Vsebina 331 Impresum 433 Beseda uredništva 433 ■ DOGODKI - POROČILA -VESTI ■ ZANESLJIVOST -VZDRŽEVANJE 446 ■ NOVICE - ZANIMIVOSTI 448 ■ ALI STE VEDELI 486 Seznam oglaševalcev 502 Znanstvene in strokovne prireditve 444 Naslovna stran: OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 LOTRIČ, d. o. o. Selca 163, 4227 Selca Tel: + (0)4 517 07 00 Fax: + (0)4 517 07 07 internet: www.lotric.si OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@olma.si Poclain Hydraulics, d.o.o. Industrijska ulica 2, 4226 Ziri Tel.: +386 (04) 51 59 100 Fax: +386 (04) 51 59 122 e-mail: info-slovenia@ poclain-hydraulics.com www.poclain-hydraulics.com HYDAC, d. o. o. Zagrebška c. 20 2000 Maribor Tel.: + (0)2 460 15 20 Fax: + (0)2 460 15 22 www.hydac.si PARKER HANNIFIN Corporation Podružnica v Novem mestu Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0 7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 SICK, d. o. o. Cesta dveh cesarjev 403 0000 Maribor Tel.: + (0)1 47 69 990 Fax: + (0)1 47 69 946 e-mail: office@sick.si www.sick.si MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si www.omron-automation. MAPRO d.o.o. Industrijska ulica 12, 4226 Ziri Tel.: 04 510 50 90 Faks: 04 510 50 91 www.mapro.si TRC Ljudmila Ličen s.p. Vrečkova 2 SI - 4000 Kranj Tel: +386 4 2358310 Fax: +386 4 2358311 http://www.trc-hbm.si S3C, d. o. o. Tržaška cesta 116 Tel.: +386 1 423 22 22 Faks: +386 1 423 22 00 www.landefeld.si ■ HIDRAVLIČNI VALJI Franc MAJDIČ, Maks PLESEC: Raziskava trajnosti in vzdržljivosti hidravličnega valja 434 ■ INOVATIVNE HLADILNE TEHNOLOGIJE Jaka TUŠEK, Samo ZUPAN, Alen ŠARLAH, Aleksander NOVAK, Urban TOMC, Andrej KITANOVSKI, Ivan PREBIL, Alojz POREDOŠ: Pregled razvoja magnetnega hlajenja na fakulteti za strojništvo (UL) ■ PUČEVANJE ROBOTIKE Jure REJC, Marko MUNIH: Motivational Laboratory Projects in Undergraduate Robotics Education ■ IZ PRAKSE ZA PRAKSO Darko CAFUTA: Uvajanje tehnične diagnostike v papirnici ■ MEROSLOVJE Primož HAFNER: Kalibracija kontrolnih naprav na mestu uporabe ■ LETALSTVO Aleksander ČIČEROV: Laserji in troti - od otroških igrač do terorizma ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Električni valj EPCO (FESTO) Gnana linearna modula za visoke obremenitve (TULI) ■ NOVOSTI NA TRGU Nov robot in nove možnosti (DOMEL) Linearno vodilo in vodilo kabla v enem (HENNLICH) Novi fotoelektrični senzorji podjetja Omron (MIEL Elektronika) Ultrazvočni senzor UM18-2 Hi (SICK) Novi varnostni ventili SMC po standardu ISO 13849-1(SMC) Univerzalni merilni ojačevalnik SG z visoko gostoto kanalov (TRC) aPL • Raziskava hidravličnega valja • Razvoj magnetnega hlajenja • Motivacyski laboratorjski projekti • Iz prakse za prakso •Kalibr acija kontrolnih naprav • Podjetjapredstavljajo 450 458 466 476 480 484 488 489 490 491 491 492 492 493 ■ PREDSTAVITEV Dejan KRIŽAJ: Načrtovanje in optimizacija s pomočjo numerične simulacije 494 ■ PODJETJAPREDSTAVLJAJO Branko ŠIMAC, Matej TOMŠIČ: Primerjava različnih vrst mazanja (HENNLICH) 496 ■ LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige Napotilo za uporabo hidravličnih valjev ■ PROGRAMSKA OPREMA-SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 499 500 502 Izboljšajte produktivnost. Avtomatsko. Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje in v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja. Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! YASKAWA Slovenija d.o.o., Lepovče 23,1310 Ribnica, T: + 386 (0)1 83 72 410, E: info@motoman.si, www.yaskawa.eu.com ^YASKAWA © Ventil 18 (2012) 6. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 18 (2012) 6. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revi-a za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko - Journa l for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letn iea 2012 Year Številka 6 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinsSe iedustrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT inGZS-ZKa-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: ma7. Anton STUŠEK Tehnični ueednik: Roman PUTRIH Znanstvenestrokovni svet: izr. prof.dr: Majk ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIC, FS Ljubljana dtc. df Andref BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenb urg, ZFA Nemčija (doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Marit^op prof. di". Janez DIACI, FS Ljubljana proj. dr-. Joz^e DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. Ar. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franr JEROMEN, GZS- ZKI-FT izr. p rof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOSACEK, TUDunaj, Avstrija mag. Mrlilan IKOPAČ, KVLAHKIVISR ŽŠŽiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. pror. dr Santiago T. PUENTE! MÉNDEZ, UnivetsityoR Alicante, ŠpTnija prof. dr. Hubertus MURRENHOFp RWTH Acachen, ZR Narroa prof. dr. Takayorhi MUTO, GiFu Urive rsity, Japonska proj. dr-. Gojto NIKOLIC, Univedza vZagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc, dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana v Martin PIVK, univ dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka |vrtf. dr. /Alojz SLUGA, FS Lj u bilja na Janez Škrloc, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije proj. dr. Brane ŠIROK,FS Ljubljana prof. drr. JanezTUŠEtE, FS Ljubl|ana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Otlikovante naslovtice: ral il oš NAROBÉ Otlikovanje oglasov: Ntrobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof, Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: gbafex agencija | tisl^arna d.o.o. Tisk: Tisktrna P RE SENT, d. o. o., Ljubljana Marketing ia distribucija: Romea VUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, FakultetR za sjrojnlštvo -j Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 47T1-704, faks: + (0) 1 2518-567 in k j0) 1 4771-772 Naklada: 1F00 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ve ntilje indeksifana v pod atkRvni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člen c8> c§0 rS> rS> rS> rS> □ rEPLAriRAri □ PLANIRANI & ¿8° Slika 2. Razmerje med planiranimi in neplaniranimi vzdrževalnimi urami I I I I I I I I I I I—I I I I I I I I & ^ _j§> n* Slika 3. Soodvisnost proizvodnje papirja (v tonah) in skupnih zastojnih ur strojev. Ta podatek takoj pove, kako je stroj vzdrževan, kako opravlja svoje delo oddelek vzdrževanja, kako je urejena tehnologija izdelave papirja in izurjena posadka papirnega stroja. Seveda vpliva tudi energetski oddelek, ki skrbi za dobavo energentov. Papimica je v 0b- Slika 4. Naprava za merjenje vibracij leta 1977 dobju med 1995 in 2007 dosegala visoko učinkovitost (OEE) papirnega stroja: 1995 (april): 66,8 % 1998: 80,3 % (maksimalna mesečna celo 85 %) 2001: 72,4 % (predelava stroja na 800 m/min) 2002: 76,0 % 2003: 80,67 % 2004: 81,3 % 2005: 77,1 % 2006: 70,2 % 1000 m/min) 2007: 76,4 % (predelava stroja na Na razpoložljivost papirnega stroja značilno vpliva hitrost stroja. Pri določenih hitrostih se na stroju pojavijo vibracije in hitrost je potrebno zmanjšati. Vzroki so različni: slabo vzdrževanje, obraba, pregrevanje motorjev in podobno. Da bi lahko ugotovili vzroke in preprečili vibracije, smo uvedli tehnično diagnostiko. Papirnica Goričane je leta 1977 kupila prvi instrument za merjenje vibracij SPM. Takoj je pričela z meritvami stanja ležajev. navijanje papirja, ki je povzročal izredno veliko zastojev. Z zamenjavo je papirnica takrat zmanjšala potrebe po vzdrževanju, povečala zanesljivost procesa izdelave papirja. Trdota papirja je bila v predpisanih tolerancah in izmet se je zmanjšal. V nadaljnjih letih je podjetje kupilo še rezervne dele, nove valje in nekaj reduktorjev za zamenjavo, kar je omogočilo hitrejše popravilo ob okvarah z enostavno zamenjavo okvarjenih delov. Leta 1998 pa je bil zamenjan premazni agregat, saniralo pa se je še nekaj drugih ozkih grl. Razpoložljivost papirnega stroja je odvisna od: - hitrosti stroja, - deleža dobrega izdelka, - časa delovanja stroja, - izkoriščenosti papirnega stroja. Pri tem je razpoložljivost papirnega stroja opredeljena kot razmerje med časom delovanja in razpoložljivim časom, zmanjšanim za čas zastojev: A = čas delovanja stroja (celotni razpoložljivi čas - čas zastojev) x 100 v [%] Zastoji nastanejo zaradi planiranega ali neplaniranega vzdrževanja ter zaradi tehnoloških ali obratovalnih razlogov. Če ni na voljo vseh energentov (para, elektrika, zemeljski plin, stisnjen zrak ter tehnološka voda), nastanejo tudi zastoji papirnega stroja zaradi pomanjkanja energentov. Celotna učinkovitost papirnega stroja je tako: CE (OEE) = A x P x Q kjer so: A - razpoložljivost stroja P - zmanjšana proizvodnja zaradi zmanjšanja hitrosti stroja Q - zmanjšana proizvodnja zaradi slabe kakovosti izdelka S tako izraženo učinkovitostjo papirnega stroja se lahko primerjajo produktivnosti papirnih strojev s podobnim programom (vrste papirja) in na podobnih širinah papirnih Posamezne papirnice ne objavljajo več podatkov o celotni učinkovitosti in razpoložljivosti papirnih strojev. Vendar pa te podatke še vedno zbirajo proizvajalci strojev za »svoje« stroje. Tako je zgrajena baza podatkov, ki je anonimna. Po želji pa ti samo povedo, kje si s celotno efektivnostjo papirnega stroja v primerjavi z drugimi. Seveda so vedno pripravljeni pomagati pri analizi in nasvetih, kaj je potrebno urediti, da se CE (OEE) poveča. Danes se kontrolira stanje ležajev s tehniko udarnih impulzov in s senzorji, ki omogočajo FFT-analizo vibracij. Poleg tega je bila leta 1990 podpisana pogodba o sodelovanju s specializirano firmo za meritve vibracij in za izvajanje kontrolnih meritev (trikrat na leto) ter meritev pri pojavu motenj na papirnem stroju. Monitoring skupina si je ustvarila bazo podatkov o ležajih, na osnovi katerih lahko napovedo čas do zastoja, tako da se lahko popravilo vključi v planirani zastoj in ni potreb- Metoda SPM SPM matoda Die SPM-Methoda Slika 5. Merjenje vibracij ležajev marca 1980 (foto: D. Cafuta, arhiv) nih dodatnih ur zastoja. Nabavili so se tudi instrumenti za merjenje puščanja medijev z metodo ultrazvoka in kamere za termografijo. Tudi tukaj smo uporabljali meritve zunanjih inštitucij, če sami nismo mogli rešiti problemov. Meritve kvalitete olja smo prepuščali specializiranim laboratorijem dobaviteljev maziv. ■ 4 Sklep Če želimo uvesti preventivno vzdrževanje v tovarni, v kateri so starejši stroji in naprave, je potrebno delovna sredstva najprej izboljšati in jih približati stanju novih naprav. Če teh izboljšav ne izvedemo, se bodo stroji kvarili in s preventivnim vzdrževanjem ne bomo dosegli želenih ciljev. Splošno velja ocena, da se pri več kot 70 % vzdrževalnih ur za popravilo nepredvidenih okvar ne da brez večjih stroškov in izboljšav strojev uvesti učinkovitega preventivnega vzdrževanja. Opraviti je potrebno temeljit pregled tehničnega stanja delovnega sredstva in ga temeljito izboljšati. Če to ni mogoče ali pa ekonomsko neupravičeno, je potrebno zamenjati celotno delovno sredstvo. Po nekaj letih uspešnega uvajanja preventivnega vzdrževanja se je obseg del in stroškov za vzdrževanje pričel zmanjševati. To se je pokazalo tudi v obravnavanem obdobju 1980-1999 v papirnici GORIČANE. Vendar po to ni bil konec izboljšav papirnega stroja. Leta 2001 je sledila predelava papirnega stroja na 800 m/min in potem leta 2006 na 1000 m/min. Vendar pa se ravno zaradi tega, kar smo se naučili v obdobju 1980-1999, niso dogajale tako drastične spremembe, saj so bile predelave dobro pripravljene. Število ur zastojev se je v letu 1996 zmanjšalo za 10 %, kar je bil prvi znak, da se ukrepi uvajanja preventivnega vzdrževanja že poznajo. Leta 1997 pa se je število zastojnih ur zmanjšalo kar za 40 % glede na leto 1995, kar pa je pomenilo, da je program uvajanja preventivnega vzdrževanja zaživel. Izvedlo se je precej investicij, ki so se leta odlašale, kupili so se rezervni deli in novi valji in nekaj reduktorjev za zamenjavo (da ni bilo potrebno popravljati okvarjenih) in so se lahko ob okvari samo zamenjali. Leta 1998 smo zamenjali celotni sklop premaznega agregata in sanirali druga ozka grla. Nove naprave niso imele začetnih okvar, tako da se število vzdrževalnih zastojnih ur ni povečalo v primerjavi s prejšnjim letom. Pokazalo se je, kako pomembna je izbira preizkušene firme za dobavo novih postrojev in dobra in temeljita priprava investicije. Najceneje pa je, da so v tovarni strokovnjaki v vzdrževanju, ki znajo analize in ukrepe za ureditev izdelati sami. Seveda pa jih je potrebno izobraževati in izuriti, da znajo uporabljati naprave za tehnično diagnostiko. Vse parametre celotne efektivnosti pa je treba dnevno zasledovati, da lahko vzdrževanje takoj prične s korektivnimi ukrepi za izboljšavo stanja, na katero ima vpliv. Seveda se morajo dnevno o tem pogovarjati strokovnjaki z več področij, saj so okvare ali napake na papirnih strojih zelo kompleksne. Literatura [1] Alan Wilson, Asset Maintenance Management; A Guide to developing Strategy & Improving Performance, Conference Communication, 1999. [2] A. Kelly, Maintenance strategy, Butterworth Heinemann, 1998. [3] J. Moubray: Reliability-centered Maintenance, Butterworth-Heinemann, 1995. [4] Condition Monitoring Methods and Technique Training Manual, Idcon Inc. [5] J. Marolt: Organizacija vzdrževanja delovnih sredstev, Moderna organizacija, Kranj, 1990. [6] Christer Idhammar: Cut costs or improve reliability, PPI, april 2009. IRT www.forum-irt.si industrijski forum j) fl r| ?< ^Inovacije, razvoj, tehnologije ( ^\y J [J ¿J EUROPEAN TOOLING FORUM ISTMA euro pe Jubilejni 5. industrijski forum IRT bo v 2013 prvič tridnevni dogodek, saj bo pod svojim okriljem gostil mednarodni forum orodjarjev 4. forum ISTMA Europe na katerem se pričakuje tudi udeležba najvidnejših političnih predstavnikov z državne in evropske ravni. Portorož, 10.-12. junij 2013 t Dodatne informacije in prijava na dogodek: Industrijski forum IRT, Motnica 7 A, 1236Trzin tel.: 01/5800 8841 faks: 01/5800 803 e-pošta: info@forum-irt.si www.forum-irt.si Kalibracija kontrolnih naprav na mestu uporabe Primož HAFNER Merilne ali kontrolne naprave, montirane na proizvodnih linijah, se vse bolj uveljavljajo. Kot take postajajo pomemben člen zagotavljanja kakovosti izdelkov in omogočajo stoodstotno končno kontrolo, kar je s človeškimi viri skorajda nemogoče oziroma ekonomsko neupravičeno. Merilne naprave se zato morajo obravnavati povsem enako kot ostalo merilno orodje, katerega točnost in natančnost moramo redno preverjati, da s tem zagotovimo pravilnost delovanja in merjenja samega. ■ 1 Uvod Merilna ali kontrolna naprava služi za preverjanje lastnosti izdelkov. Vse večkrat so kontrolne naprave integrirane v samo proizvodno linijo, da se s tem poveča učinkovitost njene uporabe. Najpogosteje se merijo di-menzionalne lastnosti izdelka, ki so povezane z najrazličnejšimi dimenzijami, koti, hrapavostjo ali ostalimi površinskimi lastnostmi. Preverjajo se tudi ostale mehanske lastnosti, kot so razne sile odpiranja ali zapiranja, moment sile odvijanja ali privijanja, kot tudi masa pakiranega izdelka za zagotavljanje prave količine polnjenja ali prisotnosti vseh elementov v embalaži. Kalibracija ali umerjanje je po definiciji niz operacij za ugotavljanje povezave med vrednostmi, ki jih kaže merilo, in pripadajočimi vrednostmi, realiziranimi z etaloni ali referenčnimi materiali. Drugače povedano je kalibracija ugotavljanje dejanskega stanja merila in pokaže, kako dobro je v resnici merilo. Opravlja se v kar najbolj podobnih okoliščinah kot v praksi. Te okoliščine so povezane s pogoji okolja, mestom uporabe, namenom uporabe ter ostalimi parametri, povezanimi z merilnim inštrumentom. Kalibracija se izvaja kot tehnološki postopek in se izvede izključno na željo lastnika. Ta pridobi certifikat o kalibraciji s tabelo rezultatov oziroma odstopanji kazanja merila ter merilno negotovostjo, ki je nastala pri tem postopku. Na podlagi rezultatov se uporabnik lahko odloči, ali merilo zadostuje namenu uporabe, za katerega je bilo izbrano. Lastniku merila prinaša kalibracija najvišjo možno stopnjo zaupanja v merilo, s tem povečanje kakovosti izdelka in ne nazadnje tudi večjo pravno varnost. ■ 2 Načrtovanje Prepogosto se dogaja, da v fazi načrtovanja kontrolne naprave ne upoštevamo potrebe po rednem preverjanju točnosti delovanja. Tako se uporabnik največkrat ob pojavljanju določenih motenj vpraša, kako bi preveril točnost delovanja kontrolne naprave. Kalibracijo je najlažje in praviloma potrebno izvesti z referenčno vrednostjo, ki je v obliki opredmetene mere - etalona, ali z referenčnim materialom. Ta se uporablja v primerih, ko se preverja celoten proces ali ko gre za testiranje s porušitveno metodo. Če bi načrtovalec predvidel redno preverjanje kontrolne naprave, v kasnejših fazah ne bi nastajalo toliko Slika 1. Naprava za kalibracijo momentnih ključev Primož Hafner, univ. dipl. inž., LOTRIČ Meroslovje, d. o. o., Selca Slika 2. Opredmetena mera v obliki vzporednih mejnih meril - merilnih kladic problemov. Prepogosto je potrebno za kalibracijo razviti in izdelati celotno referenčno postrojenje. Vse to je povezano z velikimi stroški, zato se uporabniki pogosto ne odločajo za izvedbo kalibracije. Problemi pri izvedbi kalibracije so povezani s prostorskimi omejitvami. Etalona tako ni možno vpeti ali drugače pritrditi, nadalje zaradi varnostnih omejitev ni možno izvesti celotnega cikla ali celo ni možno odčitavanje izmerjene vrednosti, saj naprava prikazuje samo indikacijo stanja. Pri načrtovanju merilnih instrumentov morajo proizvajalci omogočiti oziroma ustrezno predvideti način izvajanja periodičnih kalibracij. Podobno bi morali načrtovalci kontrolnih naprav predvideti načine preverjanja točnosti. Pri sami montaži naprave na proizvodnjo linijo se nastavitve izvedejo s pomočjo izdelkov. Posamičen izdelek se predhodno ali naknadno izmeri v merilnem laboratoriju. Tak postopek je lahko potraten tako ekonomsko kot časovno. Veliko tovrstnih problemov bi rešili z izdelavo etalonskega izdelka, ki bi služil za začetno nastavitev kontrolne naprave kot tudi za kasnejše periodično testiranje. ■ 3 Referenčni kos Za samo zasnovo in kasneje izdelavo referenčnega kosa je potrebno predvideti in upoštevati nekaj zakonitosti, ki veljajo za etalonsko opremo. Etalon mora imeti zagotovljeno dolgotrajno in temperaturno stabilnost, nadalje mora v postopku uporabe zagotavljati ponovljivost, obnovljivost in primerljivost. Ponovljivost je povezana z zmožnostjo prikazovanja enakih ali dovolj podobnih rezultatov v kratkem časovnem zamiku v podobnih pogojih uporabe. Obnovljivost na drugi strani pomeni zmožnost prikazovanja enakih ali dovolj podobnih rezultatov v daljšem časovnem intervalu, a še vedno v podobnih pogojih uporabe. Ponovljivost navadno ugotavlja isti operater, medtem ko obnovljivost ugotavlja več operaterjev, kar je celo zaželeno. Mogo- drugje pokazale enake ugotovitve. S tem se izognemo morebitnim sporom ob prevzemu izdelkov. Etalon se izdela v tolerančnem polju, ki je vsaj trikrat ožje od pričakovanj za kontrolno napravo, najbolje pa desetkrat bolje. To vedno ni možno ali pa je ekonomsko neupravičeno, morda celo tehnološko neizvedljivo. Zato se za izdelek priporoča izdelava etalona na spodnji in zgornji tolerančni meji, ker se s tem preveri tudi funkcionalnost merilne naprave v celotnem območju delovanja in ne samo v eni točki. Pred uporabo je potrebno etalon tudi ustrezno preveriti oziroma preskusiti. Pri samem preskušanju etalona je potrebno preskusnemu laboratoriju podati točne zahteve. Te so povezane z naborom merilnih točk, načinom vpetja, pogoji okolja in točnostjo oziroma merilno negotovostjo, s katero naj se izvedejo meritve. Preskusni certifikat za etalon je osnova za napravo in kasneje izvedbo kalibracije. Slika 3. Preskus oziroma meritev ustreznosti na triosnem merilnem stroju če je najpomembnejši parameter v tem sklopu primerljivost, ki pomeni zmožnost prikazovanja enakih ali dovolj podobnih rezultatov z drugo metodo, na drugem stroju ali v drugačnem okolju. Primerljivost pove, ali je naša metoda dobra in so posledično rezultati dobri in s tem primerljivi na mednarodno raven. Daje nam zaupanje, da bi meritve kjerkoli ■ 4 Kalibracija Med samim načrtovanjem merilne naprave je potrebno skrbno načrtovati tudi izvedbo kalibracije. Pomembno je točno predpisati način izvedbe, da se zagotovi ustreznost in s tem primerljivost na mednarodno raven. Vsekakor je najbolje uporabiti standardno metodo, če le obstaja. Slika 4. Izvedba kalibracije na optičnem merilnem stroju Za potrditev ustreznosti kalibracije se lahko uporabnik odloči za izvedbo v akreditiranem laboratoriju, ki predstavljajo najvišjo možno stopnjo zaupanja v rezultate meritev ali se v postopku kalibracije izvede primerjalna meritev z laboratorijem, ki mu zaupamo. Medlaboratorijska primerjava je nedvomno najboljša oblika dokazovanja rezultatov meritev in v meroslovju velja za edini pravi način dokazovanja rezultatov meritev nekega laboratorija. V postopku kalibracije se izvede vrsta testov, ki pokažejo ustreznost delovanja merilne naprave. Vrste testiranja so odvisne od vrste merila in stopnje pričakovane točnosti. V primeru absolutnega merjenja je linearnost najpomembnejši test, ki kaže povezavo med točnostjo prikaza in pravo vrednostjo. Test izvedemo v najmanj petih točkah po celotnem ali delnem območju. Če se izkaže, da je to potrebno, izvedemo test v več merilnih točkah. Nadalje izvedemo test ponovljivosti, ki pokaže, ali je merilna naprava sposobna prikazovati enake rezultate, kar navadno storimo pri eni vrednosti. Če je za merilno napravo to pomembno, izvedemo tudi test obnovljivosti. To je pomembno, ko gre za merilno napravo, kjer se izdelek pred merjenjem pozicionira s pomočjo vpenjanja na merilno napravo. Zadnji in odločilni test pred- stavlja funkcionalni preskus merilne naprave, ki ga izvedemo ali s pred-izdelanim etalonom ali s preskuše-nimi izdelki. Pri tem testu se pokaže sposobnost merilne naprave za namen, za katerega se je izdelala. Zato je potrebno izvesti dovolj veliko število ponovitev. Pri kalibraciji je potrebno predvideti vse mogoče napake in jih testirati pred obratovanjem in med njim. Ovrednotenje rezultatov kalibracije izvedemo tako, da surove rezultate meritev korigiramo s pogreški eta-lona, spremembami pogojev okolja ali drugimi potrebnimi korekcijami, ki so pomembne in bistveno prispevajo k rezultatom kalibracije. K posameznim rezultatom meritev se pripiše izračunana merilna negotovost, ki predstavlja kakovost oziroma točnost kalibracijskih rezultatov. Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnemu rezultatu in označuje interval, znotraj katerega je z določeno verjetnostjo rezultat. Pomeni kakovost merilnega rezultata v pravem pomenu besede. Manjša je merilna negotovost, boljša je kakovost meritve. Pri kalibracijskih laboratorijih je to pokazatelj znanja laboratorija, najboljše kalibracijske in merilne zmogljivosti so zapisane v prilogi akreditacijske listine. V bistvu je vsak merilni rezultat brez podane merilne negotovosti nepopoln in ne prinaša celotne slike meritve. Če kot primer pogledamo meritev višine človeka. Lahko ga izmerimo s palico dolžine 1 m in najbolje, kar lahko izmerimo oziroma ocenimo, je vrednost z resolucijo 10 cm. Recimo, da ocenimo višino nekega človeka na 1,8 m, pri tem znaša merilna negotovost 0,1 m, saj ne znamo podati ocene, ali znaša višina 1,78 m ali morda 1,85 m. V tem primeru bi zapis višine v obliki 1,8 m - brez podane merilne negotovosti - pomenil nepopoln rezultat, ki bi nas lahko privedel do povsem napačnih zaključkov. Ko pripišemo merilnemu rezultatu merilno negotovost (1,8 m ± 0,1 m), lahko z veliko verjetnostjo povemo, da meritev ni bila najbolj točna in se lahko nahaja vsaj v območju od 1,7 m do 1,9 m. Slika 5. Ovrednotenje rezultata v tolerančnem polju ■ 5 Ovrednotenje meritev Merilno napravo oziroma meritve v povezavi s tolerancami izdelka je potrebno ustrezno ovrednotiti. Vsako merilo ali merilni instrument ima napako, ki jo ugotovimo s pomočjo kalibracije. Rezultate v kalibracijskem certifikatu bi morali prenesti direktno na meritve izdelka ali ustrezno zmanjšati tolerance za ustreznost izdelka. Na s/akt 5 vidimo primer ovrednotenja rezulUata v tolerančnem polju. Merilni instrument prikaže vnednoot 0,008 mm. Zdi sn, da leZi meritev v tolerančnem polju. Iz kalibracijskego certifikato za uporabljeni merilni inntrument dolaimo podatek, da je napaka krzanjr pri menjeni vrednosti enaka -0,018 mm. Ko upottevamo korekcijo kazanja merila, dobimo rezultat (0,026 mm), ki tako leži zunat tolerančnega polja. Po i zrač unu meri lne negot ovosti postopku merjenja (0,007 mm) se rezultat delno »posree« v tolerančno pnlje. Pri tem sedajn e moramo z veliko vepjetnortjo trditi, pa je izdelek slab in ne da je dober. Obstaja sicer velika verjetnost, da je slab, vendar nismo pnvsem prepričani. Na tem primetulepo vidimo, da ne potrebno upoštevati napako merilnega instrumenta, ki jen ptidnbimo z redno kalibracijo. Nadnlje moramo izračunati ali vsaj oceniti merilno negotovost naštga merjenja, Ua lahko v celoti ovrednotimo rezultat. Najbolje je v osnovi zmanjšati tole- REVIJAZA FLUIDNO TEHNIKO. AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO telefon: o (0) 1 40mi-704 Oelefale: 0- (0) 1 4771-061 http://www.fs.uni-lj.siA/entil/ e-mail: ventl@fs.uni-li.si inovacijerazvojtehnologije www.irt3000.si rančno polje za navedeno neerilno negotovost. Zato je pomembno znnnje o izračunu merilne negotovosti, ki nam v končni fazi l ahko pomeai ogromne prihranke v proizvodnji. ■ 6 Zaključek Pravilno in ustrezno puevnsjanje oziroma kalibracija meril, merilnih instrumentov iu mnrilnih najrav je pomembna in neposredno vpliva na količino hibnie izdelkov. Dobro načrtovanje merilne napmave mora vključevati pripravo kalibracijske metode, način izvedbe kalibracije, določitev referenčne vrednosti in izračun merilne negotovosti. Že v samo načrtovanje merilne naprave je potrebno vključiti osebje, ki bo kasneje izvajalo kalibracije, da se za- gotovi primerna možeost izvidbe io poskrbi za meroslovno potrebne zakonitosti in s tem enostaveejšo in cenejšo izvedb-) kalibracija. Za namen kolibvacije ali vmesne kontrole merilne naprave je dobro izdelati enega ali več remerenčnih kosov. S stalno kontrolo lahko podaljšam o peoiodo med kalibracijami, vsekakor pa vmesna kontrola ne mora nadomestiti kalibracije, saj pri kontroli ne izvedeme nseO tesjov in navadno ne upoštevam o vse h potrebn ih norekcij. Pri kontroli se na izračunava mprHna neootovost, kij e polog rezultata meritev bistven podatek za ovrednotene aelotnega žezultata kalibracije, ie taOo ni možna odločitev: o ustreznosti mdril ne nap rave. S celostnim procesom bomo povečali zaupanje v iz-delekin tako dviguili našo kakovost. _9 Se^i^H^^eb^^» LABORATORIJ B^TTJkkJC MA^e 'SLOVJE Telefon: 04/51 70 700 info@lotri-.si www.lotric.si Laserji in troti - od otroških igrač do terorizma Aleksander ČIČEROV V Združenih državah Amerike je predsednik Barack Obama decembra 2011 podpisal Zakon o modernizaciji in reformah Zvezne uprave za civilno letalstvo (The Law on the Modernization and Reform of the Federal Civil Aviation Authority). Ta določa, da je usmerjanje laserskega žarka v letalo kaznivo dejanje. Prej je bil to samo prekršek, kaznivo dejanje pa le, če je bilo tako določeno v zakonodaji posamezne zvezne države1. V nadaljevanju bomo govorili o laserjih in brezpilotnih letalih (trotih, angl. drones) kot neposredni grožnji za varnost mednarodnega zračnega prometa. ■ 1 Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) H ICAO je organizacija, ki zadovoljuje potrebe ljudi vsega sveta po varnem, rednem, učinkovitem in ekonomičnem prevozu2 in spodbuja varno letenje v mednarodnem zračnem prometu. Lani se je še posebej ukvarjala z varnostjo letališč in letalskega tovora. Pregled potnikov na letališčih postaja vse bolj kompleksen in za potnike zamuden. ICAO poskuša vzpostaviti ravnotežje med številnimi ukrepi, ki naj preprečijo vnos nevarnih snovi v letalo, in časom, ki je potreben za temeljit pregled potnikov in prtljage oziroma tovora. Pri tem zaščita potnikove osebnosti ni nezanemarljiva. Tudi letalski tovor je lahko sredstvo, s katerim žele teroristi doseči svoj cilj -opozoriti na krivice, ki se jim godijo, pridobiti premoženjsko korist, osvoboditi somišljenike iz zaporov ali vreči neko oblast. Pri iskanju novih tehničnih možnosti odkrivanja storilcev kaznivih dejanj na krovu letala se vse bolj kaže trend kršitve človekove osebnosti, saj proizvajalci varnostne opreme stremijo k popolnosti naprave. To pomeni, da zasledujejo možnost odkrivanja vsake substance ali orožja, ki bi lahko ogro- zila varnost potnikov v letalu. Trenutno največ nelagodja med letalskimi potniki povzročajo t. i. magnetna vrata prihodnosti, ki naj letalskega potnika razgalijo v celoti. Do leta 2030 pričakujemo, da bo obseg potniškega prometa narasel na 52 milijonov potnikov na leto. To je impresiven podatek, ki ne more uiti potencialnim teroristom. ■ 2 Stanje globalne letalske varnosti v letu 2011 ICAO je bila ustanovljena leta 1944 za to, da spodbuja varen in reden razvoj mednarodnega civilnega letalstva po vsem svetu. Vanjo je včlanjenih 190 držav, ki so v preteklem letu dobile obširno poročilo generalnega sekretarja ICAO, nekakšen hiter posnetek stanja varnosti v mednarodnem civilnem letalstvu in dokaz sodelovanja med deležniki mednarodnega zračnega prevoza.3 Tokrat bomo govorili o nevarnosti, ki prihaja od zunaj - o laserjih in trotih, ki jih z magnetnimi vrati prihodnosti ni mogoče odkriti. ■ 3 Laserji Do leta 1990 imamo le sporadične primere ogrožanj civilnega letalstva z laserji. Predvsem v Združenih državah Amerike se število incidentov po letu 1993 povečuje. Sprva je šlo za zgolj pobalinsko ravnanje posameznikov, po letu 2010 pa je bilo zabeleženih zelo veliko incidentov, povezanih s civilnim letalstvom. Na srečo do nesreče še ni prišlo in le vprašanje je, kdaj se bo to zgodilo. Letalska stroka se je v tem času usmerila predvsem v proučevanje morebitnih poškodb oči oziroma na učinke zaslepitve pilota oziroma posadke letala. Leta 2005 je prišlo do prve obtožbe zaradi ogrožanja z laserjem.4 Skoraj ne mine dan, da novinarji ne bi zabeležili incidenta z laserjem.5 Tudi v Evropi nismo izjeme (Adria Airways, slovenski letalski prevoznik, ima evidentirane tri take napade).6 Preseneča (ne)odziv držav članic ICAO na ta pojav. Morda čakajo na odziv ICAO? Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. pravnik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glej:< http://articles.orlandosentinel.com/2012-03-27/news/05-orlando-man-laser-arested-oi >, (29. 3. 2012). Glej podrobno v A. Čičerov: Konvencijao mednarodnem civilnem letalstvu (zbral, uredil in posodobil A. Čičerov), Ljubljana 2011, izdala Fakulteta za strojništvo, 44. člen. Posebna izdaja ICAO, 2011 State of Global Aviation Safety; (8. 12. 2011). Glej USATODAY.com - N. J. man charged with aiming laser at aircraft, by Alan Levin. Podatke o napadih z laserji spremlja Flight Safety Information (Contact information: Curt Lewis, P. E., CSP, FRAes, FISASI, Curt Lewis & Associates, LLC, curt@curt-lewis.com, www.curt-lewis.com,www.fsinfo.org). M. Šorn pilot, Adria Airways. 5 Opozoriti je treba, da poleg laserjev civilno letalstvo ogrožajo tudi močni žarometi (t. i. iskalni žarometi, ki se uporabljajo v primeru iskanja ponesrečencev, ostankov letala ali ladje in podobno), ki lahko z imitiranjem močne bele svetlobe ogrozijo posadko letala. ■ 4 Uporaba laserjev Laserji se danes uporabljajo na različnih področjih, največ pa v zabavni industriji. Poznamo tudi laserskem označevalce, ki so koristen pripomoček v gradbeništvu, geografiji in podobno. Laserje uporabljajo celo v letalstvu - za odvračanje poletov od nekaterih (prepovedanih) smeri ali kot pomoč pilotu pri pristanku. Uporabo laserjev v civilnem letalstvu ureja Aneks XIV k Čikaški konvenciji. Zato bi bilo uporabo laserjev kar počez nesmiselno prepovedati. ■ 5 Zloraba laserjev Strokovnjaki7 ocenjujejo, da laser ne škodi letalskim potnikom, prav tako za zdaj še ne zmede pilota na preletu v velikih višinah ali v drugih nekritičnih fazah leta. To pa seveda ne drži pri približevanju letališču v fazi pristajanja ali vzletanja oziroma v t. i. nujnih postopkih. Učinke laserjev lahko v grobem razdelimo na štiri skupine: - povzročanje zmede in presenečenja (še zlasti ponoči pri vzletu in pristanku); - bleščanje in občutek zmanjšanja vidljivosti skozi okno letalske kabine, zaslepitev; - začasna/trenutna oslepitev, podobno, kot če pogledamo v bliskavico fotoaparata; nočna vidljivost je v trenutku prekinjena, pozneje se povrne, lahko pa se pojavijo dvojne slike ali občasno pege na očeh: vse tri učinke proučujejo strokovnjaki, ker jih je mogoče povzročiti že z laserji majhne moči; - poškodbe oči; infrardeča ali vijolična laserska svetloba lahko poškoduje oko, poškodbe pa se pokažejo kot pege na očeh, ki jih lahko odkrije le okulist, ali pa se pege pojavijo na robu vidnega polja. Laserji velikih moči povzročijo pege v očesnem žarišču. Do popolne izgube vida bi lahko prišlo le z zelo izpopolnjenim laserjem in natančno usmerjenim žarkom.8 ■ 6 Troti V letalski industriji, predvsem v vojaški letalski industriji, se uporablja izraz 'brezpilotno letalo' oziroma 'letalnik brez pilota' (angl. pilotless aircraft).9 Nevarnost, ki jo predstavljajo ta brez-pilotna letala, je v tem, da ne letijo po pravilih mednarodnega civilnega letalstva in pomenijo resno grožnjo njegovi varnosti. Čeprav je treba priznati, da taka letala niso nekoristna (nadzor vulkanskega izbruha, naravne katastrofe, iskanje ponesrečenih v odročnih predelih itd.), pa lahko resno ogrozijo civilno letalstvo. Vrhunsko srečanje NATA, ki je potekalo v ZDA maja letos, je namenilo pozornost t. i. pametni obrambi, katere del je tudi nov sistem za nadzor kopnega iz zraka, ki ga NATO vzpostavlja v letalskem oporišču Sigonella na Siciliji.10 28 obrambnih ministrov držav članic NATA je podpisalo pogodbo s podjetjem Northrop Grumman z Long Islanda, ki bo čezatlantskemu zavezništvu prodalo pet vohunskih brezpilotnih letal Block 40 Global Hawk in mobilne postaje za njihovo vodenje. Med podpisnicami je tudi Slovenija. Žal o varnem letenju 'trotov' ni bilo razprave. Čikaška konvencija je v 8. členu uredila letenje zrakoplovov brez pilota. Kot da bi leta 1944 že slutili, da bodo taka letala postala del naše resničnosti.11 Pregleda nad urejenostjo uporabe trotov po posameznih državah članicah ICAO zaenkrat še ni. Slovenija ureja to vprašanje v Zakonu o civilnem letalstvu. ■ 7 Sklep Vse manj je klasičnih ugrabitev letal, vnosa orožja ali razstreliva na krov letala. Pregledi letalskih potnikov po 11. septembru 2001 so temeljiti. ICAo usklajuje odgovore na nove in obstoječe grožnje za varnost mednarodnega civilnega letalstva.12 Tako laserji kot tudi troti v rokah teroristov lahko postanejo orožje, ki je še bojj smrtonosno od sedaj znanega. Čikaška konvencija omenja brezpilotna letala v 8. in 35. členu. V obeh primerih gre za omejitve pri njihovi uporabi.13 Potrjeno je, da je mogoče prevzeti nadzor nad brezpilotnim letalom z opremo, ki se dobi v prosti prodaji.14 Od otroške igračke do terorizma je torej le korak. »Vemo, da teroristi neprestano iščejo nove poti za dosego svojih ciljev, mi pa se zelo trudimo, da bi bili korak pred njimi.«15 7< http://en.wikipedia.org/wiki/Lasers_and_aviation_safety> (3. 7. 2012). 8 (3. 7. 2012). 9 Glej D. Gregl: Letalski razlagalni slovar, samozaložba, 2011. 10 Glej Delo, torek 22. maja 2012, str. 7. 11 8. člen določa: »Noben zrakoplov, ki lahko leti brez pilota, ne sme brez posebnega dovoljenja druge države pogodbenice in v skladu s pogoji iz tega dovoljenja brez pilota preleteti ozemlja druge države. Vsaka država pogodbenica se obvezuje zagotavljati, da bodo v predelih, kjer se odvija civilni zračni promet, poleti zrakoplova brez pilota tako nadzorovani, da se prepreči nevarnost za civilne zrakoplove.« 12 Glej podrobnosti v The ICAO Journal, Vol. 66, No. 5, 6. november 2011; s sprejemom Konvencije o preprečevanju nezakonitih dejanj zoper mednarodno civilno letalstvo in dodatnim Protokolom k Haaški konvenciji iz leta 1970 za preprečevanje nezakonitih ugrabitev zrakoplovov sta mednarodno letalsko pravo in ICAO naredila korak naprej v smeri večje varnosti v civilnem letalstvu - podrobno glej The ICAO Journal, Vol. 66, No. 1, 2011, o bodočnosti varnosti v civilnem letalstvu glej The ICAO Journal, Vol. 67, No. 1, 2012. Gre za tematske številke ICAO, ki so posvečene konkretnim problemom mednarodnega civilnega letalstva. 13 Glej M. Milde: International Air Law and ICAO, Second edition, Eleven international publishing, Netherlands, 2012, str. 66. 14 Glej Brezpilotna letala: Novo orožje teroristov; < http://www.računalniške-novice.com/novice/dogodkui-in-obvestila/brezpilotna -letala-n > (3. 7. 2012), Brezpilotni letalniki, (3. 7. 2012). 15 J. Marriot, op. cit. Ahead of the Treat, The ICAO Journal, Vol. 66, No. 5, str. 9. 300 let stara zamisel batnega stroja Anglež Thomas Newcomen je že leta 1712 razvil enega od najpomembnejših energijskih strojev. Predstavil je konstrukcijo in delovanje atmosferskega batnega parnega stroja, ki ga je razvijal in izboljševal že 15 let. Namenjen za črpanje vode iz rudnikov je postal »praoče« vseh batnih strojev z izmeničnim gibanjem (zdaj v to, zdaj v drugo smer). Atmosferski batni motor uporablja paro za ustvarjanje vakuuma, tlak, ki je nižji od atmosferskega, pa povzroča silo, ki potiska bat navzdol. Preko vzvoda se gibanje bata prenaša na vodno črpalko v rudniku. Primitivni motor, kot ga lahko označimo danes, je takrat predstavljal izvirno in prebrisano iznajdbo New-comna, ki ni samo uspešno delovala, ampak je bil tudi posrečeno konstruiran izdelek, ki se je brez sprememb uporabljal več kot 50 let. Stotine teh originalnih motorjev je dolga leta delovalo brez prekinitev. Služili so generacijam tri stoletja. Zadnjega so izdelali še leta 1906. Po Mechanical Engineering 134(2012)10, str. 8 LEŽAJI, SKODELIČNI LEŽAJI, LINEARNA TEHNIKA TULI, d.o.o., Ljubljana www.tuli.si Pot čez Gmajno 7, 1000 Ljubljana info@tuli.si T: +386 1 25 72 484, F:+386 1 25 62 555 REVIJA ZA FLUIDNOTEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO JOURNAL FOR FLUID POWER, AUTOMATION AND MECHATRONICS Električni valj EPCO Slika 1. Električni valj(a), krmilnik za koračni motor(b), tabela za konfiguracijo pogona Električni valj EPCO je komponenta z linearnim gibanjem batnice in elek-tromotornim pogonom. Je cenovno ugodna z optimiziranimi karakteristikami, enostavna kot pnevmatični valj in ima prednosti električnih pogonov, razen tega je cenejša in enostavnejša kot električni pozicionirni sistemi. Linearno gibanje se od pogonskega motorja prenaša na batnico valja preko krogličnega vretena in matice, ki je znotraj batnice valja. Batnica je varovana proti sukanju in je spredaj vodena v vodilni puši. Enota se izdeluje v treh velikostnih razredih s fiksno pritrjenim optimalno prilagojenim elektromotorjem. Končno blaženje zmanjšuje hrup ob koncu giba in prevzema energijo ob premikanju v referenčno točko. Čiščenje je enostavno zaradi poseb- no oblikovanega profila električnega valja »CleanLook« dizajn, življenjska doba pa je čez 10.000 km Tehniški podatki: enkoder na motorju, - ServoLite - reguliran pogon z enkoderjem, - stroškovno optimalnejši krmiljen pogon brez enkoderja, Velikost 16 25 40 Velikost valja [mm] 30x30 40x40 55x55 Gib [mm] 50..200 50..300 50...400 Vzpon vijačnega vretena [mm/r] 8 ali 3 10 ali 3 12,7 ali 5 Podajalna sila [N] 50 ali 125 105 ali 350 250 ali 650 Hitrost [mm/s] 300 ali 125 500 ali 150 460 ali 180 Nosilnost horizontalna [kg] 8 ali 24 20 ali 60 40 ali 120 Nosilnost vertikalna [kg] 4 ali 12 10 ali 30 20 ali 40 Ponovljivost [mm] ±0,02 ±0,02 ±0,02 V kompletu z valjem so še ustrezni kabli, krmilnik za koračni motor CM-MO-ST in programska oprema za hiter zagon in konfiguriranje preko internetnega strežnika (slika 1). Opcijsko je mogoče izbrati: • pridrževalno zavoro na motorju, Slika 2. EPCO z vsemi možnimi dodatki • batnico - batnico valja z notranjim navojem, - podaljšano batnico, • pritrditev valja: - z vijaki spredaj ali z dvema utor-nima vijakoma spodaj, - večje število dodatkov za pritrditve - prirobično ali nihajno pritrditev, kakor tudi pritrditev z nogami ter številne prilagodni-ke (slika 2). Pri naročanju je mogoče izbirati tudi različne senzorje in načine pritrditve le-teh. Najpogosteje se izbere pri-bliževalni senzor SMT/SME-8, ki se ga pritrdi v senzorsko pritrdilno letev ali v pritrditveni nastavek, lahko pa se ga tudi prilepi. Električni valji EPCO so namenjeni za enostavne primere avtomatizacije, kjer so se, do sedaj, največkrat uporabljali pnevmatični valji. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8,1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http:// www.festo.com, g. Bogdan Opaškar Gnana linearna modula za visoke obremenitve Modula HDLS in HDCS pred-stavljajta del družine izdelkov gnanih linearnih modulov proizvajalca HepcoMotion®. Modula HDLS in HDCS sta posebej oblikovana za uporabo v avtomatiziranih sistemih za prenašanje velikih bremen v najbolj agresivnih okoljih. v agresivnih okoljih. Odlikujeta jih tudi nizek koeficient trenja in praktično nična potreba po vzdrževanju. Po potrebi so izdelani iz nerjavečih materialov. Za pogon skrbi elektromotor. V primeru modula HDLS se gibanje prenaša preko jermena, medtem ko pri modulu HDCS opravlja to funkcijo navojno vreteno. Slika 2. Modul z dvema vozičkoma z ločenim pogonom Kot pri vseh linearnih modulih HepcoMotion® so tudi pri teh kot osnova uporabljeni standardni aluminijasti profili s T-utori, kar omogoča enostavno sestavljanje modulov v večosne sisteme oziroma uporabo samega modula kot del nosilne konstrukcije. Največja dolžina aluminijastih profilov je 6 m. Nekateri linearni moduli so lahko sestavljeni tudi iz več profilov, s čimer se lahko dosežejo moduli, dolgi nekaj 10 m. Za vodenje skrbijo V-vodila in ležaji z V-utori, ki so odlični za uporabo Slika 1. Modul HDS Jermen lahko prenaša 7,35 kN pogonske sile oziroma večje. Dosega lahko hitrosti večje od 6 m/s. Robustna konstrukcija modula HDLS dovoljuje obremenitve do 40 kN. Na modul se lahko namesti več vozičkov s skupnim ali ločenim pogonom. V primeru ločenega pogona je na vsaki strani modula nameščen po en motor, ki preko jermena poganja posamezen voziček. Modul HDCS je dobavljiv z navoj-nim vretenom premera 25 mm in korakoma 5 mm ali 10 mm, kar omogoča natančno pozicionira-nje vozičkov. Dolžine vretena so do 2900 mm. Modul HDCS lahko obremenimo do 16 kN. Na voljo je tudi standardna dodatna harmonikasta zaščita, ki ščiti navojno vreteno pred umazanijo. Moduli HDLS in HDCS se uporabljajo v aplikacijah, kot so razrez abra-zivih materialov, večosni sistemi premikanja težkih tovorov, brušenje steklenih površin, proizvodni procesi, robotizirane linije ... Več informacij o omenjenih izdelkih lahko najdete na spletni strani: www.HepcoMotion.com. Vir: Tuli, d. o. o., Ljubljana, Pot čez gmajno 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01 257 24 84, faks: 01 256 25 55, e-po-šta: jure.plesko@tuli.si, http://www. tuli.si, g. Jure Pleško Slika 3. Modul HDCS Nov robot in nove možnosti V industriji, predvsem v branži brizganja plastičnih mas, so se v zadnjem obdobju pojavljale nove zahteve glede robotizacije strege pri omenjenih proizvodnih procesih. Staubli se je intenzivno vključil v iskanje izpolnitev teh zahtev. Vzpostavilo se je tesno sodelovanje med podjetjem Staubli - proizvajalcem robotov - in uporabniki robotov. Rezultat tega sodelovanja je nov konzolni robot TX340 SH. Z njim Staubli dopolnjuje svojo proizvodno paleto robotov, ki je ukrojena po meri uporabnikov. Robot TX340 SH s svojo zmogljivostjo izpolnjuje še zadnje, do sedaj neizpolnjene želje uporabnikov na področju predelave plastičnih mas. »Vendar robot ni namenjen in uporaben samo pri stregi strojev za brizganje plastičnih mas. Njegova uporabnost seže tudi na druga delovna področja, kot so strega obdelovalnih centrov, paletizacija, proizvodnja delov za avtomobilsko industrijo, posluževanje strojev za ulivanje sive litine ....,« je povedal g. Manfred Hubschmann, direktor podjetja Staubli Robotics Nemčija. Robot je bil prvič predstavljen na sejmu FAKUMA 2012 v Friedrichshafnu. Kinematika robota lahko zadovolji in izpolni želje najzahtevnejših uporabnikov. Kako zmogljiv je novi robot, lahko kažejo njegove osnovne tehnične karakteristike. Prevzame predvsem razmerje med njegovo nosilnostjo in maksimalnim dosegom. Ob dosegu 3680 mm lahko robot prenaša spoštovanja vredno breme 165 kg. Pri tem pa v svojem celotnem območju gibanja deluje z natančnostjo ponovljivosti +/-0,1 mm. Zaščita robota je v razredu IP 65, kar omogoča uporabo tudi pri najzahtevnejših proizvodnih procesih, veliki vlagi (do 95 %), agresivnih medijih, prahu itd. Že pri projektiranju so si prizadevali za čim večje zmanjšanje mase robota. To je vidno predvsem na prvi osi, kjer je konstruktor predvidel večjo izpraznitev v nosilni konzoli. S tem se je bistveno zmanjšala masa, hkrati to prinaša prihranek materiala, kar ne vpliva na samo togost robota, pač pa na hitrost gibanja oziroma dolžino njegovega delovnega cikla. Z zmanjšanjem njegove mase se je hitrost povečala, delovni cikel pa zmanjšal. Ob maksimalni dovoljeni obremenitvi se robot lahko giblje s hitrostjo do 12 m/s. Vse navedeno seveda vpliva tudi na majhno porabo električne energije. Skupaj z inovativnim Stau-blijevim krmilnikom CS8C HP robot tvori izredno gospodaren in vzdržljiv robotski sistem. Pri določenih primerih uporabe ima robot TX340 SH velike prednosti glede na doseg in fleksibilnost. Tako je bilo pri konstruiranju vloženega veliko truda v zagotavljanje enostavne postavitve in hkrati čim manjše porabe dragocenega delovnega prostora. Vir: Staubli Robotics Nemčija Vir: DOMEL, d. d., Otoki 21,4228 Železniki, tel.:04 5117 355, fax; 04 5117 357, www.domel.si, brane.cencic@ domel.si, g. Brane Čenčič IRIooo novacije azvoj ehnologije NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 140 STRANEH Vodnik skozi množico informacij - kovinsko-predelovalna industrija - proizvodnja in logistika - obdelava nekovin - napredne tehnologije Povprašajte za cenik oglaševalskega prostora! e-pošta: info@irt3000.si Linearno vodilo in vodilo kabla v enem Slika 1. Vodilo DryLin Q in vodilna puša - drsnik iz polimera ali okrov za prirobično pritrditev s polimernim drsnikom končnike, povezovalne elemente za energijske verige, komplete za pritrditev in prijemala. Ta dodatna oprema se lahko uporablja za izdelavo trajnih rešitev. Po drugi strani je Igus energijska veriga serije E2 mikro povezana s posebnim elementom, kar zagotavlja nemoteno vodenje cevi s tekočinami. Ciljno področje uporabe je medicinska tehnika. Sistem DryLin Q je primeren tudi za gradnjo različnih laboratorijskih instrumentov. Slika 2. Modularni sistem DryLin Q - primer podajalnega modula s prijemalom Novi fotoelektricni senzorji podjetja Omron Na letošnjem sejmu Compamed v Dusseldorfu je podjetje Igus predstavilo nov lahek linearni sistem - DryLin Q, ki (zahvaljujoč posebni konstrukciji) rešuje probleme, za katere je bilo do sedaj potrebnih več različnih enot. Sistem vključuje linearno vodilo, ki ne potrebuje mazanja in je vanj mogoče vgraditi cevi in kable. To je v paleti 90.000 različnih izdelkov podjetja prvi nizkocenovni sistem, ki združuje linearno in kabelsko vodilo v enem. Novi DryLin Q ima aluminijast votel profil, skozi katerega so napeljane cevi in kabli za različne medije (slika 1). Na vodilu drsi polimerni samo-mazalni drsnik, ki se zaradi pravokotnega profila vodila na gredi ne more sukati. Modularni sistem DryLin Q vključuje še prirobnične nosilce, ročne spone, Omron s 40-letnimi izkušnjami in kot eden vodilnih proizvajalcev fotoelektričnih senzorjev ponuja popolnoma prenovljeno serijo popularnih M18-cilindričnih senzorjev serije E3FA/E3RA. Odlikuje jih odlično razmerje med robustnostjo, enostavno uporabo in ceno. Ker so senzorji dolgi le 34,5 mm in so glede na predhodno serijo skoraj dvakrat krajši, so primerni za montažo tam, kjer je prostor za vgradnjo omejen. Senzorji so pulzno sinhro-nizirani in uporabljajo za sprejem filtre določene valovne dolžine, kar omogoča zelo zanesljivo delovanje v spremenljivih pogojih. Zaradi visoke IP67-zaščite (IP69K) so odporni na zahtevno okolje in imajo zaščito pred elektromagnetnimi motnjami. Vir: HENNLICH, d. o. o., Podnart 33, 4244 Podnart, tel.: (0)4 532 06 05, faks: (0)4 532 06 20, internet: www. hennlich.si, e-mail: drobnic@hennli-ch.si, g. Stojan Drobnič Omron jih ponuja v difuzni izvedbi, z nastavljivo občutljivostjo zaznavanja, v oddajno-sprejemni in povratno-odbojni izvedbi. V vseh primerih so na voljo ožičeni ali ko-nektorski modeli v kovinskem ali plastičnem okrovu. Nabor obsega tudi posebne izvedbe za zaznavo transparentnih predmetov. Velik nabor različnih tipov bo zadostil potrebam vaše aplikacije. Vir: MIEL Elektronika, d.o.o., Efenkova cesta 61, 3320 Velenje, tel.: +386 3 898 57 50 (58), fax: +386 3 898 57 60, internet: www.miel.si, e-pošta: info@miel.si Ultrazvočni senzor UM18-2 Hi Serijo ultrazvočnih senzorjev UM18-2 Hi odlikuje majhen okrov v povezavi z visoko stopnjo funkcionalnosti. Štiri merilna območja do 1300 mm omogočajo prilagodljivo uporabo senzorja. Za lažjo integracijo v stroj sta na voljo dve različici ultrazvočnega senzorja: ravna in izvedba za montažo pod pravim kotom in s tremi industrijskimi vmesniki. Poleg naprave z analognim tokovnim in napetostnim izhodom je na voljo še verzija s tran-zistorskim push-pull preklopnim izhodom in povezavo IO-Link. Značilnosti: • zanesljivo merjenje je neodvisno od barve materiala, prosojnosti, sijaja in svetlobe okolice; • štiri razdalje zaznavanja do 1300 mm; • kratek kovinski okrov M18 z dolžino 41 mm; • različica z ravnim okrovom ali pod pravim kotom; • analogni napetostni, analogni tokovni ali push-pull (pnp/npn v enem) preklopni izhod z io-link povezavo; • možnost nastavljanja preko io-lin-ka in / ali učenje z večnamenskim digitalnim vhodom; • visoka odpornost na umazanijo, prah, vlago in meglo. Senzor ima številne prednosti. Na največji razdalji do 1300 mm omogoča prilagoditev na različne razdalje, kar zagotavlja ustrezno fleksibilnost. Integracija na stroje je zaradi kratkega okrova M18 in možnosti izbire med ravno in kotno izvedbo enostavna. Inteligentni filtri za merjenje zagotavljajo zanesljive rezultate meritev za največjo stabilnost procesa. Vgrajena temperaturna kompenzacija zagotavlja visoko natančnost merjenja za boljšo kakovost procesa. Robusten in kompakten kovinski okrov zagotavlja najvišjo razpoložljivost stroja, v katerega je vgrajen senzor. Sinhronizacija in multipleksiranje omogočata hkratno uporabo do 10 senzorjev, kar izboljšu- je prilagodljivost in stabilnost procesa merjenja. Nenamerno spreminjanje nastavitev tipala je onemogočeno, saj se za postopek učenja uporablja pin na konektorju. Naprave s preklopnim izhodom in povezavo IO-Link zagotavljajo največjo prilagodljivost stroja, hkrati pa preprosto upravljanje. Področja uporabe: • ugotavljanje, merjenje in pozicioni-ranje visoko sijajnih in transparen-tnih materialov v pakirni industriji; • nadzor in spremljanje nivoja tekočin ali sipkih materialov; • preverjanje premera koluta z navito pločevino, papirjem ali drugimi umetnimi masami; • detekcija in pozicioniranje elektronskih vezij, solarnih rezin ali steklenih plošč v industriji elektronike ter solarni industriji; • detekcija in stalno spremljanje tkanin in drugih materialov; • odkrivanje temnih lesenih desk ali svetlečih kovinskih delov. Vir: SICK, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47 69 990, fax.: 01 47 69 946, e-mail: office@sick.si, http://www. sick.si Novi varnostni ventili SMC po standardu ISO 13849-1 Novi varnostni ventili po standardu ISO 13849-1 odgovarjajo varnostnim kategorijam 2, 3 in 4. Varnostni sistem za dovod oz. odzračevanje ima enega ali dva 3-potna ventila v seriji ter senzorje stanja ventilov. Vprašanje varnosti je ključnega pomena za operaterje in konstruktorje, ki z vgrajevanjem novih izdelkov lažje in hitreje uvajajo mednarodne standardne varnosti strojev. SMC kot vodilni proizvajalec pnevmatičnih komponent sprejema izzive in tako svojim strankam pomaga dosegati najvišje standarde varnosti, ki jih določa standard ISO13849-1. Omenjeni standard določa varnostne zahteve in smernice za delovanje, načrtovanje in integracijo varnostnih komponent v nadzorni sistem stroja. Varnostni standardi so zasnovani za zaščito operaterjev in posluževalcev stroja. V odgovor na ISO13849-1 SMC podpira proizvajalce in končne uporabnike z zagotavljanjem parametrov zanesljivosti B10 in MTTF. Ventila VP542-X536 in VP742-X536 sta zasnovana kot del varnostnega sistema kategorije 2 in sta sposobna zaznati nenormalno delovanje. Poleg tega so razviti tudi dvojni ventili VP544-X538 / VP744-X538 in VG342-X87, ki so namenjeni za uporabo v varnostnih sistemih kategorije 3 in 4. Varnostni sklop je sestavljen iz dveh ventilov in senzorjev položajev ventila, kar kljub okvari enega izmed ventilov ohranja funkcijo varnosti. Vir: SMC Industrijska avtomatika, d. o. o., Mirnska cesta 7, 8210 Trebnje, tel.: 07 388 5412, fax: 07 388 54 35, e-mail: office@smc.si, internet: www. smc.si Univerzalni merilni ojačevalnik SG z visoko gostoto kanalov Novi merilni ojačevalnik merilnega sistema QuantumX, uveljavljenega specialista na področju merilne tehnologije HBM (Hottinger Baldwin Messtechnik), pokriva, s svojimi univerzalnimi vhodi, vse potrebe merilne tehnologije z merilnimi lističi (Strain Gage - SG). Merilni ojačevalnik MX 1615 SG v seriji QuantumX se odlikuje s svojo univerzalnostjo in visoko kakovostjo meritev ob visoki gostoti merilnih kanalov. Na MX1615 modul je mogoče priključiti do 16 merilnih lističev, v pol-nomostni, polovičnomostni ali četr-tinskomostni konfiguraciji, 3-žično ali 4-žično, s patentiranim Kreuzer-vez-jem. Vsi kanali se lahko uporabijo tudi za priključitev standardnih analognih signalov ±10V, ali temperaturnih tipal Pt100. Uporabnik lahko individualno parametrira vsakega od 16 merilnih kanalov, vsi kanali so opremljeni s 24-bitnim AD-pretvornikom. Za vzbujanje vsakega od 16 SG-kana-lov lahko izbiramo nosilno frekvenco ali DC-napetost. Metoda vzbujanja z nosilno frekvenco, ob električni izolaciji kanalov in samoprilagoditvenim algoritmom, zagotavlja veliko neobčutljivost merilnih ojačevalnikov na elektromagnetno interferenco, ki jo povzročajo napetostni pretvorniki, močni napajalniki, pretoki velikih električnih tokov ali različni električni stroji. Vzorčenje s frekvenco 19,2 kHz in največjo pasovno širino 3 kHz po kanalu, omogoča široko območje analiz merilnih signalov. Novi MX1615 se lahko kombinira z drugimi moduli serije QuantumX v distribuirani merilni arhitekturi, npr. z analognimi izhodi, digitalnimi vhodi/ izhodi, CAN-bus ali EthernetCAT-pove-zavami. Ethernet TCP/IP se uporablja za prenos podatkov na osebni računalnik. Vir: TRC Ljudmila Ličen s.p., Vrečkova 2, 4000 Kranj, tel.: 04 23 58 310, tel./fax: 04 235 8311, internet: http://www.trc--hbm.si, http://www.hbm.com, e-mail: ljudmila.licen@siol.net Merilna tehnika za profesionalce... ... od senzorja do programske opreme n k 1 L J T— i H I.-, 'i . —jmt Zahtevate za vaše meritve in testiranja najvišje standarde, točnost in zanesljivost? Stavite na zanesljivost vodilnega na tem področju. HBM ponuja vse komponente merilne verige iz lastne proizvodnje, vse v popolnem skladu z vašimi zahtevami. merilni lističi senzorji: sile, mase, momenta, tlaka, pomika, vibracij ojačevalniki: industrijski, laboratorijski, kalibrimi — programska oprema za akvizicijo, vizualizacijo in obdelavo podatakov www.hbm.com Zastopnik za SLO: TRC, Vreckova 2, SI - 4000 Kranj, tel: + 386 4 2358310, fax: + 386 4 2358311, GSM: + 386 41 344071, ljudmila.licen@siol.net, www.trc-hbm.si Načrtovanje in optimizacija s pomočjo numerične simulacije Vedno zmogljivejši računalniki, izpopolnjena programska oprema in izboljšave na področju numeričnega reševanja sistemov diferencialnih enačb omogočajo vedno pogostejšo uporabo numeričnih simulacij v postopkih začetnega načrtovanja naprav kot tudi pri optimizaciji njihovega delovanja. strukturno mehanskih, fluidnih in kemijskih pojavov, ki jih je mogoče medsebojno prepletati, hkrati pa je mogoče dokupiti tudi že posebej izdelane module, ki omogočajo hitrejšo in bolj učinkovito gradnjo simu-lacijskih modelov. Slika 1 prikazuje možnost dodatne izbire modulov, kot so AD/DC (elektromagnetika), MEMS (mikro-elektro-mehanske strukture), Heat Transfer (toplota) itd. V nadaljevanju prikazujemo COMSOL Multiphasics:* Electrical AC/DC Module RF Module M EMS Module Plasma Module Mechanical Heat Tra nsfer Modu le Structural Mechanics Module Nonlinear Structural Materials Module G e ^m enharics Module Fatigue Module A;ousti:s Module Fluid C FD Module Microti uidics Module Subsurface Flew Module Pipe Flow Module Chemical Chemical Reaction Engineering Module BatteriesS Fuel Cells Module Eledrcxjepuiition Module Corrosion Module Multipurpose Opt! m izatlon Mod u le Material Library Pa rticleTradng Module Interfacing CAD Import Module ECAD Import Module LiveLink™ rwMiTLSfit Slika 1. Prikaz modulov programskega paketa Comsol, ki so specializirani za določena področja simulacij V Laboratoriju za bioelektromagne-tiko na Fakulteti za elektrotehniko (Univerza v Ljubljani) se že vrsto let ukvarjamo z numeričnimi simulacijami elektromagnetnih struktur. Namen simulacij je večplasten: poglobljena razlaga elektromagnetnih pojavov v pedagoške namene, razvojno raziskovalno delo na področju izboljšav in optimizacije elektronskih sestavov, inovacijsko delo na novih področjih. V zadnjem času smo delo razširili še na vedno bolj aktualno področje numeričnih simulacij pojavov, ki poleg elektromagnetnih vključujejo še termične pojave, strukturno mehaniko in flu-idiko. To nam omogočajo moderni simulacijski programi, pri čemer je potrebno izpostaviti programsko orodje Comsol Multiphysics (www. comsol.com), ki omogoča simulacijo zahtevnih 2 ali 3D struktur z vključevanjem več fizikalnih pojavov hkrati. Osnovni paket vsebuje možnost simulacije elektromagnetnih, nekaj primerov simulacij, ki smo jih izvedli v Laboratoriju za bioelektro-magnetiko. Naše glavno področje raziskovanja je povezano z elektrotehniko in s pojavi, ki vključujejo izračune elektromagnetnega polja. Problemi, ki jih analiziramo, so zelo raznovrstni in vključujejo vsa področja od elek-trostatike, magnetostatike do elektrodinamike. Na sliki 2 prikazujemo nekaj rezultatov raziskav: 1) Analiza prevajanja toka v mišici. Na sliki je prikazana efektivna gostota toka pri vzbujanju mišice z izmeničnimi signali. Namen te simulacije je določanje pozicije elektrod pri štiritočkovnem merjenju impedance (bioimpedan-ca) za optimalno določanje mišičnih sprememb. 2) Dielektroforeza omogoča manipulacije majhnih nevtralnih delcev s pomočjo izmeničnega (pa tudi enosmernega) električnega polja, kar je posebno zanimiva metoda za brezkontaktno premikanje bioloških celic. 3) Pri raziskavi ino-vativnega detektorja nanodelcev smo sodelovali z raziskavo detekcije oplaščenih nanodelcev s kapacitivnim Slika 2. Primeri simulacije elektromagnetnih pojavov: 1) tok v mišici, 2) premikanje delcev z dielektroforezo, 3) kapacitivni senzor nanodelcev, 4) magnetno polje v glavi pri transkranialni magnetni stimulaciji, 5) magnetno polje in sile v elektromagnetnem sprožniku Slika 3. Simulacij'a senzorja sile, ki deluje na principu piezorezistivnega efekta senzorjem, pri čemer kapljica vode ob naletu v senzor, napolnjen z vodo, ustvari merljivo spremembo kapa-citivnosti in s tem omogoča štetje nanodelcev (koncentracijo) v zraku. 4) Transkranialna magnetna stimulacija je vedno bolj pomembna metoda brezkontaktne stimulacije določenih delov možganov (zdravljenje depresije, shizofrenije, ...). S simulacijo je mogoče optimirati obliko stimuli-rajočih tuljav, ki zagotovijo čim bolj fokusirano inducirano polje v možganih. 5) Novi dizajni elektromagnetnih struktur so lahko zelo kompleksni in vključujejo veliko število komponent. Program nam omogoča upoštevanje nelinearnih lastnosti magnetizacije feromagnetnih struktur in natančne izračune sil znotraj elektromagnetnega sprožnika. Primer elektromehanske simulacije je simulacija senzorja sile, ki deluje na principu piezorezistivnega efekta (slika 3). Na tanek upogljiv kos jekla so nameščeni štirje polprevodniški upo- Slika 4. Temperaturna porazdelitev znotraj električnega elementa in v okolici ri, ki imajo to lastnost, da se jim ob raztezku zelo kontrolirano spremeni specifična prevodnost in s tem upornost. To lahko s pridom izkoristimo tako, da jih namestimo ob skrajnem robu upogljivega lističa ter jih električno povežemo v obliko, ki je znana kot Wheatstonov mostič. Ta način omogoča večjo natančnost merjenja spremembe upornosti in s tem upogiba oz sile na konico jekla. Pri analizi je potrebno upoštevati model strukturne mehanike za izračun upogiba in nato sprememb specifične prevodnosti zaradi piezorezistivnega efekta. S pomočjo električnega modela je mogoče iz spremenjenih električnih lastnosti določiti spremembo električne napetosti v mostični vezavi. Poznavanje temperaturne porazdelitve po električnih elementih je lahko ključnega pomena pri načrtovanju in optimizaciji delovanja elektro-termičnih elementov (slika 4). V analizi smo želeli ugotoviti način prevajanja toplote znotraj električnega elementa in s tem ugotavljati vplive geometrijskih in drugih sprememb za izboljšanje delovanja. Izdelan model omogoča tudi analizo porazdelitve magnetnega polja, ki omogoča izračun magnetnih sil za premik (aktuacijo). Pri termični analizi smo iz električnega modela izračunano moč uporabili kot vir toplote in določili porazdelitev temperature po elementu. Pri simulaciji je bilo potrebno upoštevati še povraten vpliv toplote na spremembo (specifične) upornosti navitja. Mikrofluidni sistemi se vedno pogosteje uporabljajo v tako imenovanih Lab-on-a-chip napravah, ki vključujejo sistem za prenos tekočin, segre- vanje, mehansko obdelavo in zaznavanje, npr. z merjenjem impedance. To so kompleksni sistemi tako za nu-merično analizo kot tudi za izdelavo. Običajno se pri tem uporabi polpre-vodniška tehnologija v povezavi s postopki mikromehanske obdelave (MEMS - micro-electro-mechanical systems). Numerična simulacija zahteva poznavanje fizikalnih pojavov fluidike, termične analize, elektromagnetnih pojavov ter strukturne mehanike. V analizi smo obravnavali delovanje mikromehanske črpalke, katere posebnost so negibljivi ventili, ki so realizirani v obliki ovir znotraj mikro-kanala. Te ovire se pripirajo ob upogibanju membrane, ki jo aktuiramo s pomočjo piezoelektrika. Ta hkrati deluje kot črpalka, ki vleče in potiska tekočino skozi kanal. V prispevku smo nakazali različne načine uporabe modernih računalniških programov za numerično modeliranje struktur ob upoštevanju prepletenih fizikalnih pojavov. To nam omogoča modeliranje delovanja in optimizacijo zelo kompleksnih pojavov in struktur. Uporaba teh programov zahteva razumevanje fizikalnih pojavov, numerične matematike in grajenja modelov, primernih za numerično simulacijo. V laboratoriju smo odprti za sodelovanje na tem vedno bolj aktualnem področju, ki prispeva k izboljšavam pri načrtovanju in optimizaciji novih ali že obstoječih naprav v podjetjih, na raziskovalnem področju pa raziskavam novih postopkov in struktur ter izboljšanem razumevanju njihovega delovanja. Dr. Dejan Križaj, dejan.krizaj@fe.uni-lj.si, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko Slika 5: Piezoelektrična PDMS mikročrpalka s pregradami: a) tračna 'izvedba b) diskasta izvedba Primerjava različnih v rst mazanja Branko ŠIMAC, Matej TOMŠIČ ■ 1 Uvod Večino strojev in naprav moramo mazati. Pri strojih je veliko gibanja, tako rotacij kakor tudi premočrtnega gibanja. Mazanje je postopek, ko med gibajoče se dele dovajamo mazivo in s tem preprečujemo poškodbe površin, znižujemo trenje in temperaturo ter olajšamo gibanje. S pravilnim mazanjem podaljšamo življenjsko dobo tornih površin, kar ugodno vpliva na stroške vzdrževanja in zanesljivost delovanja stroja. Proizvajalci strojev v navodilih za uporabo navedejo mazalna mesta in priporočijo vrsto maziva, s katerim je potrebno mazati. Navedejo tudi, kako pogosto in kakšno količino maziva je potrebno dozirati. S premalo mazanja povzročimo preveliko trenje in s tem obrabo gibljivih delov. Če mažemo preveč, lahko povzročimo premočno segrevanje, ki ima ravno tako škodljive posledice. Hkrati je to drago in ekološko sporno. Zato moramo paziti na primerno količino maziva, ki ga vnesemo pri vsakokratnem doziranju. ■ 2 Načini mazanja 2.1 Ročno mazanje Ročno mazanje je najbolj osnoven način mazanja. Slika 1. Diagram poteka mazanja Uporabljamo ga pri strojih z manjšim številom mazalnih mest, ki potrebujejo mazanje 1-krat na dan ali redkeje, navadno 1-krat tedensko ali mesečno. Količina maziva, ki jo potrebuje mazalno mesto, je običajno majhna (nekaj cm3). Mazalno mesto, ki se maže ročno, mora imeti na ohišju nameščeno mazalko, skozi katero dovedemo mazivo do točke trenja. Odvisno od vrste mazalnega mesta zadostuje že nekaj bar tlaka, pri večjih in slabo prehodnih drsnih ležajih potrebujemo tudi krepko preko 100 bar. Tlak ustvari bat, ki potuje v črpal-nem elementu (cilindru) ob pomo- vratnega ventila in cevi stiskalke na mazalno mesto in tako ustvari tlak. Največji tlak, ki ga ustvarijo stiskalke, je lahko preko 400 bar. Bat črpalnega elementa pomikamo naprej-nazaj s pomočjo vzvoda in naših mišic ali motorja (pnevmatskega oz. električnega). 2.2 Avtomatski dajalniki maziva Dajalniki maziva so prva stopnja pri avtomatizaciji mazanja. Uporabimo jih, kadar imamo manjše število mazalnih mest, ki so med Slika 2. Stiskalke masti za ročno Branko Šimac, dipl. inž, Matej Tomšič, univ. dipl. inž, oba HENNLICH, d. o. o., Podnart či protipovratnega ventila. V hodu nazaj ustvari bat vakuum, ki posesa mazivo v črpalni element. Pri hodu naprej iztisne mazivo preko protipo- seboj na večji oddaljenosti in potrebujejo manjšo količino maziva. Vsak dajalnik je primeren za mazanje enega dobro prehodnega mazalne- ga mesta. Dajalnik namreč ni sposoben ustvariti večjega tlaka. Dajalnik privijemo neposredno na mazalno mesto. Lahko ga z mazalnim mestom povežemo s krajšo cevjo. * Dajalniki maziva delujejo na principu: a) gravitacije, imenujemo jih ka-palniki, b) vzmeti, ki pritiska na bat in tako potiska mazivo skozi izhod, c) plina, ki nastaja kot posledica kemične reakcije, potiska bat in ustvari tlak maziva okoli 6 bar. Dajalniki maziv (slika 3a in 36) imajo lahko na izhodu dušilko, s katero reguliramo količino iztisnjenega maziva. Nekateri dajalniki (slika 3c) lahko regulirajo intenzivnost nastajanja plina. 2.3 Avtomatsko centralno mazanje Centralno mazanje (slika 4) uporabljamo tako pri enostavnih kot pri najzahtevnejših aplikacijah. Primerno je za mazanje večjega šte- vila mazalnih mest. Uporabljamo ga tudi pri mazanju le dveh mazalnih mest, ki pa potrebujeta zelo veliko količino maziva. Z eno črpalko in ustreznim cevnim razvodom lahko zanesljivo oskrbujemo preko 200 mazalnih mest, ki so oddaljena preko 200 m. Za potiskanje maziva po cevovodih centralnega mazalnega sistema skrbi črpalka, ki jo najpogoste-e poganja električni ali pnevmatski motor, redkeje hidravlični alimoj mišic. Odvisno od vrste centralnega mazalnega sistema ima črpalka en ali več črpalnih elementov. Enostavnejše črpalke ustvarijo nekaj 10 bar tlaka, robustnejše pa do 400 bar. Čr-palni element dobi mazivo iz rezervoarja, ki je del črpalke oz. je lociran v bližini. Načrpano mazivo se po ceveh prenese do dozirnih elementov (dozir-nikov, injektorjev, razvoddikov). Ti prejeto mazivo izmerijo in dozirajo točno določeno količino na vsako mazalno mesto. Del centralnih mazalnih sistemov so senzorji in krmilje, ki upravlja in nadzira delovanje sistema, kot tudi alarmira v primeru napak. ■ 3 Prednosti in slabosti mazalnih sistemov Dokazano je [1, 2], da je za preko 50 % okvar ležajev krivo slabo mazanje (sl. 5), od tega se 97 % teh okvar pojavi pri ročnem mazanju. 3.1 Ročno mazanje Prednosti - Hkrati z mazanjem vzdrževalec stroj tudi pregleda. - Z visokim tlakom lahko prebijemo zabita mazalna mesta. Primerna rešitev tudi pri nizkih temperaturah. Sl.abnsti - Teže dostopna mesta lahko ostanejo »pozabljena«. - Intervali med posameznimi mazanji oo dolgi in pogosto neenakomerni (človeški faktor). - Kadar mažemo, običajno dozira-mo preveliko količino maziva. - Nevarno delo, npr. na lestvi (za mazanje potrebujemo obe roki). Slika 4. Primer progresivnega centralnega mazalnega sistema in razdelilniki ostalih vrst centralnih mazanj Ventil 18 /2012/ 6 497 ostalo napačno skladiščenje preobremenitev <>.') nezadostno mazanje napačna montaža mazanja vnos nečistoč 54% okvar ležajev se zgodi zaradi nestrokovnega od tega se jih 97% zgodi pri ročnem mazanju Slika 5. Vzroki za napake na ležajih 3.2 Avtomatski dajalniki maziva Prednosti - Nizka investicija pri enem/malo mazalnih mestih. - Dajalnik se lahko giblje/vrti skupaj s strojem. - Mazivo izhaja ves čas neprekinjeno. Slabosti - Pri spremembah temperature pride do spremembe viskoznosti maziva in sprememb pri nastajanju plina ter tako do neenakomernega doziranja. Ni najbolj primeren za nizke temperature. - Napako pri delovanju težko zaznamo. - Nizek tlak pri vstopu v mazalno mesto. - Veliko ekološko sporne embalaže pri dajalnikih na plin. 3.3 Avtomatsko centralno mazanje Prednosti - Visok tlak pri vstopu v mazalno mesto. - Enakomerno doziranje maziva pri vseh pogojih. - Neprehodnost sistema za mazivo je enostavno zaznati, puščanje maziva tik pred mazalnim mestom pa težko/drago. Slabosti - Visoka začetna investicija. - Zaustavitev stroja med montažo sistema. ■ 4 Zaključek Uporabnik, lastnik ali projektant se mora odločiti, ali bo svoj stroj ma-zal ročno, s pomočjo dajalnikov ali s centralnim mazalnim sistemom. Glede na ceno delovne sile je pri večjem številu mazalnih mest dolgoročno gledano verjetno najracionalnejša rešitev centralno mazanje. Glede na statistiko je smiselno prestaviti jeziček na tehtnici pri odločanju nekoliko v smer centralnega mazanja in s tem povečati zanesljivost delovanja stroja. Viri [1] Interna dokumentacija podjetja HENNLICH d. o. o. [2] Tehnična dokumentacija podjetja LINCOLN (SKF). HENNLICH „pozabite na to, da je vaš stroj potrebno mazati Večina večjih slovenkih podjetij uporablja naše sisteme za centralno mazanje in je z njimi zadovoljna. Preverite kaj lahko naredimo za vas. & Centralni mazalni sistemi delujejo povsem samodejno. Če to ni mogoče, za redno mazanje poskrbi usposobljena služba podjetja HENNLICH d.o.o HENNLICH industrijska tehnika tel.: 041 386 004, info@hennlich.si Nove knjige [1] Forsthoffer, W. E.: Best Practice Handbook for Rotating Machinery - Priročnik za rotacijske stroje združuje in razširja vsebine številnih dosedanjih objav uveljavljenega avtorja na obravnavanem področju. Nudi izčrpne tehnične informacije in številna praktična znanja, pridobljena z učenjem in praktičnim delom pri uporabi in vzdrževanju široke pahljače različnih rotacijskih strojev in naprav. Ima skromen namen izboljšati njihovo učinkovitost, varnost, zanesljivost in stroške uporabe. - Zal.: Butterworth -Ileinemann, 225 Wymen Street, Waltham, MA 02451, USA; 2011; ISBN: 978-0-0809-6676-2; obseg: 672 strani; cena: 295,00 USD. [2] Hofmeister, H.-W. ed., Denkema, B. T. ed.: Jahrbuch 2011 - Schleifen, Honen, Läppen und Polieren - Verfahren und Maschinen - Konec leta 2011 je izšla 65. iz- daja zbornika o brušenju, hona-nju, lepljenju in poliranju. Težišča obravnave predstavljajo: praktična uporaba ustreznih strojev, postopki in orodja za navedene precizne obdelave z odvzemanjem materiala. Obravnavani so teoretične osnove, priprava orodij, nadzor procesov obdelave, krmiljenje in regulacija strojev ter zagotavljanje kakovosti in učinkovitosti obdelave zahtevnih materialov. Visoko strokovni prispevki uporabnikov in raziskovalcev posredujejo sodoben pregled smeri razvoja na tem področju izdelovalne tehnike. Pomembna poglavja zbornika obsegajo: osnove, brusne plošče in brusno orodje, postopke brušenja, mikrobrušenje, zagotavljanje kakovosti in diagnoze, honanje, lepanje in poliranje ter druge podobne postopke. -Zal.: Vulkom Verlug, Essen; 2011; ISNB: 978-3-8027-2959-1; obseg: 460 strani; cena: 90,00 EUR. [3] keNEXT - Konstruktion & Engineering - Nemška založba Verlag Moderne Industrie je pričela z izdajanjem nove strokovne revije za področja mehatronike, avtomatizacije, mobilnosti in obnovljivih virov energije. Obljublja najnovejše informacije, tehnične podrobnosti z naslednjih področij: - gradnja strojev in naprav, - pridobivanje energije iz obnovljivih virov, - energijska učinkovitost, - letalski in vesoljski promet, - mobilni stroji, - medicinska tehnika, - mednarodni trgi in branže. Prepričajte se o najuspešnejši reviji s področja konstruiranja in avtomatizacije. - Zal.: Verlag Moderne Industrie GmbH, Justus--von-Liebig-Str. 1; 86899 Landsberg, BRD; tel.: + 08191/125-0; internet: www.mi-verlag.de. ® D0M6L Ustvarjamo gibanje VRHUNSKA TEHNOLOGIJA, ZAGOTOVILO UčINKOVITOSTi " St&jbu DOMEL d.d. Otoki 21,4228 Železniki, Slovenija T:+386 (0)4 51 17355 F:+386 (0)4 51 17357 E: brane.cencic@domel.si I: www.domel.com Staubli www.staubli.com Napotilo za uporabo hidravličnih valjev Nemško strokovno združenje za fluidno te hniko v okviru VDMAje pripravilo tudi osnutek priporočila E VDMA 24579 za izbiro in upooa-bo hidravličnih valjev (Entvvarf des VDMA Einheitsblatts 245 779 Fluidte-chnik - Hydrozylinder - Parameter). Priporočilo predstavlja napotilo za ustrezno izbiro in optimalno obratovanje hidaavličnih valjev. Tako pri izbiri in snovanju ustreznega vezja kot pri obratovanju je potrebno upoštevati energijsko učinkovitost. Po priporočilu je mogoče upošte- vati različne vplivne parametre, jih opisati in ovrednotiti. Izhaja se iz zahtev in nalog ter obratovalnih pogojev in obremenjenih sil. E VDMA 24579 daje tudi p regled veljavnih standardov z osnovanimi podetki, izmenami in potrebnim priborom. Priporočilo je na voljo pri strokovnem združenju za fluidno tehniko v okviru VDMA ali se kot PDF-da-toteka lahko prevzame s spletnih strani: www.vdma.org - VDMA--Themen: Technik und Umwelt-VD-MA-Einheitsblatter-Entwerf. D odatne informacije dobite na naslovu: VDMA-Fachverband Fluid-tecOnik, Eorn Duror, Lyoner SOr. 18, 60528 Franefurt, BRD; tel.: +0696603-1652, faks: +069-6603-2652; e-pošta: joern.duerer@vdma.org, internet: www.vdma.org. Po O + P 56(2012)6, str. 30 A. Stušek Prava energija je tista, ki jo podelimo mimogrede. S prijatelji, z naravo in vsemi, ki nam zaupajo. Zato bomo v letu 2013 še naprej, kjerkoli nas potrebujete. BODITE USPESNI. BODITE ZADOVOLJNI. BUTAN PLIN hiia prijazne energije WJTRUM/KA Mednarodni strokovni sejem za industrijsko in profesionalno elektroniko International Trade Fair for industrial and professional electronic Slovenija, www.intronika.si WJAKSA MAGNETNI VENTILI od 1965 • vrhunska kakovost izdelkov in storitev • zelo kratki dobavni roki • strokovno svetovanje pri izbiri • izdelava po posebnih zahtevah • širok proizvodni program • celoten program na internetu a«'»J T*E.»A MVAOOC 10» 400mA 1JM©|2G EE.MIIT4 SIQMATEXII7X rc CERTIFIKAT fit 006 iso 9001 www.jaksa.si yet »R0?2bdwNErbCbk 7<9T komfofeNi Vse cene so z DDV in vpoštevanim popustom KOT pastirski ujm»/ R2,00 UR 5K.OT005S KIT DO - napajalnik -tokovni tgen, -polnilnik ojo 71,10 EEUfR KOTACC avtomatski polnilnik za akumulatorje 6Vinf2V 41° 66,30 SU/R/ jKOTOOJB Ogtaševalu ATLAS COPCO, d. o. o., Trzin AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana BUTAN P LIN, d1 d., Ljub ljana DOMEL, d. d., ŽolezniLi DVS, Ljubljaan^ FESTO, d. e. o., Trzin HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče HENNLICH, P. o. o., Podnart HYDAC, cd. o. o., Maribcr ICM, d. o. o., Celje IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (EE.) NORGRE N, Lesce JAKŠA, d. o. o., Ljubljana POCLAIN HYDRAULICS, d. <3. o, Žiri LOTRIČ, d. o. o., Selca MAPRO, d. o. o., Žiri MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje OLMA, d. d., Ljubljana OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana PROFIDTP, d. o. o., Škofljica S3C, d. o. o., ljubljana SICK, d. o. o., Ljubljana STROJNISTVO.COM, Ljubljana TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana TRC Ljudmiia Ličen s . p., Kranj TULI, d. o. o., Ljubljana UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica 439 502 500 49E 438 429,5504 503 408? 447 441, 501 429 501 429, 430 429, 483 429, 474 429 429 429, 456 429 500 479, 483, 490 429, 445 429 441 443 429, 493 486 435, 457 432 ZaniimivoNAi na spletnih straneh [1] Katalog: alektronaki merilnik - Eitp://www.asm-senzor.com/ a sm/pdf/pro/hio ki_gkat_de.pdf - ASM je izdal katalog elektronskih merilnikov za raziskave, razvoj in vzdrževanje. Obsega 72 stea-ni HIOKI-programa proizvodnje s številnimi risbami, preglednicami in podobnimi tehničnimi podatki. Merilniki so razdeljeni po osnovnih funkcijah), tako da je iskanje hitro in enostavno. Navedene sotudi številne opcije in podatki o dodatni opremi. HlOKI-merilnike v ZRN distribuira izključno podjetje ASM GmbH. Katalog je pripravljen za prenos k sebi. [2] Norgren ponuja števil ne interaktivne storitve - www.norgren. com - Poznana firma je na svoj ih spletnih straneh Opravila 32 različnim trgom prilogojenih spletnih forumov. Novo spletne strani so o d začetne strani neposredno usmerjene h klječnim selntorjem dejav-nostiNorgrena, med njimi so naj-pomembnsjši: žčlezniški transport, energet ika, mdustrij a hnane i n pijač, biotehnika in gos podarsla vozč a. Ob tom so ob ravnava ne številne rnteraktivne itoritve, kot so ¡študije, videopredstavitve in intervjuji s pomembnimi strokovnjaki na po-samezoih sektorjih dejavnosti. Tudi e-orodja. Latalogi in informacijske brošure so na voljo za psenos k sebi. IRlooo inovacijerazvojtehnologije www.irt3000.si revua ZA FLUIDNO TEHNIKO. AVTOMATIZACIJO iN MEHATRONIKO telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http;/Awwv.fs.uni-lj.siA/enti|/ e-mail: ventil@fs.uni-li.si