525 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Acta historico-oeconomica. ^asopis za ekonomsku povijest. Vol. 27. Zagreb : Školska knjiga,
2000. 214 strani.
Revija z gornjim naslovom je v bistvu naslednica stare Acta historico-oeconomica Jugoslaviae, ki
je razmeram ustrezno opustila v imenu in po vsebini jugoslovanski zna~aj. Zdaj ne more izhajati pov-
sem redno. Krog sodelavcev se je zo‘il, ~edalje bolj postaja »Einmannbetrieb« glavnega in odgovorne-
ga urednika, uglednega gospodarskega zgodovinarja dr. Ivana Ercega.
V obravnavanem zvezku so objavljene tri razprave znamenitega hrva{kega kameralisti~nega in
merkalisti~nega gospodarskega u~enjaka in visokega upravnega uradnika Nikole Škrlca Lomni~kog,
ob 270-letnici rojstva in 200-letnici smrti. Škrlec je razprave napisal v latin{~ini, tedanjem uradnem
jeziku na Hrva{kem, v hrva{~ino pa jih je prevedel znanstveni svetnik dr. Josip Barbari}. V bistvu je ves
zvezek namenjen integralnemu besedilu prvih dveh in prevodu vseh treh Škrl~evih razprav, dr. Erceg
jim je dodal le kratek povzetek.
Prva razprava je Desetogodi{nja bilanca trgova~kog prometa u Hrvatsko-Ugarskoj (1777–1786)
(str. 7–40). To je tabelarni pregled o uvozu in izvozu 48 oz. 49 trgovskih artiklov med Hrva{ko in
{estimi dr‘avami zunaj Ogrske, v preglednicah pa sta pri uvozu prikazani le dve skupini in sicer (av-
strijske) dedne de‘ele in druge dr‘ave, izvoz pa sploh ni raz~lenjen. Tabelarni pregledi so bili za tisti ~as
velika redkost. Ni jih bilo najti niti v rokopisih tedanjih gospodarstvenikov niti uradnih prora~unskih
poro~evalcev in {e manj zgodovinarjev. Celotni promet je obsegal skoraj 255 milijonov forintov, izvoz
pa je uvoz presegal za 41,5 milijonov forintov, torej je bila hrva{ka klasi~na merkantilisti~na dr‘ava z
njej lastnimi pomanjkljivostmi. Škrl~evo pisanje v tej in tudi v drugi razpravi ima izrazito gospodarsko
pospe{evalni namen, pri ~emer pa mu ne gre za gospodarstvo samo, temve~ tudi za dr‘avo, ki bi s
carinami in davki dobila sredstva za pospe{evanje gospodarstva.
Druga razprava je Opis fizi~ko-politi~kog polo‘aja ugarskog (i hrvatskog) kraljevstva u odnosu na
trgovinu (str. 41–178). Škrlec je v tej razpravi pisal o vsem mogo~em in {e marsi~em, o trgovini, kmetij-
stvu, obrti, delitvi srenjskih zemlji{~, o zdravilnih zeli{~ih itd., o dejavnostih s katerimi so se ukvarjali v
vaseh, trgih in mestih, pri vseh s predlogi izbolj{av, da bi se hrvatsko gospodarstvo dvignilo na vi{jo
stopnjo. Za vzor mu je o~itno bila nem{ka Hausväterliteratur 17. stoletja, le da je njegova razprava v
skladu s ~asom na vi{ji stopnji. Ta razprava je zdaj bolj deskriptivni zgodovinski vir, ker pa~ precej iz~rpno
opisuje tedanje stanje, vendar prete‘no kvalitativno, manj pa kvantitativno. Kljub temu pa daje kar dober
pregled tedanjega hrva{kega gospodarstva. O~itno so tedaj bila na Hrva{kem obdobja lakote, kajti Škrlec
izrazito poudarja, da sku{a s svojim delom vplivati na hrva{ko gospodarstvo, da bi prepre~ilo oz. sploh
onemogo~ilo pojav lakote. Erceg navaja, da tako {iroko zasnovanega dela, kot je to Škrl~evo, v obravnava-
nem ~asu ni premogla niti obse‘na avstrijska monarhija niti druge evropske dr‘ave razen Anglije.
Tretja razprava je Popis spisa visokoga saborskoga odbora za trgovinu osnovanog ~lankom 67 iz
1791. godine, koji se nalaze u zemaljskom arhivu (str. 179–213). Škrlec je o~itno veliko delal za imeno-
vani saborski odbor za trgovino. Pri tem so mu dajale podatke {tevilne dr‘avne oblastne in samouprav-
ne ustanove ter ugledni posamezniki. Ta razprava je pravzaprav opis tega arhivskega fonda po razli~nih
temah, po oblasteh in osebah, ki so pri tem sodelovale. Ta arhivski fond je prava zakladnica virov zlasti
za normativno urejanje gospodarstva, kar je merkantilisti~na dr‘avna uprava v velikem obsegu izvajala.
Ves zvezek lahko slu‘i kot odli~no izhodi{~e za preu~evanje hrva{kega gospodarstva in tudi dru‘be
v 18. stoletju.
Jo‘e Ma~ek