki niso imele še dovolj izkustva v partizanskem načinu bojevanja m tudi zaradi težkih pogojev borbe, so bile prisiljene, da se naslonijo na enote IX. korpusa, ki so jim nudile vsestransko pomoč v skupni antifašistih, ni borbi. Edino v skupni borbi je bil zagotovljen tem italijanskim antifašistom obstanek, dana jim jc bila možnost nadaljevanja borbe. Tako vsestransko sodelovanje ni bilo samo med garibaldinskimi enotami in IX. korpusom., temveč je bil to pogoj uspešne borbe povsod kjerkoli so zavezniške čete skupno bile sovražnika. Primer koordiniranja vojnih akcij je skupen pojav v zavezniških silah v drugi, soetorni vojni. Samo italijanski fašisti lahko vidijo ■ v tem koordiniranju «veleizdajo», ker so samo oni s svojim imperialističnim apetitom težili k teritorialnemu osvajanju, ker jih goni pohlep po tuji zemlji in po zasužnjevanju svobodnih narodov. Zato smo mnenja, da je obtožba sveleizdajen in italijansko ozemlje Trst in cono A. Popuščanje tem osvajalnim apetitom lahko privede samo do ustvaritve novega žarišča mednarodnih sporov in t6 prav v času, ko bi morale združene države za vsako ceno ohraniti mir. Izjavljamo pred vso svetovno javnostjo, da ne bomo dopustili nikakršnega trgovanja z našimi pravicami in da bomo vedno stali v obrambi naših nacionalnih pravic in antifašističnih načel, za kar je bilo prelite toliko krvi naš ih borcev, kakor tudi italijanskih borcev partizanov garibaldinskih enot na tem ozemlju. JOŽE BORSTNAR bivši komandant IX. korpusa VIKTOR AVBELJ bivši komisar IX. korpusa ALBERT JAKOPIČ bfvii načelnik štaba JOŽE KLANJŠEK bivši namestnik komandanta JANKO RUDOLF bivši komisar divizije JAKA HOJSEK brvšl komisar divizij« \/D C ki C* Vremenska napoved za danes: V l \ P m I Pretežno oblačno vreme s T l\Lf TIL krajevnimipadavinami. '1'emjperatura brez bistveno spremembe. — Včeiajsaja aiajvišja temperatura v trstu je dosegla 20; najnižja J4 (stopinj. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA jliij j K. APBILA 1953 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35: Slovenske narodne pojeta Sofija Draksler in Božo Grošelj. 20.00: C. Monteverdi: «Orfeo», opera v 5 dej. J™ **" 18.15: Elgar: Koncert za violino. 22.00: "ajP*3 «Walkira», 3 dej. — Trst I.: 21.00: Prenos ti Ava torija. — Slovenija: 20.15: Iz glasbenega Mednarodnega Študentskega festivala V LJUBU3™* j RADIO PADOVA IMA PO PORAZU V TRSTU 1:2 (0:2) ZELO ČRNO OBZORJE V slabi igri Triestina osvojila dve važni točki Tekma med Triestino in Padovo ni zadovoljila nikogar. Sicer pa nismo mogli pričakovati akademskega nogometa od dveh, moštev, ki ja je ravno kronično pomanjkanje srni. sla za kvalitetno igro privedlo do take medsebojne borbe, kjer izguba tekme in dveh točk pomeni obenem tudi že precejšnjo možnost ze izpad iz vajvišje kategorije. Vratar Cantoni, ki je nado-rnestoval obolelega Nuciarija, v celem prvem polčasa ni imel dela, mnogo več se je gibal na nasprotni strani Romano, ki je med drugim dvakrat tudi vlekel žogo iz svoje mreže. Navzlic tema bi se morali pošteno truditi, da bi ugotovili, kdo od obeh nedeljskih nasprotnikov je bil revnejši na idejah, kdo — govorimo namreč še vedtto o prvem polčasu — je imel manj volje, da bi tekal za togo pod vročim pomladanskim soncem. Poleg tega je sodnik Canavesio iz Turina žvižgal tako pogosto in delal pri tem tako jezno lice, da igralce m niti ni prišlo na um, da bi se bliže spogledali s pestmi in brcami. To bi bil namreč edini način, da bi poživili žalostno brcanje, ki je gledalcem kmalu bilo predol-počasno. Obramba Padove je bila ne-sigurna, zlasti srednji branilec Sessu, dober le v igri z glavo. V' želji za teatralnostjo je za-krivil v 25. min. prvi gol (hotel je odbiti žogo preko glave, česar pa ne obvlada). Videč i se to je sedem minut kasnez je po drugem golu trener Pa-s mati premaknil svojega Resno v napad, kjer pa skoraj ni I rišel do žoge in bil docela nekoristen. Z desetimi efektivnimi igralci Padova ni več upala. USPEM DAJE LEPA UPAMJA ZA BLIŽNJO MEDNARODNO SEZONO Z zmago nad Drobnym Sedgman prvi v Rimu RUM, 21. — Tenis, kakršnega sta igrala danes popoldne v Rimu Sedgman in Drobny, vidimo le redko na evropskih igriščih. Zmagal je Avstralec, vendar le po hudi borbi. Drob. ny, ki je še dvakrat bil prvi na tem turnirju, je bil danes manj siguren in tudi nekoliko nervozen, v prvih dveh setih ie Sedgman s prekrasno in harmonično igro zmagal s 7:5 in 6.3. Egipčanski Ceh Drobny se je v tretjem setu prebudil in s preciznimi žogami spravil Sedgmana često v zadrego. Končno je zmagal s 6-1. V četrtem in zadnjem setu je Drobny vodil s 3-0, a se je po-tem Avstralec zbral in osvojil pet zaporednih gemov. Pri sja-nju >3 je Drobny krčevito iskal rešitve in znižal na 5-4. V desetem gemu je imel servis Drobny, Sedgman pa je po. vedel do 40-0, Egipčan je'izenačil na 4A-40, zagrešil takoj nato dve grobi napaki, izgubil set in dvoboj. Osem tisoč gledalcev, med katerimi je bil tu. di maršal Montgomery, je ploskalo obema igralcema^ V finalni igri moških dvojic sta Sedgman in Drobny proti vsem pričakovanjem le s težavo premagala Cucellija in M. Del Bella s 3-6. 7-5. 3-6, 6-3, 6-2, Cucelli je v zadnjem delu močno popustil; to je odločilo izid. PARIZ, 21. — Francoska državna nogometna reprezentanca je pred 40.000 gledalci premagala Portugalsko s 3-0 (1-0), Nemčija pa Luxemburg s 3-0 (1-0) Bredesen pri Laziu NADALJUJE SE SELITEV SKANDINAVSKIH NOGOMETAŠEV PROTI JUGU (MILIJONOM) OSLO, 21, — Norveška nogometna reprezentanca bo odpotovala na olimpiado brez svojega najboljšega napadalca, 21-letnega levega polkrila Pera Bredesena. Tako piše list «Aften Posten«, ki pravi, da bo Brede-sen podpisal v sredo pogodbo z Lazijem. Rimski klub bo pla. čal okoli 23 milijonov lir, naj sena. Bredesen je kljub svoji mladosti trinajstkrat zastopal Norveško na meddržavnih tek. mah, Debutiral je proti Jugoslaviji leta 1949 in zabil .edini norveški gol. Bredesen je zelo hiter in odlično obvlada žogo, Brez njega bo olimpijska reprezentanca močno okrnjena. Piola zoper med poklicanimi Tajništvo FIGC je sklicalo osemnajst nogometašev, ki bod0 igrali 23. aprila na trenipg tekmi y Piacenzi. Seznam: BOLOGNA: Cappelio. Cervel-lati; FIORENTINA: Magnini. Rasetta: INTERNAZIONALE: Giovann.jol; JUVENTUS: Fer-rario, Mari, Piecimini, Viola; LEGNANO: Mazza; MILAN: Surini, Prignani, Grosso; NA-POLI: Amadei; NOVARA: Piola; SAMPDORIA: Moro; SPAL: Bugatfti, Nesti. Po dolgem času se je zopet pojavil Piola, poleg njega pa tudi Cappelio, ki je zadnje čase bil zaradi slabe forme zanemarjen. Presenečenje je vzbu-’ dilo dejstvo, da med poklicanimi ni Bonipertija in Annovaz-zija. pa tudi Tognona. Ferrario bo verjetno prvič oblekel dres reprezentanta na mestu srednjega branilca. Ilio Golli najboljši na Kaninu Na kaninskem smuku je zmagal mladi Italijan Ilio Colli pred Carlom Gartnerjem. Favorit tekmovanja — Avstrijec Spiess — je ibil četrti. Proga je bila zelo nevarna in se je poškodovalo med tekmovanjem šest vozačev, kar je za mednarodno prireditev vsekakor visok odstotek. Tekmovalci, ki so vozili prehitro, so skoraj neizbežno padli, ko so zavozili na mehak južni sneg, Gledalcev je bilo 3000. Proga je bila nekoliko daljša kot doslej, zmagovalčev čas 2:07.0 predstavlja nov rekord proge. Tehnični rezultati: 1. Ilio Colli (Cortina) 2:07.0; 2. Carlo Gartner (Vipiteno) 2:11.0; 3. Triestina rezultata ni. povišala. Tudt pri njej ni bilo vse v redu, Ob slabem Jspiru, danes situaciji nezrelemu Cicca-relliju in Curtiju, kateremu ni odgovarjal ton igre in verjetno tudi temperatura, je zadovoljil Boseolo, dobro pa je igral.... strmite.- De Vito. Bil je prodoren, dovolj dobro je stre Ijal in dal drugi gol. Imeli smo vtis, da je sedem mršavih let zanj končanih. Padova je v začetku drugega dela zaigrala živahneje in Cantoni si je zaslužil burno ploskanje, ko je branil oster strel Prunecchia, v nedeljo najboljšega igralca na tržaškem stadionu. Ta živahnost se je povečala po 27. minuti, ko je Lazzarini (desni branilec) vodil žogo po celem igrišču in mimo mnogih nog neubranljivo streljal z razdalje 25. metrov prizkmno tik poleg desne prečke v gol. Zažarela je iskra upanja, .tekma je končno postala zanimivejša. A rezultat sc nk menjal, vse prej. Gostje so sicer vztrajali v neurejenem napadu, to pa je pred njihotiimi vrati ustvarjalo praznino, v kateri tržaški napadalci niso Imeli prehudih ovir. Končni,žvižg je odrešil v prvi vrsti gledalce, potem Padovo hujšega poraza, Triestino morebitnega neprijetnega presenečenja in sodnika, ki se je namahal in nažviigal, kot že dolgo ne. m, v. - JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO PROTI NORMALIZACIJI Po sedmih tekmah vodijo Dinamo ter Hajduk in Zvezda S skokom v noge nasprotnikovega napadalca in pomočjo svojega branilca je Cantoni rešil vrata. BEOGRAD, 21. — Cas daje prav močnejšim. Po drugem kolu povratnega tekmovanja so v jugoslovanski ligi na vodstvu stari znanci: Dinamo v prvi skupini ter Hajduk in Crvena zvezda v drugi. V nedeljo ni bilo večjih presenečenj. PRVA SKUPINA: v Novem Sadu je zagrebški Dinamo po živahni tekmi premagal Vojvodino z rezultatom 1-0 (0-0). Edini gol je dal Benko v četrti minuti drugega polčasa iz kazenskega strela. Domačini bi zaslužili neodločen izid. Važna je bila tudi tekma med beograjskim Partizanom in Lokomotivo iz Zagreba, ki se je končala z zmago prvih z 2-1 (2-0). Dočim so domačini v prvem polčasu bili boljši, so v drugem Zagrebčani ostro napadali, dosegli en gol in bi prav lahko tudi izenačili. Mačva doma ni pokazala svo- ZADNJA POROČILA višjo vsoto, katero je kdaj ko-j Haemisegger (Švica) 2:23.7; 4 li dosegel norveški nogometaš na svetovnem trgu. Pogodba bo veljavna od 1. avgusta in bo Bredesen nastopil že na prvih tekmah prihodnjega prvenstva Lazio bo tako imel v svojih vrstah kar tri Skandinavca: Bredesena, Loefgrena in Lar- VII želel Je samo opozoriti na nekatere stvari v programu in v delavnosti fašizma, ki •so bile v nasprotju s katoliško prakso. Salvemini poudarja, da je ♦obsojanje fašistične doktrine in fašistične cerkvene politike, v istem času pa sodelovanje s fašističnim reži-mom, postalo tehnika Vatikana od 1922 do 1934. Zagovorniki Vatikana zahtevajo, naj se Italijani spominjajo samo obsodb, pozabijo pa naj na sodelovanje. Zelo u-dobnojs (G. Salvemini, II Vaticano e il Jasciamo, 6-7; G. Salvemini • G. La Piana, What to do with Italv, New Forjfc 1943, 103-104). Ta novi sporazum je bil dejansko nova kapitulacija Vatikana. Ves svetovni tisk je posvetil temu končanemu sporu precej pozornosti-Slo je predvsem za tri točke. Ponovno je bilo ugotovljeno, da je K, A. v Italiji zkljuono cerkvena organizacija, ki je neposredno podrejena škofom. Duhov-niki izbirajo med duhovni- Spiess (Avstrija). Sledijo Novak, Krčivoj (Oba Italija). Bergh.antmer (Svlca) itd. Zaradi tehničnih ovir bomo priobčili poročilo o izidu tekem turnirja ZDTV v naši prihodnji številki. mi in posvetnimi osebami člane uprave te organizacije. Toda, člani uprave ne morejo ve’ postati osebe, ki so pripadale ali pripadajo strankam, sovražnim fašističnemu režimu. Cilj K. A. bo Izključno verski in ne bo se pečala s politiko, že manj pa s strankarsko agitacijo. Zastava K. A. in vseh njenih organizacij bo italijanska narodna zastava. Drugi del sporazuma do-loča, da K A. v svojem programu ne bo imela izvajanja socialnih akcij in da v skladu s tem tudi ne bo organizirala sindikalnih združenj delavcev in obrtnikov. Tretji in zadnji del točno določa, kako naj bodo organizirana mladinska združenja, ki jih bo vodila K. A. Tudi te organizacije bodo imele italijansko trikoloro za svojo zastavo in se ne bodo spuščale v ustanavljanje športnih društev za telesno vzgojo, temveč se bodo pečale samo s prosvetnim in verskim delom. Vatikanski «Osservatore Romano> je navdušeno pozdravil ta sporazum in posebno poudaril, da bodo v REZULTATI : Ficrentina - Legnan0 Inter - Lucchese Juventus • Torino Atalanta - Lazio Novara - Como Palermo - Napoli Pro Patria»Udinese Sampdoria - Bologna Milan * Spal Triestina - Padova LESTVICA : Juventus 30 22 5 1-0 4-3 6-0 2-1 3-2 1-1 1-0 2-1 2-1 2-1 3 84 25 49 3 69 29 44 7 70 30 41 9 39 28 34 * 47 38 33 30 10 30 9 30 ji 30 S Milan 30 17 10 Inter 30 18 S Fiorentina 30 13 8 Lazio 30 11 11 Napoli Spal Sampdoria 30 12 Novara P. Patria Palermo Bologna Triestina Torino Como Udinese Lucchese Atalanta Padova, Legnano TEKME 27. T. M. Atalanta-Fiorenina; Novara-Inter; Bologna-Juventus; Napo-li*Lazio; Milan-Padova; Torino-Palermo; Lucchese-Pro Patria; Como-Sampdorta; Udinese-Spal; Legnano-Triesti-na. Natta in Rudar vodita v slovenski ligi LJUBLJANA, 2J, — -V prijateljski tekmi je ljubljanski Odred premagal reški Kvarne: s 4-0 (3-0). Gostje so bili povprečni. MIROI/Mfl POGflJAMJa V PiM ilUAi ,IUilHi Ridgi/vavevo zaupanje v zavezniške sile Seje pogajajočih so se sicer podaljšale, vendar uspehi niso nič boljši 30 13 6 11 46 34 32 30 11 10 9 43 38 32 8 10 39 32 32 30 12 8 10 48 48 32 30 10 11 9 37 50 31 30 9 11 10 34 40 29 30 9 8 13 31 41 26 6 14 36 49 26 8 13 30 45 26 3 16 38 56 25 9 13 34 52 25 8 14 29 41 24 6 15 33 50 24 8 14 35 54 24 7 21 26 68 11 30 30 30 30 WASHINGTON, 21. — Poveljnik Združenih narodov sen. Ridgway je včeraj izjavil, da so izgledi pogajanj za premirje še vedno negotovi, vendar da njegove sile lahko prizadenejo nasprotniku, ako bi pričel z ofenzivo, trd poraz. V kolikor je poučen, je dejal Ridg-way, meni, d* ne bo mogoče-doseči sporazuma s Severnoko-' rejci brez žrtvovanja osnovnih principov, česar oa poveljstvo Združenih narodov noče storiti. V Ran Mun Jomu so na današnji seji zopet razpravljali o dveh spornih točkah, t. j. o gradnji letališč med premirjem in o vključitvi Sz v nevtralne nadzorne skupine. Kakor običajno so bila tudi tokrat pogajanja brezuspešna. Na seji, ki je trajala 56 minut, so severnokorejski predstavniki ponovno poudarili, da se z omejevanjem gradnje letališč vmešavajo zavezniki v notranje korejske zadeve terso poleg tega vztrajali na tem. da se SE vključi v nevtralne skupine. Teda zavezniki v tem pogledu nočejo spremeniti svoje, ga stališča. Vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov so pretresali v bližnjem šotoru. Seja je bila tajna in je trajala 107 minut ter sc bo nadaljevala jutri zjutraj. Poveljstvo osme armade javlja o ostrem spopadu na nož, do katerega ie prišlo na položnem griču vzhodno od Punson-ga med zavezniškimi pešči jn severnokorejsko četo. Zavezniške vojne ladje so obstreljevale obalne položaje nasprotnikov in železniške pro. ge na vzhodni obali Koreje. Zavezniška letala so izvedla 935 poletov. V bitki med 50 letali vrste Sabre in 90 Migi, je bilo sestreljenih 7 Migov. 6 pa poškodovanih. Poleg tega javlja poveljstvo pete zračne sile, da je bilo poškodovano sovjetsko reakcijsko letalo «Tip 15», t. j. vrsta zrakoplova, ki se le redko pojavi nad Korejo. POPLAVE V SEVERNOAMERIŠKIH DRŽAVAH Starci in otroci v borbi z naraslimi rekami ST. JOSEPH (Missouri), 21. Mesto St. Joseph se pripravlja Po reki Missouri, medtem ko se vojaštvo trudi, da bi rešilo pred poplavo letališke instalacije v Ford Leavenvorth v Cansasu in medtem k0 se prebivalstvo vseh starosti bori proti narasli reki v La Crosse. Mogočn; reki Missouri in Mississippi že dva tedna preplavljata bregove in priložnost-ne nasipe ter sta povzročili že nad 200 milijonov dolarjev škode. Sto tisoči hektarov rodovitne zemlje so uničeni in skoraj sto tiseč ljudi je ostalo brez strehe. Nasipi na področju St. Josepha sc bili ojačani, da bi vzdržali pritisk voda. ki bo verjetno najmočnejši nocoj ali jutri zjutraj. Včeraj je reka dosegla nad 8 metrov višine in še počasi narašča. Prostovoljci gromadijo vreče peska in. so zaposleni v izmenjavah po 24 ur. Masa umazane vode se je valila preko Missourija in >e odteka v že itak naraslo reko Mississippi, potem ko je opu-stošila severno in južno Dakoto, Minnesoto, Iowo in Nebrasko. Po enotedenskih naporih se dozdeva, da so povodenj ukrotili v bližini Omahe in Coucil Bluffsa. Vendar so nekateri kraji v državi Iowa še vedno pod vode. akoravno je glavni val vode že šel mimo. Okrog 500 vojakov je zaposlenih z nadzorstvom bregov in nasipov v Hamburgu v državi Io-wa, kjer je župan proglasil izjemno stanje. V La Crosse v državi WL sconsin so se delom pri nasipih pridružili tudi starci in otroci, y bojazni, da bj reka Mississippi podrla iezove. Ti--pči in tisoči prebivalcev so prebili nedeljo na teh jezovih vzdolž reke, tako v Minnesoti kakor v Wisconsinu in Illinoisu. Največja nevarnost preti sedaj pokrajini Fort Leaven-worth v Kansasu, kjer je stanje vode zelo visoko in ie narašča. P.oplava ogroža tudi mesto St. Joseph, ki šteje 80.000 prebivalcev. Ro poročilih Združenja ameriških zavarovalnih družb so imeli v Zedinjenih državah y zadnjih petdesetih letih milijon in 12 človeških žrtev zaradi cestnih nesreč. Ta številka je za 7000 enot večja neRo izgube ZDA v raznih vojnah vse v_»*. vouctJii UU t-* »p« ”»ija . v na nov plaz vode, ki prihaja > od leta 1775 do danes. Angleško • egiptovski spor Bodočnost Sudana bo delala težave pri pogajanjih. LONDON, 21. — Zunanji minister Eden in visoki funkcionarji zunanjega ministrstva na eni ter angleški poslanik v Egiptu in generalni guverner Sudana na drugi strani so danes na dolgo razpravljali o an-gleško-egiptovskih odnosih ter o bodočnosti Sudana. Kakor znano, sta poslanik Stevenson in guverner Howe prispela v London včeraj, da bi poročala vladi o položaju v Egiptu in Sudanu. Danes sta bila oba diplomata pridržana na kosilu pri Edenu. V londonskih diplomatskih krogih so mnenja, da v tem dolgotrajnem sporu ne bo mogoče najti primerne rešitve, ako naj se na eni strani upošteva egiptovsko nepopustljivost glede suverenosti nad Sudanom in na drugi strani željo sudanskih narodov, ki-po zatrjevanju Hokeja — niso voljni pristati na nikakršne spremembe sedenje ustave, ako ne bo upoštevano prej njihovo mmuje. Londonski politični krogi trdijo, da bo potrebno v tej zvezi povabiti k pogajanjem tudi sudansko delegacijo, akoravno zaenkrat tak predlog še ni bil sprožen. Kakor poročajo iz Kaira, se pripravlja na potovanje v London tudi poveljnik angleških čet na sueškem pedrečju general George Erskine. Uradno je bilo javljeno, da bo Erskine ostal v Angliji jn ga bo na nje-govetn dosedanjem mestu nadomestil general F. W. Festiog. V zvezi z vladnim dekretom o čiščenju med visokimi egiptovskimi osebnostmi, ki so bile obdolžene korupcije na škodo države, so bile izvedene preiskave v stanovanjih nekaterih članov vlade. V nočnih preiskavah so bili ponekod zaplenjeni številni dokumenti, vendar se čiščenje nadaljuje in bp uvedeno «za vse in proti vsem ne glede na to, kateri stranki pri-Padajo, ker gre za koristi naroda«. Tako je izjavil v zvezi s to kampanjo notranji minister Farid Zalcuk. V tem pogledu naj bi imela vlada na« men postopati popolnoma nepristransko. Egiptovski ti-dc pi niti z besedico komentiral teh ukrepov, temveč se je omejil le ns objavo vsebine dekreta. Vlada je dovolila povratek v Kairo bivšemu ministru za socialne zadeve Hasan paši, ki so ga držali .pod nadzorstvom v njegovi hiši. Bivši notranji minister Sera g El Din pa je še vedno zaprt nekje v južnem Egiptu. Dobro obveščeni krogi trdijo, da bo skupina nemških strokovnjakov za izdelavo izstrelkov na raketni pogon, ki biva trenutno v Egiptu, zapustila državo konec meseca, je običajne igre in se je tekma proti Rabotničkemu tako končala neodločeno: l-j (0-1). DRUGA SKUPINA: najvišji rezultat dneva je dosegel v Skoplju Hajduk, ki je s 5-0 (5-Q) zasluženo premagal Vardar, Odlična igra gostov je razbila domačine, ki so popolnoma pozabili, kako je treba igrati. Obramba Hajduka ni imela nobenega dela. Crvena zvezda je odpravila Zagreb s 3-0 (1-0) in pri tem dala igro, kakršne zagrebški gledalci že dolgo niso videli od beograjskih študentov. V Sarajevu je beograjski BSK igral znatno bolje kot Sarajevo, a kljub temu izgubil z rezultatom 2-1 (2-1). LESTVICA : 6 4 0 2 12: 8 8 6 4 0 2 8: 6 8 5 3 1 X 20: 6 7 6 73 1 2 12: 7 7 6 3 12 13:10 7 6 3 12 13:10 7 6 1 3 2 8:12 5 6 1 2 3 7:16 4 6 1 2 3 3: 8 4 5 0 14 1:14 1 Nafta Rudar Odred Branik Korotan Železničar (Mb) železničar (Lj) Mura Kladiva r Sloga LJUBLJANA, 21 — Rezultati slovenske nogometne lige: Kladivar-Zelezničar Lj. 0-0; Rudar . Železničar Mrb. 2-l’ (2-0); Mura-Branik 2-0 (2-0); Nafta-Korotan 4-1 (2-1) Dinamo Vojvodina 7 Lokomolj 7 Partizan 7 Rabotnički 7 Mačva 7 I. SKUPINA : 7 5 0 2 15:11 10 4 0 3 15: 8 8 4 0 3 11: 8 8 4 0 3 12:12 8 3 l 3 8:14 5 1 1 5 8:16 3 II. SKUPINA ; Hajduk 7 5 0 2 17: 7 10 Gr. zvezda 7 4 0 2 14:12 10 Vardar 7 3 0 4 10:15 6 BSK 7 2 1 4 12: 8 3 Zagreb 7 2 1 4 5:10 5 Sarajevo 7 3 0 4 8:14 4 Košarka Jugoslavija'Turčija 51-47 BEOGRAD. 21. — Jugoslavija je premagala v nedeljo zvečer v košarki Turčijo z rezultatom 51-47 (29-18). Prvi so pri. šli v vodstvo Turki, a so nato domačini prevzeli iniciativo in jo obdržali do konca. Postavi obeh moštev; Turčija; dr, Uras Granit, Gilčelik, Seldiz, Parte-ner, Okaja. Alkan, Sevin, Grdiz, Ali, Dinčer in Tezol. Jugoslavija: Gec, Sokolovič, Popovič, Engler, Andrijasevič, Marijanovih, Demšar, Loci, Ka. lember. Bjegojevič, Lagojevie in Kristančič. SANTIAGO. 21 — V zadnji tekmi panameriškega nogomet, nega turnirja je Brazilija premagala Cile z rezultatom 3-0 (2-0), * Šf <: PARIZ. 21. — Francoska mo šk* reprezentanca v odbojki je porazila jugoslovansko s 3-0 (18-16, 16-5, 16-14). Jugoslovani so v prvem setu vodili s 16-15, nato_ pa so popustili in izgubili proti boljšim Francozom. KINO v TBSTL' Rossetti. 16,00: »Veliki Cahi* EzcelsiouS: «David in nX£ T& •m*""1* Spencer Tracy. , i, FeDice. 16.30: «Nebesna pot»> Wymar in V. Jonh:»n. . j, Fiiodrammatico. 16.00: «0S*W* Sirte«, J. Pajffte. .. .= vrsgi> Arcobaleno. 16.00: «Kril3^ J. Wayne. . Astra Rojan. 16.30: «V imenu bežni«. S. Hayward v Alabarda. 16.00: «Nancy Rio«, Jane Povvell. dnU)l Armonia. 15.30: »Preža na T. Power. . a Ariston. 16.00: «Zivljenje dam tvojega sina«, P. , po- Anrora. 16.00: «Ana, vzemi v ško», B. Hutton. ,, - Garibaldi. 15.15: »Mu*«** Iju- Monttr fantom«, N. Bastitno. Ideale. 16.00: «ZadnJi cristo«. .. »ril. Im pero. 16.00: (Duoajs W. Fritsch. . jje# ltalia. 16.00: ((Ljubimka*’ Lamarr. vdl0d Kino ob morju. 16.00: »P01 Zah°d,K ((Razkošno Moderno. 16.00: vanje«. C. vsuje«. ___ Savona. 15,00: «KlJUC Gable. 7 Vale. 16.00: «Pes zaročeni« ’ IjU- AP0LL0NI0 JE NADM0GN0 ZMAGAL NA DIRKI V PULJ V nedeljo so kolesarji Prole-terja in Tržaškega kolesarskega kluba nastopili na cestni dirki Pula — Leme — Pula, kjer so imeli za nasprotnike najboljše kolesarje Pule in Reke. Apoilouio je zmagal med seniorji, njegov klubski tovariš Brajnik pa med juniorji. Apoi-lonio je bil v celi dirkj najbolj, ši. Ostal je v grupi do polovice dirke, nato je skupai z Brajnikom. Lugliom. Rinaldi-iem in Fatturiiem ušel iz sku-pin-e, da bi Kuret, Cok, Gobbo, Borsi. Calcina in dru-gi mogli reagirati, niti vzdržati hitrega tempa, ki ga je skupini diktiral Apollonio. Skupno z Brajnikom je Apollonio le nekaj kilometrov pred ciljem zapustil še ostale. Na cilju ie brez sprinta za razdaljo kole-«a premagal Brajnika. Uspeh dobro kaže za bližnjo mednarodno vsakoletno dirko Zagreb — Beograd. Skupaj 2 Apolloniem bosta igrala odločilno vlogo tudi Luglio jn Ri-naldi, ki sta pokazala, da sta že dosegla v početku sezone dobro formo. Slabše izglede imata Kuret in Cok, ki zaradi netreniranosti ne vzdržita daljšega napora. Končni vrstni red: 1. Apollonio Bruno, (Proleter iz Kopra), in je prevozil 76 km v 2 urah 9_ minut in 45 sekund s p&vprečno 34,615 km na uro. 2. Brajnik Oreste (Proleter) i_stj čas: 3. Luglio Giacomo (Tržaški KK) no 10 sekundtb; 4. Rinaldi Walter (TKKh o. Fat-tur Jože (KK Reka); 6. Mat-tiechio Jože (Uljanik Pula) D0 7'05"; 7. jšambelli Luigi (Reka) Isti čas; 8. Smerčan Olivo (Reka) ist; čas. PNS SE DVE KOLI DO KONCA PRVENSTVA ISTRSKEGA OKROŽJA V A Slirje goli Pirana na tujem igrišču Samo «e dve koli manjkata do zaključka nogometnega pr- UNIV. PROf. DR. VIKTOR NOVAK, M ACM V M CftlMEM VATIKANSKA POLITIKA DO JUGOSLOVANOV POD ITALIJO K. A. mogli aktivno sodelovati tudi člani fašistične stranke. Na drugi strani je glavni organ fašistične stranke «11 Popolo d ltalia«, v članku svojega direktorja Arnalda Mussolinija (3. 9. 1931) prav tako poudaril važnost tega sporazuma in dejal, da je ta važnost v tem, da fašizem ni nikoli pomislil na to, da bi ustvaril v Italiji pofložaj. kot je bil v času prejšnjih režimov. ki so imeli Izrazito ma-sonski, liberalni ih antlkle-rikalni značaj. Fašizem je uspel v svojih namenih, ker bodo iz K. A. izključeni ljudje, ki so bili poprej pripadniki protifašističnih strank Zdaj ne bo več katoliških sindikatov, temveč samo ta-šisti ni. Poleg tega po tem sporazumu katoliške mladinske organizacije ne bodo več prihajale v spor s programom fašizma in s smernicami fašističnega režima. Arnaldo Mussolini je na koncu podčrtal, da se sovražniki fašizma v inozemstvu sedaj lahko prepričajo, da med Katoliško akcijo in fa-izmom ni načelnih nasprotij in da so spekulacije proti fašizmu neuspešne. V prejšnji nevihti je Vatikan in Katoliško akcijo najhuje napadal list «U Lavoro fascista«. Zdaj je ta list po-zdravil sporazum in poudaril, da je Italijanska država katoliška in da so zaradi tega vsi katoličani v Italiji lahko dobri Italijani, s tem pa tudi dobri fašisti. «11 Giomale dTtalia« je videl v tem sporazumu nov dokaz Mussolinijeve politične modrosti. Fašizem je dosegel, kar je hotel. Vzgoja mladine je izključna pravica držav© in v tem fašizem ne pozna kompromisov. Po sporazumu z Vatikanom bo K. A. lahko izvajala samo versko propagando, v politi-ko pa se ne bo smela vmešavati. Fašizem je torej dovolil delo K. A, dal je bogu, kar je božjega, dobil pa je tudi za cesarja, kar je cesarjevega. Koliko je moral Vatikan Plačati na drugih straneh za ta sporazum, bomo videli kasneje, zlasti v zvezi z raznarodovanjem v Julijski krajini, ki se je od takrat začelo še hitreje izvajati, in ,to s pomočjo in s sodelova- njem cerkve, [vendar pa je bila medseboj ______________________ Ssveda, ta sporazum i/, le- na ljubezen tako silna, da Mussolinijevega ta 1931 se ni pomenil popol-1 do razporoke ni moglo priti, j dal papež svečano razsvetli- Ob desetletnici fašizma je venstva Istrskega okrožja. Mo-stva so že precej utrujena, kar škod: napetosti zadnjih tekem. Najvažnejšo tekmo so v nedeljo odigrali v Umagu, kjer je koprska Aurora igrala svoje adute za osvojitev tretjega mesta v lestvici. To ji je iz-podletelo zaradi odločne igre enajstorice Umaga ki je zasluženo zmagala. S tem porazom je Aurora izgubila trenut. no še četrto mesto, na katero se je povzpel koprski Partizan, ki je v nedeljo nepričakovano zmagal v Sv. Jerneju proti Solinam. Zelo napeta je bila tekma med Bujami m Brtoniglo, ki so jo odigrali v Bujah. Moštvi sta si bili enakovredni. Za poraz so krivi napadalci Brtoni-gle, ki niso izkoristili številnih prilik v drugem polčasu, ko so bili gospodarji na igrišču. Z zmago si je moštvo Buj precej izboljšalo položaj. Največje presenečenje je prišlo iz Strunjana, kjer je Piran odpravil domačine z visokim rezultatom 4:0. V Kopru je domača Meduza imela težko nalogo proti Rdeči zvezdi. Ankarančani so se borili od začetka do konca, da bi osvojili vsaj end točko ki bi za njih verjetno pomenila obstoj v prvenstvu. Izgubili so nezasluženo. Prvaki iz Izole so prišli do dveh točk z Novim gradom brez borbe. Rezultati 19. kola: V Izoli: Izola ; Novi grad 2:0, v Strunjanu: Piran : Strunjan 4:0 (1:0), v Sv. Jerneju: Partizan : Soline 4:3 (2:1), v Umagu: Umag : Aurora 1;Q (1:0), v Kopru: Meduza : Rdeča zvezda 1:0 (1:0), v Bujah: Buje : Brto-nigla 1:Q (1:0), Lestvica: Izola 37 točk. Piran 31, Umag 28, Partizan 23, Aurora 22, Strunjan 20, Soline 16, Meduza 15. Brtonigla 13, Rdeča zvezda in Buje 10, Novi grad 5. dobro vere in civilizacije. Ni čudno, če «Jus ponti-fincium» piše s takim navdušenjem o fašističnem desetletnem jubileju, če je bil istega leta, ob tretji obletnici lateranskega pakta, Mussolini odlikovan z najvišjim odlikovanjem, ki ga papež daje samo :vladarjam. Takrat Je bil italijanski diktator sprejet v Vatikanu s kraljevskimi častmi. Na dan obiska Je Straser. VIttorio Veoeto 15.»- Tayiof. pod soncem«, M. con, .. Azzurro. 16.00: «Zena »r bežni«, G. Ford. . ,, In Belvedere. 16.0C: ((Vojv*93 plesalka«, J. Kent. ' Marconi. 15.45: <;Legenča°j^ njem lokostrelcu«. Masslmo. 16.00: «Hotel -Y. de Carlo. i< Novo cin«. 16.00: «uj|Jy Dune«. C Odeon. 16.00: «Bertinsld P Froebe. Radio. 16.00: «ChieafO"" malha«, S. Brady. Venezia. 14.00: «KaSP» ** džungle«, B. Crabbe. )1 Vittorta, 16.00: cZena vs«5' Felix. RADIO JCGOIsLOVA**#! CONE TB»V 306.1 m ali 980 kc*** TOREK, 22. april* 1*L«. 6.45 Jutranja glasba, tj® čila, 7.15 Jutranja 81*®%!^' Poročila. 13.45 Labk* .; 14.00/ Igra orkester JbA'^1 toroža. 14.35 Slovenske ’ go." 1,1 Grošelj. 18.00 Iz glasbelF.j f nice Franca Schuberta, 1 turni razgledi. 18.30 OP*1 idGtjicui, 10.JU vr- uji1, lodije. 19.00 Poje in Udi 0' slovenske gimnazije i. r 19.30 Poročila. 20.00 01*9“ 5 (( teverdi «Orfeo» oper* „k.vit(' 22.00 Pester spored plesne glasbe. 23.05 (c‘ čila. 23.10 Glasba za l*n* 'lUNT H- 254,6 m ah D78 K rtni< 7.30 1111' 7.15 Poročila. glasba. 11.30 Glasba >Vr po«! Za vsakega nekaj. 12, li.ODjnj ‘ Glasba po željah- ‘ ' . 17.30 Plesna 13,00 -V v, ,» uv ročila. 17.30 Plesna žj,** -• 1®* Glos Amerike. 18.15 cert za vloMno, 18.51 N pr., kov. 19.45 Poročila. 2°fti Jjf glasba. 20.30 iljubUf- t Lahki orkestr-'. 21-00 V- K, lodije. 22.00 VVagner: na povest. 21.30 Pri dej. 23.15 Poročila. 23-33 na glasba. T H » J' 1 7.45 Jutranja glasb*' ska oddaja. 11-50 _ Panie P®nj. Slavni solisti. mino Gigli. 17.30 Ang P 21.00 Prenos iz Avd' Orkester. 23.30 Plesb* 4 1-078* m 12.00 Baletna «laSl)?jasb». L,r ročila. 12,40 Zabavna 327,1 m, 202,1 m. '•-'j.jor, Vesele narodne retnt- in filmske '" ves*-', rf-Poročila. 17.10 hr^|0|IiKi 'V ci. 18.30 G. Verdi: OdWgjW. ’-«Othello». 19.30 Poj® Zabavna glasba, *o- a gp», feljton. 20.15 Iz *,aS«fuden^ da Mednarodnega festivala v Ljubljani nega konca trenj, ki so se od časa do časa pojavljala v raznih manjših ali večjih vprašanjih. Taka nesoglasja so se pojavil n. pr. ob odkritju spomenik bersalje-v Rtonn. septembra 1932 na kraju, kjer je bil zlomljen odpor braniteljev papeške države (1870). Ta spomenik bi naj simbollzl-ral zavzetje Rima po Hali-lanskih četah ln doko'no združitev Italije, čeprav jc takratni papež PIJ XI. uzur-patorje udaril s prekletstvom. Polemika, ki se Je pb tej priliki razvila. Je pokazala, kako globoka so nasprotja med obema strankama ’ v nekaterih stvareh, objavila vatikanska revija «Jus pontiflcium« članek, v katerem poveličuje fašizem ln vso ono, kar Je fašizem v desetih letih kjerkoli dosegel. Fašizem, pravi revija, je mnogo storil za okrepitev božje pravice cerkve v Italiji, Mussolini pa Je vrnil cerkvi javno čast, uvedel ve-rouk v šole, dal papežu svobodo in rešil mnoga druga sporna vprašanja med državo ln cerkvijo. Zaradi tega ni čudno, če fai-izem občudujejo tudi v cerkvenih kro-grh- Članek zaključuje z molitvijo, naj bog ohrani diktatorja Mussolinija, ki je mnogo storil za cerkev, za tl cerkev Sv. Petra, čeprav je Mussolini neštetokrat govoril mladini misli, s katerimi Jo je vzgajal v vojnem razpoloženju in od nje zahteval. naj se nauči sovražiti. Njegovo geslo elmpara-\te a odiare!> so ideologi nove mladinske vzgoje razpenjali na najbolj poganski način. Sovraštvo proti sovražnikom fašizma je postalo za fašiste najplemenlte.i -5a oblika obrambe fašisti; ne Ideje, ki Je, kot Je rekel mladinski voditelj Carlo Scorza, verska ideja. Scorz i trdi, da Je fašizem najorigi nalnejši pojav, tipično italijanski, jn da se zaradi tega ne sme zgledovati na nobe- nem drugem «^$1sO ^ klosti, temveč ®e,rUgeg» ,1 no kaj nauči «* »Jgvfc j> likega nmsW katoli&ke cerkve se razumemo- ^0 j Scorza v m 4, tu fascista«. de$ tem ne ozira na R[ rtjC. kvene zg?dovine^ in ponižnih in s^TSv$cV ki so Kljub J[se] v)ie^ dvomni svet^^pladenj it kev v veliko dek^žn0St p ti ljutoezen inFaši^m rf ne koristita ■ u jvpi 8 n^ir' vzore v kons1 dot>ah katolicizma, veU^ pfl1' stebrov cerk ^ <( pežev. veHkit) ^Ij, V tikov in Y?Jv loKfn K1 $ znali držati ^ jn tako meč pr*' se znallmP&