ETNOLOG GLASNIK KR. ETNOGRAFSKEGA MUZEJA V LJUBLJANI LA REVUE DU MUSÉE ETHNOGRAPHIQUE ROYAL À LJUBLJANA REDAKTOR: Dr. NIKO ŽUPANIČ LETO IL LJUBLJANA 1928 TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI - PREDSTAVNIK FRANCE ŠTRUKELJ. 44061 Vsebina letnika II. (1928): stran Dr. Stanko Vurnik: Slo- venska peča...... 1— 25 Dr. Niko Županic: The Serb Settlement in the Ma- cedonian Town of Srbčište in the Vllth century and the Ethnological and Sociologi- cal Moment in the Report of Constantinus Porphyro- genetes concerning the Ad- vent of Serbs and Croats . 26— 35 Dr. Mirko-Kus Nikola- jev: Votivi nerotkinja . . 36— 45 K. Oštir: Veneti in Anti . 46— 73 Dr. Niko Zupanic: Prvi nosilci etničnih imen Srb, Hrvat, Čeh in Ant . . . 74— 79 Kronika, referati in kritike . 80—106 Sommaire II" torne (1928): Pages La mouchoir de tête-slovène par S. Vurnik..... 1-25 L' établissement des Serbes dans la ville macédonienne de Srbčište VII siècle, et r élément ethnologique et so- ciologique dans le rapport de Constantin Porphyro- génète sur 1' arrivée des Ser- bes et des Croates pa N. Županic.......26— 35 L' origine des ex-votos contre la stérilité de femmes par M. Kus Nikolajev .... 36- 45 Les Venetes et les Antes par K. Oštir.......46-73 Les premiers porteurs des noms ethniques des Serbes, Cro- ates,' Tschèques et Antes par N. Županic......74- 79 Chronique, compte - rendus et critiques.......80—106 ^Etnolog" izhaja vsako leto v nedoločenem času. Izdajatelj in odgovorni urednik : Dr. Niko Županic. — Naslov uredništva in uprave: Dr. Niko Županic, Ljubljana, Bleiweisova cesta 24. Slovenska peča. (Donesek k študiju slovenskih ljudskih noš in k etnografski diferenciaciji ornamen- talnega stila v slovenski ljudski umetnosti.) Dr. Stanko Vurnik. Ime. Gre za žensko ppkrivalo, imenovano »peča« ali »aptah«. Oboje nazivov sem našel tako na skrajnem severozapadnem, kakor na jugovzhodnem koncu Slovenije. Na Južnem Štajerskem se to pokrivalo cesto imenuje »adrica« ali »hadra«. O imenu »peča« razpravlja že 1. 1791. A. Linhart v svoji »Versuch einer Geschichte von Krain itd.« na str. 310 o priliki popisa stare noše »Kranjic«. Trdi, da so »Kranjice« nekdaj nosile na glavi »čepeč«, kar izvaja od »čepeti« (na glavi). Ker se po njegovem ime »peča« ne da izvajati iz slovanskih jezikov, se zdi Linhartu verjetno, da gre le za zameno črk in da je pra« vilnejši naziv pravzaprav »čepa«. Smatrati Linhartovo tezo za kaj več kakor samo tezo, za* enkrat še ni nobenega pravega vzroka. Že sto let pred Lin* hartovo brošuro namreč, v Valvasorjevem času, če ne še prej, so morali pokrivalo imenovati že z danes znanim imenom peča. Saj že Valvasor govori o »die Petschen«, imenujoč isti predmet tudi »die Leinwad (Leinwand)« in nobenega vzroka nimamo dvomiti o tem, da je Linhartova etimologija le gola, neosnovana kombinacija. Na drugi strani nimamo vzroka dvomiti o verjet= nosti dr. W. Šmidove trditve v Carnioli II, 1. 1909 (Uber den Ursprung der krainischen Volkstracht, str. 42), da izhaja ime peča, o- katerem trdi tudi Linhart, da se ne da izvajati iz slo* vanskih jezikov, iz italijanskega naziva pezzo ali pezza, kar pomeni isto kakor Valvasorjeva Leinwad (Leinwand), namreč kos platna. Če izhaja ime peča res iz italijanščine, si moremo to prav lahko razlagati v XVII. stoletju, ko se nam to ime prvič sporoča. Takrat, v dobi poplave naše kulture z italijanskimi 2 Dr. Stanko Vurnik: protireformacijskimi vplivi, ko so naši meščani radi govorili italijanski, ko so bile v modi italijanske noše (Valvasorjeva »Machiavellisterey«) in italijanske manire pri nas kakor tudi po vsej srednji Evropi, tedaj se pojavijo pri nas tudi nazivi kakor mezlan (mezza lana) i. dr. Kar se tiče naziva »aptah«, je ta očividno nemškega izvora »Haupttuch« ali »Kopftuch«, dejstvo, da se rabita oba naziva, ni v Sloveniji, ki je stisnjena med ozemlja nemške in italijanske kulture, nič čudnega. Slovenci smo od nekdaj potrebovali nem^ ških in italijanskih kulturnih »importov«, importirali smo kul* turne pridobitve kulturno više stoječih ozemelj in z njimi njih imena (v XVII. stol. n, pr. je ime za oljnato sliko pri nas vzeto iz ital. quadro). Izjavljati pa spričo tega, da se naše peče imenujejo z italijanskim in nemškim nazivom, da je naša ljudska kultura le nemška ali italijanska, je prav tako malo na mestu, kakor če bi rekli, da naš način pisave ni originalen, ker ga rabijo tudi drugi narodi. Dejstvo je torej, da so Slovenke nosile peče podobno kakor Nemke, Italijanke, Francozinje itd., da so jih za časa nemara, ko je bil pri nas vpliv nemške kulture odločilen, zvali morda »aptah«, za romanistične periode pa »peča«, V prvem primeru so jih Slovenke tudi več ali manj očitno zavezovale »nemški«, v drugem »italijanski — vezle so jih pa — po svoje! Glede štajerskega naziva za pečo »adrica« ali »hadra« ni dvoma, da je tudi to poslovenjena »die Hader«, t. j. krpa, ruta, Valvasorjeva »Leinwand«. Zgodovina peče. Peča je poleg šaplja eno izmed najstarejših ženskih pokrival, o katerih se nam je ohranilo sporočilo. Prvič se omenja na glavah Slovenk v poročilu furlanskega zgodovinarja Francesca di Toppo, ki je 1. 1334. videl in opisal v Ogleju za umeščanja patriarha Bertranda noše Slovenk. To velezanimivo poročilo iz sivega XIV. stoletja o naši peči se glasir »Žene s Kranjskega so nosile na glavi belo strnjeho ruto, ki je visela doli po hrbtu in del tega zakrivala.« Iz tega popisa ženskega pokrivala smemo skoro z gotovostjo sklepati, da gre tedaj že za prednico naše peče, ki se je poslej razvijala na glavah naših žensk prav do konca XIX. stol., ko je sredi XVIII. stol. dobila za vrstnico še avbo. Koncem pre=^ Slovenska peča. 3 4 Dr. Stanko Vurnik: teklega stoletja so slovenske »narodne« noše izumrle, umaknile so se današnji konvencionalni »francoski« noši, torej dosti prej ko v Hrvatski in Srbiji, kjer so še dandanes v rabi. Če razmišljamo, odkod naj bi se bila peča v XIV. stoletju vzela in iščemo na zapadu »peč« še pred tem časom, pomislimo, da so že Rimljanke nosile pečam podobna pokrivala pod imenom flammeum. Za njimi so jih nosile ženske v starokrščanski dobi, da so si z njimi v cerkvi zavijale glave. V srednjem veku je postala ruta, ki zakrije in ovije žensko glavo, vrat in rame, da je viden komaj še glavni del obraza, po vsem zapadu nekaj tipičnega. V prepričanju, da je po ženski greh prišel na svet in da je ženska nečisto bitje, ki ga Bog ni ustvaril po svoji podobi, se je godilo tedaj to zavijanje glav kakor vsega telesnega, mesenega, po srednjem veku tako zaničevanega človeškega mesa. Zelo zgodaj čitamo že o paenuli, frankovski mafors. Že v X. stoletju srečamo pri Francozinjah naglavno tančico, imenovano Guimpel ali Wimpel, nedolgo potem štejemo pri Nemkah peče Rise, Weihel, Gimpf, tanka bela pokrivala, ki obstojajo iz štirikotne rute, ki se na ta ali oni način strne okrog glave, da pada konec po hrbtu in del tega zakriva. Teh srednje* in poznosrednjeveških po vsem zapadu običajnih peč oblačilni smisel je v bistvu zakritje glave, več ali manj tudi vratu in ramen ter včasih dobršnega dela hrbta. Srednji vek torej in njega miselnost sta rodila tudi slovensko pečo. Kultura je tedaj vdirala k nam pretežno od bavarsko* germansko*francoskega severozapada, iz bivšega frankovskega kulturnega ognjišča. Morda se je pojavila pri nas peča že tudi pred XIV. stol., ko imamo prva literarna poročila o njej, saj so jo bližnje nemške sosede poznale v srednjeveški obliki vsaj že izza XII. stol. dalje. Na Vrzdencu pri Horjulu najdemo na tamošnjih. freskah iz Xril. stoletja na Marijini glavi ohlapno položeno »pečo« (si. 1), ki zakriva teme in vrat in del ramen in pada dalje po hrbtu navzdol, če smemo resno misliti, seve, na naturni posnetek žen* skega pokrivala na srednjeveški, idealistični upodobitvi. V XV. stoletju nahajamo na freskah, kakršnih so stare slovenske cerkvice bogate, še več upodobljenih peč (si. 2 in 3), ki so po vsem videzu in primerjanju tedaj, v času renesančnega realizma, že točneje ali točno po naravi posnete. Te peče iz Slovenska peča. 5 XV. stol. se pri nas zavezujejo prav podobno kakor pri Nemkah, zakaj takrat smo Slovenci še vedno tičali pod dîrektnim nemškim kulturnim vplivom. Dolga bela ruta štirikotne oblike se trdo ovije na glavo, konec se potegne z desnega ramena in z njim trdo ovije vrat, da pade potem čez levo ramo na hrbet. Včasih je v tem stoletju in tudi še deloma v XVI. peča uporabljena obenem z drugo ruto (nemški Gimpf), ki še posebej ovija vrat in del prsi. V tej drugi obliki najdemo zavezane peče vsekakor v tedaj že zastareli formi menda še koncem XVI. in celo začet« kom XVII. stoletja. V renesančnem XVI. stoletju se zdi, da je dobil način zave* zovanja peče individualne različice (si. 4 do 8). Pri sv. Primožu nad Kamnikom najdemo na freskah peče turbanasto povite (podobno kakor nemška Gugel ali frc. chaperon) na glavo, da kažejo cesto oblike navidezne avbe. Tedaj so meščanke in naprednejše Nemke že pogosteje nosile avbe, o katerih pa pri nas vseskozi do srede XVIII. stoletja na kmetih še ni sledi. Zato pravi Trubar v predgovoru k hrvatskemu novemu testamentu (I. Th., 1562), da se severni in zapadni Kranjci nosijo in ravnajo »auf teutsch, nur dass die Weiber tragen besondere lange Schleier am Kopff«. Kmečka noša v XVI. stol. še ni poznala avb kakor meščan« ska in nemška, zato opazi Trubar to razliko, ki je za nas nekega pomena. 6 ! Dr. Stanko Vurnik: V renesansi torej gre pri nas za pečo, ki se zaveže tako, da se tesno prilagodf formam glave ter za umetnejše oblike zavezo* vanj a. O peči XVII. stol. na Slovenskem (si. 9) imamo pri Valvasorju v njegovi Ehre že točnejše literarne in slikovne podatke o peči, ki se takrat že tako imenuje. Dr. W. Šmid piše v Carnioli 1909 (zg. cit.) o pečah že v letu 1620., ki so znane iz zapuščine neke ljubljanske meščanke Ursule Machortschitsch, vendar povdarja, da gre tedaj še za meščanske peče. Šmid navaja več dejstev, iz katerih se da sklepati, da so se iz meščanske ženske noše prve polovice XVII. stoletja »razvile« poznejše kmečke noše druge polovice XVII. in XVIII. stoletja. Ursula je zapustila kar devet peč, ki so bile iz belega platna, s čipkami obrobljene in belo* vezene. Take so nosile v delavnikih, ob nedeljah pa imenit* nejše, izšite s črno svilo in zlatom, obrobljene z zlatimi klekla* rijami in čipkami. Iz teh peč, pravi Šmid, naj bi se »razvile« one, ki jih popisuje Valvasor. Žal, ne vemo, ali so se poznejše Valva= sorjeve kmečke peče baš tako zavezovale kakor one Ursuline, ker nam ni sporočeno, kako so si meščanke zavezovale svoje peče. Posredni člen, se mi zdi, pa imamo dan s sliko druge Ursule. Slovenska peča. 7 ■ Iz srede XVII. stoletja datira slika Uršule pl. Engelshausove, ki jo hrani Narodni muzej v Ljubljani in na kateri sliki ima portretiranka, plemkinja, na glavi pečo. Ta nam morda kaj pojasni o pozni meščanski peči prve pol. XVII. stol., iz katere naj bi se bila razvila kmečka, kakor jo popisuje Valvasor. Ta peča je položena na glavo tako, da je nastal vrhu glave kot plo« ščica raven, štirikoten trd kos iz podvihe, na hrbet in ramena pa padajo dolgi konci. Peča zgleda na sliki drobno zgubana, »na« zobčkana«, zgleda, da je iz tulaste tenčice, čipk pa ni ločiti. Če pogledamo dalje Valvasorjeva poročila in slike o peči druge pol. XVII. stoletja, zgleda, da ima Šmid prav in da naj= demo na pravkar opisani plemski peči iz srede stoletja očividno oni tip, ki je za Valvasorja že prešel na kmete. Za Valvasorja SI. 10 a. SI. 10 b. SO bile peče v mestu že nekaj zastarelega, kakor slutimo iz nje« govih navedb (XL, 708): »Ihr (pri opisu meščanske ženske noše) Aufsatz, womit sie den Kopff decken und zieren, ist ein weisser Schleyer oder ge* krauster Flor. Dieses aber war vormals ebensowohl der adeligen und hochvornehmen Matronen Tracht, aber damit dieselben vor dem gemein Volk mochten was besonders haben und sich von demselben unterscheiden, fingen sie endlich an, nach deutscher Manir schwarzseidene Kappen oder Floere zu tragen.« Smemo torej smatrati, da je bila meščanska peča za Valva« sorja že nekaj zastarelega, zakaj že koncem XVI. stoletja je peče v mestu nadomestila stuartska ali belonagubana avbica, ki je ostala v mestu še čez začetek XVIII. stoletja, kakor kažejo n. pr. portreti Valvasorjeve soroščine v ljubljanskem muzeju. 8 Dr. Stanko Vurnik : Peča pa je v opisani obliki prešla najmanj šele za Valvasorja na kmete. V zvezi s tem piše Valvasor (XI): »Die weissen Schleier aber sind durch gantz Krain von Altersher auch denen Bauernweibern gebraeuchlich, ausgenom* men dass diese ihre von groeberem Gewirk, wiewohl dennoch auch kraus und auf gleiche Weise zusammengefaltet sind.« Kakšne pa so bile kmečke peče Valvasorjevega časa? V knjigi Ehre VI, Kap. 2—7, čitamo, da si Gorenjke dev« Ijejo na glave bele peče, t. j. platnene, nagubane tančice, pri« bližno poldrug komolec dolge: »... 1st ein leinen Schleyer von weitlaeufig gewirktem Fadem und dünnem Leinwand gemacht. Durch diese Leinwand werden mit der Nadel an theils Orten Zwir^Faeden gezogen, damit sie gantz gefaltet bleibe und hat eine solche Leinwand ungefaehr ändert halbe Elen in der Laenge. Diese Leinwand oder Petschen wird auf dem Kopff so artlich zusammengeworfen, dass es ueber die Mitten nicht änderst siehet als obs oben eine gantz andre Leinwand waere; gestalt* sam beygesetztes Kupffer hievon das Muster weiset. Etliche aber, welche arm seynd, behengen den Kopff mit solchen Petschen (oder Schleyer) so nur von gemeinen groben Leinwand; wiewohl sie den noch denselben eben also ueber dem Kopff zusammen werffen als wie die ersten.« Tu imamo točen popis gorenjske peče druge pol. XVII. stol. O Dolenjkah pravi Valvasor, da imajo iste noše z razliko pred« pašnika, torej mora veljati, če se Valvasor ne moti, popis go« renjske peče i za dolenjsko. Slovenska peča. 9 UskokinjesVlahinje v »srednji Kranjski« imajo tedaj (VI, V, VI, IV) take peče: »Ihren Kopff umwickeln sie ... gar artlich mit einem langen und schmalen Tuch von bunt=gefaerbten Lein« wand.« Formo kaže slika 21 pri V. O Kočevaricah piše Valvasor (VI, V): »Die Weiber tragen kurtze Roecke und lange Cosaken ...« pa ne omenja pokrivala. »Beygesetztes Kupffer Nr. 20« kaže gorenjskim podobne peče s tipično štirikotno ploskvijo in na prsi padajočimi konci. Po* dobno slika Valvasor kranjske »Hrvate«, t. j. okoHčanke Metlike, Vinice, Črnomlja in Pobrežja. Pri Vipavkah (VI, VII) pravi Valvasor, da se oblačijo nekoliko drugače kot Kranjice, vendar priložena slika 29 ne kaže nobene bistvene izpremembe. O Kraševkah pa piše Valvasor (VI, VIII), da nosijo »weisse Betschen oder Tuecher ueber den Kopff doch nicht wie sonst anderswo zusammengefaltene und gelegte. Jedoch giebt es noch eine andere Weiber Tracht an etHchen Orten, absonderlich in Brech (sonst Berszica genannt) unter die Graffschaft S. Serv gehoerig, welche viel huepscher als die uebrige Karstische. Denn daselbst umwickeln die junge Baeurinnen erstlich den Kopff mit einem langen leinen Tuch, so artlich, dass, da sonst 10 Dr. Stanko Vurnik: das Tuch nur zwey Enden hat, sie vier Enden daraus machen, indem sie es zweymal doppelt ueberlegen, und ihnen also auf jeglicher Seiten eines herunter haengt, doch auf der lincken Seiten viel niederer als auf der rechten. Vorn ober der Stirn haengt nur etwas weniger darvon, hinten aber gegen dem Ruecken hinunter haengt das vierdte Ende ziemlich breit und lang.« Prvo teh variant notranjskih kaže si. 30, drugo si. 478 pri Valvasorju XI. Pri Istrijankah (Valvasor VI, X) je v peči izrazit italijanski vpliv. »Die Weiber tragen keine Petschen sondern umwickeln den Kopff mit einem langen aber gar artlich gefaltenem Lein« wand — Tuch«. (V. sl. 37.) Te baročne, trdo v idealne oblike zvezane peče, ki nimajo več dosti stilnih skupnosti z oprijemljivim renesančnim načinom, ostanejo v veljavi še preko 1. 1700. in dalje v prvi polovici stoletja; v povsem; trdi, baročni obliki se najdejo na slikah do konca prve četrtine XVIII. stol. približno. Take peče nam n. pr. še vedno kaže votivna slika iz Brega pri Kranju iz 1. 1717., toda način zavezovanja postaja že mečji, mehkejši. Proti sredi sto« letja zgube peče trde baročne plošče na vrhu in na Tuškovih freskah (sl. 10) na Veseli gori na Dolenjskem iz 1. 1760. (na noše na teh freskah me je opozoril konservator dr. F. Stele. Hvala!) vidimo enostavno na glavo poveznjene peče, ki se s pentljo spenjajo šele pod prsmi ali na pasu. Take peče sledimo vseskozi do nekako še vedno 1. 1813. Literatura o pečah v XVIII. stol., n. pr. Hermann, Reisen durch Österreich (3. Bd., Wien 1783, str. 39. nasi.) poroča: »Uebrigens sind die weissen Kopftuecher eines der gewoehn« liebsten Kleidungsstuecke, sie sind, besonders die Gallatuecher, aus der feinsten Leinwand gemacht und mit Spitzen, die oft 3 bis 6 Zoll breit sind, besetzt. So ein Kopftuch kommt nicht selten auf 2 bis 3 Ducaten.« V Kranjski kroniki piše P. M. Pohlin mimogrede o pokri« vanju s »pisano« pečo. Barvaste se nam niso ohranile. Mari je mislil vezeno? Anonimni pisatelj članka Kleidungsart der slav. Bewohner der oesterr. Monarchie v knjigi Versuch ueber die slav. Bew. der oe. M. l. Wien. 1804. piše na str. 80 i nasi.: »Die Krainerinn Slovenska peča. 11 vorzueglich in Oberkrain ... zeichnet sich unter allen Slavinnen durch das blendende M^eiss ihrer Kleidungsstuecke und eine Reinlichkeit aus, welche einer Wiener Putzwaescherin Ehre machen koennte. Charakteristisch ist ihr Hang, alles, was sie traegt, in die engsten Faeltchen zu legen. Ihre Haube, und ebenso das weisse Kopftuch, welches dieselbe verheyrathet traegt, ist ganz gegen die Enden mit den feinsten Faeltchen besetzt.« Hacquet piše v svoji knjigi Abbildung und Beschreibung ... 1801, Leipzig, ko govori o avbah: »Die Weiber tragen ueber eine solche Haube, die ohne Zierde ist, ein weisses Kopftuch, (Pezha), auch die Maedchen bey ueblem Wetter und Sonnen* schein.« Iz teh poročil zvemo, da so koncem XVIII. stoletja jeli v smislu rokokoja izdelovati peče iz mehkejšega, finega materijala in jih obrobavati s širokim pasom čipk, da so jih začeli gubati in da so jih nosile omožene ženske, da so jih nosile tudi nad avbo (Haube die ohne Zierde ist je menda črna zavijača ali mandrovinasta avba [si. 10 a]) ter da so jih nosila tudi dekleta. Vse bolj kot ta literarna poročila nas o obliki peč konca XVIII. in začetkom XIX. stoletja informira ohranjeni slikovni materij al. Za prva dva decenija XIX. stoletja imamo upoštevati Ion» donsko izdajo avstrijskih noš (The picturesque rappresentations of the dress and manners of the Austrians, London, 1814^), za 1 Vse slike iz The P. R. iz 1. 1814. se najdejo že 1. 1804. v knjigiBertr. de Moleville: Costumes des Etats Héréditaires de la Maison d'Autriche, Londres 1804. Na te slike me je opozoril g. le. bibliotekar dr. J. Glonar, za kar se mu tu zahvaljujem. 12 Dr. Stanko Vurnik: trideseta in štirideseta leta pa Goldensteinove slike iz Korytkove zbirke. Obe zbirki nam kažeta stanje peč točno za leta 1814. in 1838./40., vendar je v Goldensteinovi zbirki ena (trnovska noša), ki kaže nošo pred 60 leti, torej iz 70ih let XVIII. stoletja, iz česar sklepamo, da ima Goldensteinova zbirka vsaj do neke mere tudi retrospektiven značaj. Tam ima žena na glavi, v kolikor se da ločiti, črnovezeno zavijačo z drobnim čipkastim robčkom, čez njo pa poveznjeno veliko pečo (prim, gori Hacquet!), ki ohlapno pokriva ramena in del hrbta, pušča nad čelom viden spodnji rob zavijače in je na prsih enostavno zavozljana. Če so Slovenke v 70ih letih res nosile še takšne, tako zavezane peče, torej ni še bistvene razlike med ono obliko, ki nam je sporočena po freskah z Vesele gore iz 1. 1760. Prav tako enostavno povezano pečo nosi v Goldensteinovi zbirki Smledničanka (t. 2). Njena peča ima že belovezeno »rožo« na hrbtu — prvo točno sporočilo o tej roži peče! (Seve, kar sem jaz mogel najti.) Peča ima tudi rob, s slike pa se ne da točno ločiti, ali je res čipkast, kakor bi pričakovali. PoUiograjčanka (t. XII) nosi enostavno pečo, ki je zavezana s pentljo na desni rami. Kočevarica (t. X) ima belo pečo, zavezano zadaj, en konec ima zavihan na leve prsi naprej. Vipavka (t. XI) ima pečo podobno zavezano kakor so jih nosile v XV. stoletju, kakšna je pentlja zadaj, se s slike ne loči. Slovenska peča. 13 Žena iz Prema (t. III) ima belo pečo povsem tako pokrito in zavezano, kakor so zavezane še dandanašnji rute, namreč z vozlom tik pod vratom spredaj, konca pentlje padata na prsi. SI. 21. Pač pa kažeta petelinčkaste oblike že peči na glavah našli« kanih žensk iz Škofje Loke, Polhovega gradca in šišenskega pred« mestja. Kdaj so se te pojavile, nam spričo dejstva, da Golden« 14 Dr. Stanko Vurnik: steinova zbirka ne predstavlja noše izključno le iz časa nastanka zbirke (1838), nego tudi starejše (iz konca XVIII. stol.), morda pojasni londonska »Picturesque rappresentation ...«, kjer imamo naslikane tri Gorenjke iz leta 1814. š e brez petelinčkastih peč. Na tabli 6. vidimo kmetico v poletni noši. Pečo ima eno* stavno na glavo povezuj eno, konca ima s prsi zavihana na ra« mena in hrbet. Tabla 7. kaže dekle z Gorenjskega z avbo, tabla 8. pa zimsko nošo Gorenjke imenovanega časa. Tudi ta nima še v petelinčka zavezane peče, nego enostavno poveznjeno belo ruto, ki je pod vratom spredaj ohlapno zavozljana, kratka konca padata na prsi. Sodimo torej, da so petelinčki šele stilna tvorba 20 ih in 30ih let, poznega klasicizma in zgodnje romantike. Peče zavezane v petelinčka torej menda niso starejše kakor kakih sto let; ker jih Goldenstein 1. 1838. že ima, Picturesque representation pa 1. 1814. še ne, sodimo, da so prišle v rabo med tem časom. Petelinčkasto pečo v nam manj znani obliki kaže Goldensteinova tabla I. z žensko iz ljubljanske oko* lice (si. 10 b}. Peča ima nazobčan rob, ovita je tudi pod vratom, da spominja na srednji vek s svojo položenostjo na ramena, na vrhu glave pa ima »petelinčka«, vozlasto pentljo, oba konca molita v levo in desno. Goldensteinova Škofjeločanka (tabla IX.) ima že pečo v obliki, kakršna je v poznih formah ljudske, »narodne noše« znana danes. Na glavo je peča položena tako, da pada dolg konec na hrbet, tik pod vratom zadaj je pod lasmi speta, na vrhu glave pa ima »petelinčka«, ki ima normalno zavihana pentljiča naprej in nazaj. Take peče torej zakoncu jej o stilni razvoj tega najstarejšega našega ženskega pokrivala. Imamo torej srednjeveško, rene* sančno, baročno, rokokojsko in romantično obliko peče. Peča je bila najbolj razširjeno pokrivalo za ženske. Dočim se je avba omejila le na Koroško, Gorenjsko, srednjo Kranjsko in južno Štajersko, je peča vladala vsepovsod v Sloveniji skoro brez izjeme do srede XVIII. stol., poslej pa na glavah deklet, vdov in starih žensk. Preostane nam torej še opisati posamezne oblike peč izza romantike, ko se je forma zavezovanja in rob* Slovenska peča. 15 Ijenja skrajno različila v lokalne variante in pa stilna analiza vezene ornamentike na pečah. SI. 22. I. Imenovali in opisali smo že peče iz ljubljanske okolice, iz Smlednika, Polhovgradca, Škofje Loke, Osilnice, Vipave, Prema, kakršne so bile za zgodnjeromantične dobe. 16 Dr. Stanko Vurnik : V splošnem se gorenjska oblika peče ni preveč izpre« menila, niti variirala v tipu, kakor ga ima Goldensteinova Škofje« ločanka. Gre za pečo, ki je v tri ogle zganjena in zavezana okrog čela tako, da vezen ogel z »rožo« prosto visi čez tilnik na hrbet, ostala konca pa sta potegnjena pod vratom spodaj križema pod viseči konec z rožo in zavezana na vrhu glave v greben »pete« linčka« (sl. 21). A. Sič poroča (O slov. nar. nošah. Ljubljana 1919), da so tako zavezane peče imela dekleta na Gorenjskem; če so pečo nosile žene (starejše žene in vdove, obligatna avba je bila za praznik), so jih imele zavezane okoli brade; vrhu glave je bil namesto grebena vozel z navzdol visečima koncema. (Glej Lan« gusove freske na Šmarni gori!) II. Belokranjice so nosile — avba se tam ni rabila — poleg poclja, jugle, javbe, puntka za žene — pečo in pečico. Obe vrsti so nosile tudi Dolenjke, vsaj od Trebnjega dalje^ proti jugovzhodu, ki so tudi redko rabile avbo. Belokranjska in dolenjska pečica sta majhni in brez rože, obrobljeni z drobnim pasčkom čipk. Zavezovala se je pod brado, kakor »ruta«. Peča pa je bila večja, vezena, vezala se je v Beli Krajini (po Siču o. c.) o praznikih izpod brade na temenu glave. Okrog Gribelj, Pod« zemlja in Adlešičev so nosile pečo pod vratom povito in zave« zano zadaj na vratu čez viseči del z rožo, brez petelina, pod njo vezeno jaljbo (sl. 12). Šokačke okrog Semiča pa tudi pod vratom podvito pečo (aptah) nazaj, na hrbet, zadaj na glavi pa je molel levo in desno dolg konec od glave (sl. 11). To je, mislim, zadnja krajina proti jugovzhodu, kjer se je še rabil petelinček. V Beli Krajini, okrog Metlike « Adlešičev se peče niso več zavezovale v petelinčke. Torej ta oblika pojema z Gorenjske postopoma v Belo Krajino, kjer menda tamošnjemu vzhodnjiškemu okusu nasprotuje. Za tip belokranjske peče moramo torej vzeti obliko pečice,, ki se zaveže kot ruta pod vratom, dalje pečo, opisano gori kot gri« beljsko « podzemeljsko in adlešički način. Etnografski muzej v Ljubljani hrani tudi pravokotniško belokranjsko pečo (aptah) podolgovate oblike in s čipkami le na ožjih straneh. Poljanke in Kočevarice so jo nosile tudi brez pete« lina, poveznjeno na glavo in zadaj pod lasmi speto. Bojanke pravijo peči »povezača«; zavezujejo jo kakor Poljanke in Kočevarice zadaj pod vratom (sl. 13), brez petelinčka Slovenska peča. 17 (Sic), Uskokinje in Žumberčanke jo po robeh pozivajo z rdečimi in zelenimi nitmi (Glasnik 1866, str. 14). Barvanost peč je obenem z rdečim viniškim glavnim robcem ali rdečimi kapi« SI. 23. cami deklet že vzhodnjaška variacija (glej češkoslovaške in poljske rdeče rute in barvastovezene »peče«!). III. Štajerke v Savinjski dolini so nosile čipkasto obrob« Ijene peče, zavezane v petelinčka (Pajk, »Zora« 1876, št. 83). V Solčavi so nosile ženske za zgodnje romantike, kakor priča sličica, ki jo hrani etnografski muzej v Ljubljani, nad parto pečo 18 Dr. Stanko Vurnik : na rokokojski način poznega XVIII. stol. poveznjeno na glavo, rame in hrbet, na pasu s konci speto, nad njo pa klobuk. Druga sličica, ki datira nekako v drugo pol. XIX. stol., predstavlja nošo v Solčavi s Savinjski dolini. Tam ima ženska čez zlato avbo ohlapno poveznjeno pečo, ki pada na hrbet. Tretja sličica, tudi nekako iz druge pol. XIX. stol., predstavlja nošo iz Sre« dišča«Ormoža=Ljutomera. Žena, tam naslikana, ima vezeno pečo uprav belokranjski (si. 15) zavezano (glej Podzemelj^Adlešiči!), kar kaže na vzhodnjaški način zavezovanja peče istotako kakor madžarsko * slovaški škornji Ljutomerčanke. Četrta slika iz istega časa predstavlja nošo iz Konjic « Slovenske Bistrice. Žena ima zavezano pečo vrhu glave v vozel brez pentljičev, povita je peča i pod vratom, rožasti konec pada na hrbet (si. 14). Etno* grafski muzej hrani še sličico deklice iz Rogatca, ki ima pečo z dolgim koncem po hrbtu padajočo, okrog glave pa povezano brez vozla, dalje sliko druge Slovenke od Rogatca iz 1. 1811. 9 prosto na glavo poveznjeno pečo. Ob južnem boku Pohorja imenujejo po Pajku (o. c.) pečo »adro« ali »adrico«. (Primeri tudi dr. F. Kotnikova izvajanja v Našem Domu 1926/1927!) V Savinjski dolini so se nosile tudi tulaste peče, imenovane »koprivnice«. Tudi panonske (ogrske) Slovenke so nosile peče, podobno zavezane kakor vzhodnjaške Slovenke v Ljutomeru in Beli Kra« jini. Imele so te svoje bele »robce« tudi vzhodnjaški prevezene z rdeče izšitimi rožički. IV. Korošice v Ziljski dolini so peče krasile z zlatim brokatom in njih široke čipke zgubale (si. 20) v neke vrste avbo (primeri Sič o. c, str. 27), ali pa so si poveznile z dolgimi »fran* žami« obrobljeno pečo na glavo in jo zavezale pod lasmi na vratu zdaaj (si. 18). Nosile pa so tudi pečo po kranjski šegi zavezano v petelinčka, ali pa pisano rdečo ruto zavezano s pentljo zadaj pod lasmi (na Gorenjskem imenujejo tako zavezano ruto »maruša« [si. 19]). Tudi Korošice so v mežiški dolini nazivale peče »adrce« (Kotnik). V. T r ž a š k e o k o 1 i č a n k e so nosile ali tulaste peče (po itail. vzorcu) ali pa bogato vezene bele perkalaste z izredno široko vezeno belo robno borduro in neobhodnimi čipkami. Zavezovale so, jo zadaj na vratu pod repom z rožo (si. 16, 17). Prav tako Slovenska peča. 19 Barkovljanke, one od sv. Ivana in slovenske Istranke, n. pr. v Borštu pri Ricmanih. Hacquet piše o gorjanskih slov. Istrankah v o. C. I, str. 49, da nosijo beloplatnene rute, zavezane turbanu SI. 24. podobno tako, da visi en konec na levo ramo. Beneške Slovenke (Rutar, Beneška Slovenija, str. 76 in 173) jo imenujejo facolét. »To lepo pregrnjeno pokrivalo je na strani tako zvezano, da 2« 20 Dr. Stanko Vurnik : pokriva le polovico glave in da na pol odkriti desni strani roglji doli vise in obrazu dajejo nekaj smelega.« To bi bili torej tipi zavezovanja peč. Ni težko ločiti severo« zapadni (gorenjski tip s koroško ziljsko varianto), vzhodnjaški tip (Bela Krajina, Vzhodna Štajerska) in jugozapadni (primorsko« romanski pas), ki tvorijo tri glavne etnografske različice slo« venske. Stil vezeninske ornamentike na pečah. Naj si v prihodnjem še ogledamo stil ornamentike teh peč in stilne razlike te ornamentike po etnografskih enoticah. Gori našteti trije etnografski tipi, ki se kažejo v načinu zavezovanja, se kažejo v ornamentiki še jasneje. Kakor se ona »netehtonski«, do neke mere nesmiselno zavezana gorenjska petelinčkasta peča loči po duhu od tesno oprijemljive vzhod« njaške belokranjske in obe od romanski dekorativne, deloma »tehtonski« oprijemljive primorsko « slovenske, se loči tudi orna« mentika teh treh tipov naravnost bistveno v istih točkah. 1. Tip gorenjsko « ornamentirane peče konec XVIII. in XIX. stol. je tak: Kvadratna ruta je vedno opremljena s pasom finih čipk na vseh stranicah. Vezenina obstoja v pravilu iz robne bordure v oglu na dveh straneh in iz »rože« ali »kranclja« v oglu bordure. Bordura sestoji v pravilu iz organski žive vejače, ki ji je predmet nageljnova »vejica«, v dolinicah se redno pojavlja nageljnov cvet ali kaka drugačna, skoro vedno naturalistično individuali« zirana cvetna rozeta. »Krancelj«, ali bolje, »roža« (»krancelj« je bolj resnični »venec« na velikonočnih prtičkih, najčešče sem čul za ogelno ornamentiko ime »roža«) raste iz vaze s prijemoma ali pa je pojmovan kot šopek, zvezan spodaj s pentljo (»masna«). Iz enega stebla poganjajo različnolistaste vejice, na njih koncih so različni cvetovi; najnavadnejši ko nagelj, vrtnica, marjetica in razne grozdaste oblike, cesto tudi med trtnimi listjem. Po« gosta so med cvetjem tudi srca. To »rožo« ali šopek najčešče obkrožajo v neki razdalji v polkrogu okrog rože razvrščeni kratkopecljati končki vejic s cvetovi (o simbolizmu naših orna« mentalnih sestavin na drugem mestu). Glej sl. 22 in 23! Gre torej za tektonsko robno borduro v nekem nasprotju z bolj zapadno nemško, netektonsko ornamentiko. V tem oziru Slovenska peča. 21 je ornamentika gorenjske peče skrajna meja zapadnjaškega ljudsko = ornamentalnega stila proti abstraktno mislečemu SI. 25. vzhodu. V tem stilu je baš sreda med čisto naturalistično = sub* jektivnim in idealno * objektivnim, abstraktnim stilom, kakor ga kaže vzhodnjaška ornamentika pri nas v Beli Krajini. 22 Dr. Stanko Vurnik: 2. Roža dolenjske peče tvori lep, postopen, organski prehod iz gorenjskega v vzhodnjaški stil. Naturalistične oblike se začno tipizirati v idealistično abstraktnem smislu. Že v vzhodnji Dolenjski, okrog Trebnjega, izginejo kot naturaHstični specimen * individui, jasno oblikovani nageljni, vrtnice itd. in ornam. sestavina je abstraktno idealna rozeta, ki ji ne veš več botaničnega imena. Obenem se začne kosati ona na Gorenjskem organski živa, valovita bor dur a v ritmično po= sejane Ornamente po vzoru vzhodnjaškega neskončnega ritmič« nega vzorca, ali pa postane geometričen, cikcak. Geome« trizira in tipizira se tudi »roža«, ki dobi »pravilne«, geometrične oblike: krog, kvadrat, oval (si. 24), dočim vlada na Gorenjskem naturalističen obris šopka rož. Končni tip je »roža« z belo= kranjsko=hrvatske meje pri Adlešičih. Čipkast rob je zelo redek; navadno so te belokranjske peče cikcakasto zarobljene. Ornamentika je luknjičava, roža je povsem geometrična rozeta ali pravilen koncentričen tvor, robna bor dur a sestoji iz odločenih, ritmično si sledečih, geometrično idealnih oblik. Podobne so »tehtonski« ornamentirane peče iz vzhodne Štajerske (si. 26). Prehod iz naturalistično in subjektivno mislečega ozemlja v idealno * objektivno, abstraktno se zrcali tudi v »kolorističnem« pogledu. Gorenjci z naturalističnim nazorom o barvah mešajo barve in si ugajajo v niansah. Vzhodnjaki si ugajajo v neme* šanih maloštevilnih barvnih tipih. Na pečah sledimo isto. Go* renjka veze pečo v belem, jo robi s prozornimi čipkami in najde i prehodne »barvne« možnosti. Tako veze žilice v listih belo, temnejše dele listove ploskve pa izpolni s prozorno mrežico, skozi katero se temno odraža barva janke. To je kolorizem severozapadnega Slovenca. Vzhodnjaški Belokranjec s svojim čutom za barvne tipe ljubi belo pečo z luknjičavo ornamentiko, torej belo*črno brez prehodov! Meja medzapadno in vzhodno Evropo gre, če čisto stilno govorimo in sklepamo, torej baš čez našo Dolenjsko. 3. Primorski tip (si. 25) še spada v zapadni krog, ima pa do* ločne romanske tendence. Značilen za ornamentirane peče iz teh krajev je zelo širok rob čipk (čipke so italijanskega značaja sploh), dalje na vso moč široka robna bordura in domala iz* Slovenska peča. 23 ginjanje »rože« do nebogljenega okrajenca. V tem se zrcali idealno « tehtonski značaj romaneskne psihe. Ornamentalne se* stavine so sicer vzete iz naravnega botaničnega vrta, toda ideali* zirane in tipizirane do skrajnosti v »rozete * sploh« in »Hste * SI. 26. sploh«. Drugi slovensko * primorski tip peče je tulasta peča z be* nečanskmi vzorci. Tako nas peče v stilističnem oziru točno pouče o duhovni vsebini treh variant sloven* ske ljudske kulture! Istotako nas uče istih stilističnih razlik kmečke hiše, plastika in slikarstvo, glasba in poezija. 24 Dr. Stanko Vurnik: j Peča v okvirju zgodovine noš zapada. Že v pozni helenistični dobi si grške in rimske ženske pokrivajo glave s tenčicami (flammeum), kakor vidimo to pri Holtenrothu, Prachten der Völker, T. 45/2, 6, 7; 48/18. Običajno je pokrivanje ženske glave s tenčico v starokrščanski dobi (H. Altertum 57/5, 6, 7, 15), dalje pri Longobardih in Frankih merovinske dobe (H. Alt 71/9, 73/19, 74/12, 13). V XI.—XIII, stol. srečamo »pečo« v enostavno čez glavo in ramena poveznjeni obliki pri Normankah, Anglonormankah, Angležinjah, Nemkah in Francozinjah (H. Mittelalter 6/9, 11, 8/14, 16; 16/41, 19/7, 12, 13); pri teh se že cesto skoro tipično srednjeveški ovija okrog vratu in glave. Nemke XIII. stol. jo polagajo pod ali nad šapelj (H. Mittelalter 33/12, 13, 15; 34/1), v XIV. stol. živi v Nemčiji poleg gagel v obliki raznih »kruseler«, nagubanih tenčic, ovita okrog glave, vrata in ramen (H. Mittelalter 36/3, 17, 19, 21, 37/1), v AngHji (H. Mittelalter 63/11), v Franciji (H. Mittelalter 73/6, 11, 16), v XV. stol. se turbanasto ali avbasto zvija na glavi (H. Mittelalter 40/17, 19, 20, 21, 42/22, 24, 25, 36, 13, 7), podobno v Franciji, kjer si deli vlado s chaperonom. V renesansi se oblike zavezovanja peč diferencirajo v smislu razmahnivšega se rasnega individualizma, vendar povsod pre* vladujejo nesrednjeveške oblike, ki so imele namen forme telesa (glave) zakriti; odtlej (od XV. stol.) velja načelo umetno«deko< rativnega pokrivanja glav tako, da se forma glave, vratu in ramen razloči pod odelom. Razvoj slovenske peče gre povsem vzporedno z evtropsko« zapadnim, kakor moremo to danes razločiti, ko še nimamo zbra« nega dovolj materiala za ta študij. V srednjem veku peča skriva glavo in vrat, je enostavno čez glavo in ramena položena velika ruta, ki zakriva tudi dobršen del hrbta; v renesansi XV. in XVI. stol. sledi noša peče nemško renesančne oblike, ki jih sprejema s severa in zapada. Takrat ne gre več za srednjeveško zakrivanje, marveč za povdarjanje oblik. V XVII. stoletju kaže naša peča, kakor jo opisuje Valvasor (glej zgoraj!), oblike, kakršne nahajamo že v drugi polovici XVI. stol. pri Italijankah (glej H. Neuzeit 90/ 19, 20). Ta obUka je torej odločno italijanske provenience, ker je ne najdemo niti pri Nemkah niti Francozinjah, niti na vzhodu XVII. stol. Slovenska peča. 25 Pečo XVIII. stol. smatramo za rokokojski omehčano obliko stare baročne italijanske, peča XIX. stol. s »petelinčkom«, ta tipično zapadnjaška oblika, pa nima podobnosti v Evropi menda nikjer, vsaj jaz nisem našel podobnosti ne pri Nemcih ne pri Francozih ne pri ItaUjanih. Peča je zapadnjaško pokrivalo; v okvirju z a p a d n i h peč se naše p e č e i v z a v e z o v a n j u i v ornam entiki do neke mere stilno ločijo kot in« d i vi du a In e tvorbe, kakor smo to mogli ugoto« viti že pri avbah (Etnolog L). Résumé. Le mouchoir de tête slovène, »peča«, aptah, »adra« (comp, ital. pezzo, allem. Kopftuch, Hader) est une des plus, anciennes coiffures féminines; dans la forme d'un morceau de toile blanche qui enveloppe la tête de l'une ou de 1' autre manière il date du moyen^âge et est en usage général depuis le 10^ siècle dans près* que toute F Europe. La plus ancien témoin littéraire de la »peča« Slovène est de 1334, mais sa plus ancienne représentation de déjà du 13" siècle. Jusqu'à la fin, du 16^ siècle le style de la »peča« Slovène s' est développé sous influence allemande, ensuite sous influence italienne jusqu' au 19' siècle où elle reçoit au som« met de la tête un noend, »petelinček«, marque caractéristique originale du costume national slovène. Nous pouvons étudir r ornamentation à partis de la fin du 18" siècle. Son style, montre tous les caractères distinctifs du triple élément ethnographique slovène qui est pas sa situation géographique serré sur la fron« tière entre 1' Europe occidentale et orientale, mais aussi sur la frontière entre le Nord et le Sud roman. La »peča« slovène montre dans ses formes et dans son orne« mentation beaucoup de marques caractéristiques individuelles dans le cadre des coiffures féminines occidentales de la catégorie. The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbčište in the VII*^ century and the Ethnological and Sociological Moment in the Report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the Advent of Serbs and Croats.^ Dr. Niko ŽupaniČ. In my essays White Serbia I tried to prove the truth* fulness of the report of Constantinus Porphyrogenetes concer< ning the advent of Serbs and Croats in lUyricum. I demonstrated the absurdity of the interpretation put upon this report by Vatroslav Jagič'* and his successors. I also disputed the Gothic theory of L. Gumplovicz,* and contended that the Serbs came to the Balkan Peninsula from the country of the Elbian Serbs, i. e., principally from Saxony, and the Croats from the territories of the upper Elbe, upper Oder and upper Vistula. I furthermore contended that the Serbs of Constantinus must have been a small tribe of warlike organisation, and not — as others assert — a multitude which had evacuated its old native land and esta= bhshed itself in the middle of the Balkan Peninsula like a wedge between the Slovenes and the Bulgars, i. e., between the Southern Slavs of Noricum and Thracia. I tried to prove this with intrinsic arguments of sociological and ethnological nature, such as appear even in the report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the settlement of the Serbs upon their arrival in the town of τα Σίρβλια (Srbčište) to the north of Olympus.® A town, or rather, a naturally fortified ^ Report of the II. International Congress for Byzantinology in Belgrade. April 14 th, 1927. » N. Zupani Č, Bela Srbija. Zagreb 1932. 'V. J a g i č, Ein Kapitel zur Geschichte der südslavischen Sprachen. (Archiv für slavische Philologie, Bd. XVII, p. 47—87). Berlin 1895. *L. Gumplowicz, Chorvaci i Serbowie. Varšava 1902. ' On the middle Haliakmon (Bistrica) in the south Macedonian district of 'Pieria. The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbčište . . . 27 camp, could not hold either a crowd of a million, or even a few hundred thousand, but only a warrior tribe of some tens of thousands. Prof. Šišič° replies to my explanation and interpretation of Porphyrogenetes' report that my hypothesis is not probable; that in their new home the Serbian and Croatian tribes conti* nued their old patriarchal life under their Ž u p a η s (dukes). The silence of history for two centuries, the 7* and 8*, is the best proof that the Serbs and Croats were not conqueror tribes in the beginning of their history in the Balkan Peninsula, but only parts of a great amorphous Slav mass which for a long time had no idea of laying the foundations of organised states. The facts reported in the sole information we possess con* cerning the arrival of Croats and Serbs, viz., the report of Con* stantinus Porphyrogenetes, do not square with this explanation, and so one is driven back to the monistic view of Vatroslav Jagič concerning the settlement of Southern Slavs in the Balkan Peninsula. But a similar view concerning the advent of Serbs in lUyricum is not borne out by history, whose opinions are founded on definite sources and their explanation by ethnolo* gical and sociological laws and experience. Therefore it is necessary to prove that the interpretation of Constantinus Porphyrogenetes by V. Jagič is wrong, espe* cially as the majority of historians today are under the influence of Jagic's theory. Constantinus Porphyrogenetes writes^ that a body of Serbs under the command of its duke had immigrated from »White Serbia« into the realm of the Emperor Heraclius, who received the newcomers and assigned them as residence a place in the district of Saloniki (iv τω &ίματι θεΰοαλονικης). This place was from that time forward known as τα Σίρβλια or Srbčište in the Slav translation of loh. Zonaras (14*^ century). ' F. Šišič, Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara, pag. 263, 264. Zagreb 1925. ^ CONSTANTINUS POilPHYROGENITUS, De administrando imperio, cap. 32 ^vo δε αδελφών τί/ν άρχί/ν τΤ/ς ΣέρβλΙας εκ τον ηατρος δια δεζαμένοιν, ό εΐζ αυτών το τον λαον άναλαβόμενος ημιαν εις '^Ηράχλειον τον βαανλέα 'Ρωμαίων προ- αέφεγεν 8ν και προσδεξάμενος ό αντός 'Ήράκλειος βασιλεύς ηαρέβχε τότίον είς κατα- ακήνωσιν έν τψ ^ήματι Θεαααλ.ονικΤ/ς τά Σέρβλια, α έκτοτε τήν τοιαντην προαηγορίαν παρείλ^φε. 28 Dr. Niko Županič: It seemed incredible and unreasonable to V. Jagič, that a whole people should have found shelter in a place or even a district of Saloniki. It appears that Jagič is under the impres* sion that the people which occupied the Serbian territory num* bered several hundreds of thousands, or a million, or even more. For such a multitude, naturally, neither the district of Saloniki, let alone the little place of Σίρβλια would be large enough. We must suppose that in such a complete immigration whole fami* lies would arrive with women and children, with cattle and chattels; and as the district of Saloniki could not hold them, how could it feed an entire people? But if the Serbs were so few in number that they could be accommodated in the district of Saloniki, or even in little Srbčište — as it appears from the report of Constantinus Porphyrogenetes ·— then the Serbs in question were not a multitude, and on no account could they have peopled the interior of the Balkan Peninsula, i. e., the Serbian territory of today. These are the arguments of V. Jagič, in and between the lines of his interpretation. I, too, am convinced that the district of Srbčište could not have held a people of a million or more, such as Jagič assumes. But it is not therefore necessary for us to consider the report of Porphyrogenetes incredible or fictitious. I concede that the numbers of the immigrant Serbs were such that the place of Srbišče could hold them, and I accept Jagic's point of view that because of their limited number they could not impart an ethni* cal stamp to the interior of the bulk of the Balkan Peninsula. This very passage concerning the settlement of the district of Saloniki by newcomers from »White Serbia« — the passage regarded by several authorities as the Achilles heel of this chapter of the work »D e administrando imperio« — I look upon as the most important, because it explains the whole problem of the advent of the Serbs and Croats in the South. For it points the way from the linguistic, ethnological, and histo* rical points of view to sociology and to theories of the origin of states and nations by foreign occupation and the subjugation of a people. Let us take the original account as it stands. Then we must admit that only so many Serbs came from »White Serbia« that the place of Srbčište (τ« Σίρβλια) could accommodate them, which The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbčište . . . 29 means that they numbered only some tens of thousands. It would appear that even that small number could scarcely find shelter or sufficient food in so restricted a place. One is therefore driven to assume a benevolent attitude on the part of the Byzantine government, in as much as it permitted them to penetrate so far into the interior, even to the shores of Saloniki. It is even probable that they were at first supplied with food. It seems to me that the first Srbište (the Turkish Selfidže) must have been a warrior camp. Byzantium was not actuated by any humane regard for the northern barbarians, but assuredly only by seh fish and political considerations. I therefore think it probable that the Serbs and Croats were summoned by the Emperor of Byzantium to help him against the Avars, and that he promised them lUyricum as a reward if they would wrest it from the Avars and acknowledge him as their lawful sovereign. The Croats and Serbs came south, as Porphyrogenetes writes; but most certainly they came as an organised army which had accomplished its task and now claimed its reward. The incident of the settlement of Srbišče proves that some sort of military discipline must held together the newcomers. A warrior tribe of a score or two of thousands at that time represented a po« werful army, as e. g. in the case of the Bulgars who numbered about 25.000 and subjugated the Slavs of Northern Thracia. Under the command of Asparuch all the Bulgars found on the little island of Pevke in the Danubian Delta, and later on they established themselves not far from the present village of Aboba in a camp of about 24 sq. km. Let me interpret the report of Porphyrogenetes in my way and ask what moment in the reign of the Emperor Heraclius could be most easily brought into connection with the advent of Serbs and Croats in the south? In 626 Byzantium was in great danger, because it was besieged by the Avars on the European side and by the Persians from the Asiatic side. Naturally, By* zantine diplomacy sought for help to save the capital and the State, and certainly the Emperor Heraclius would look for help towards the north*west, vhere at that time lived the great Duke Samo who with his Czechs had defeated his neighbours, both Avars and Franks. In Bohemia (which was also the home of the Croats) and likewise in »White Serbia« there must at that time 30 Dr. Niko Županic: have been powerful warrior tribes, and it is intelligible that the Byzantines should try to get them as allies. Constantinople and the rich seaports of the Adriatic and Eagean seas also doubtless attracted the Serbs, especially under favourable conditions. An invasion by Serbs and Croats in the rear of the Avars — as I connect it with the siege of Constantinople — may well have caused a revolt of the Slavs employed by the Avars at this siege, and the Byzantine capital and State were saved from the enemy. The Croats occupied the western part of lUyricum, and the Serbs its interior. The Serbian occupation, it appears, left certain traces. Many names south of Olympus, — i. e., in Greece proper —, which are Serbian, prove that Serbs once lived in the district of Saloniki. Because there are more Serbian names for villages to be found in the small Greek territory than in the wide space between the Šar^planina and Olympus, we may assume that in the 7* century Greece accommodated scattered settlers from' Srbišče, since the Serbs on their arrival from the north were afforded opportunity of settling in the south in neighbouring Greece. Later on, when the Serbs were already settled in the network of the rivers Tara, Lim, Drina, and Ibar, it is difficult to imagine that they would have sought out the distant Greek peninsula. From the political and psychological point of view we must believe that these Serbs and Croats felt themselves legally and morally superior, not only to the Avars and Vlachs, but also to the »Slavs« liberated from the Avars. The Serbs and Croats must have occupied higher social positions in the administration and the army. They became a privileged class in the state. This fact appears also from their social institutions in the Middle Ages, which are in some respects the outcome and echo of the great event reported by Constantinus Porphyrogenetes. The two small warrior tribes of Croats and Serbs, numbe* ring only few scores of thousands, obviously could not populate the great territories of Illyricum and give them an ethnical stamp. They were merged in the Slav mass, predecessors of the Southern Slavs of today, which had overrun the bulk of the Balkan Peninsula some time previously from the Adriatic to the Euxine. Only the Croatian and Serbian names remained dominant in two states where the arrival of two warrior tribes consituted two points of crystallisation, two state«building ideas. The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbčište . . . 31 The Croats and Serbs, settled among the Slav mass, disappeared linguistically. From this ethnical, historical, and sociological process developed the Serbs and Croats of today, which are of one language and blood. With their dialects they form the link between the Bulgars in the east and the Slovenes in the west. And in spite of all appearance to the contrary, the report of Constantinus Porphyrogenetes concerning the advent of Serbs and Croats in the south remains intact as a veracious document, — which is what I have set myself to prove. This is the only possible explanation of Constantinus Por* phyrogenetes. And moreover by it the language and unity of the Southern Slavs between the Adriatic and the Euxine remains intact. The manner of the Serb settlement in the camp r« sig^lia in South Macedonia enables us to consider the Serbs as being few in number and therefore as conquerors of the bulk of Southern Slavs, as well as of the remnants of Romans, lUyrians and Avars on the soil of lUyricum. As I already held this sociological opi* nion upon the historical view of the arrival of the Serbs and Croats in the South, I did not want to borrow it from another; because the argument is, in fact, that which I have just given; and because nobody else has so far adduced any historical facts or arguments to prove the theory of the origin of Serb people by conquest of a great mass of people by a small number of conquerors. The practical foundation of states and nations by such conquest was known already some centuries before the publi* cation of Gumplowicz' theory, as iprooved the arrival of the Franks in Gallia, the arrival of the Scandinavians Russsians among Sarmatiari Slavs, and the subjugation of the Southern Slavs in Thracia by the Bulgars. I have thought it necessary to make this remark, on account of my esteemed friends Mr. Ludmil Hauptmann® and Mr. F. Šišić,® professors at the University of Zagreb. «L. Hauptmann, Dolazak Hrvata. Zbornik Kralja Tomislava; (iPkx sebna djela Jugosloveneke Akademije znanosti i umjetnosti, XVII, pag. 87, not. 9: »Uz njega (t. j. Gumplowicza) pristaje s istim razlozima sada Županić N.: Bela Srbija.) » F. S i š i ć , op. cit pag. 263. 32 Dr. Niko Županić: Naselitev Srbov v makedonskem mestu Srb* č i š t u v VII. stoletju ter etnološki i n s o c i j o 1 o š k i moment v izvestju Konstantina Porfirogenita o prihodu Srbov in Hrvatov. (Vsebina predavanja dr. N. Županića na П. internacijonalnem kongresu bizantis nologov v Belem gradu, dne 14. aprila 1927.) Car Konstantin VII. Porfirogenit piše v svojem delu »De administrando imperio«, da balkanski Srbi izhajajo od »Belih Srbov«, ki so živeli v deželi Bojki, v sosedstvu »Bele Hrvati je« in Francije (Nemčije). Ce za boljšo orijentacijo domovine Belih Srbov dodamo še Konstantinovo poročilo o geografski legi Bele Hrvatske, da je namreč ležala na severni strani Madjarskega in na vzhodni strani frankovske zemlje a severozapadno od Bavar* skega, potem pač ne more biti dvoma, da je Konstantin imel na misli polabske Srbe, kojih ostanki se nahajajo še danes v Lužici na Saksonskem. Potemtakem bi morali današnji južno-slovenski Srbi izhajati iz severno zapadne slovanske jezikovne skupine, ki se prilično razlikuje od vzhodne (ruske) in južnoslovanske (Slo* venci, Hrvati, Srbi, Bolgari). Opirajoč se na ta logični zaključek je Vatroslav Jagič napisal znamenito razpravo »Ein Kapitel zur Geschichte der siidslavischen Sprachen« (1895), v katerem sumi iz več razlogov o verodostojnosti in istinitosti poročila Konstantina Porfirogenita o prihodu Hrvatov in Srbov na jug. Jagič in njegovi učenci pobijajo resničnost Porfirogenitovega spisa v prvem redu iz jezikovnih razlogov, meneč, da bi naselitev Srbov in Hrvatov v Iliriku, t. j. v sredini Balkanskega polotoka raztrgala jedinstvo Jugoslovenov in etnološko v podobi klina ločila Bolgare od Slovencev, t. j. Jugoslovene Tracije od onih Norika. Jagič je namreč v zgoraj navedeni razpravi sijajno ute* meljil in dokazal jezikovno jedinstvo južnih Slovenov izmed Črnega morja in Soče. Južni Sloveni tvorijo homogeno skupino dijalektov, v kateri posamezni govori in narečja prehajajo organsko druga v drugo in so vezani med seboj kakor členi verige. Če pa bi biH za časa bizantin^ega carja Heraklija (610 do 641) Hrvati in Srbi res prišli iz porečja Labe v lUrik, kakor pri* povedu je v škrlatu rojeni Konstantin VIL, potem bi ljudstvo ob Moravi, Drini, Bosni, Neretvi govorilo danes približno tako, kakor se govori v Lužici na Saškem. Ker pa ni temu tako. The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbčište ... i 33 i smatrati je Konstantinove trditve za izmišljotino in iskati izvor Srbov vse drugje nego med Labo in Salo. Tako meni Jagič. Kot nadaljno podkrepljenje za dokaz neverjetnosti izvestja Konstantina Porfirogenita navaja V. Jagič neko drugo trditev iz istega cesarjevega izvestja, da je namreč bizantinski vladar Heraklej odkazal Srbom po njihovem prihodu na jug za bivanje mesto (distrikt) r« Σέρβλια (Srbčište, v slovenskem prevodu Zonarasa iz XIV. stol.), ki leži severno od Olimpa, v Pieriji. Tu so tudi ostali gotov kratek čas. Pri teji priliki se vpraša z začudenjem V. Jagič, kako bi mogel kar cel narod najti prostora za prebivanje in življenje v obsegu malega distrikta ali celo samo mesteca Srbčišta?! Smatrajoč to za neprirodno in absurdno, V. Jagič misli, da vprav ta točka izrvestja jasno dokazuje ničnost vesti Konstantina Porfirogenita o prihodu Srbov na jug. Predavatelj N. Zupanič pa je zopet drugega mnenja trdeč, da je vprav to mesto izvestja (naselitev v Srbici) v škrlatu roje* nega carja, katero smatra V. Jagič za ahüovo peto celotnega pripovedovanja —najvažnejše in najmerodajnejše za dokaz vero* dostojnosti izvestja o načinu selitve Srbov na jug. To mesto opozarja namreč zgodovinarja pri tolmačenju izvora ne samo na lingvistično-etnološki moment, ampak ga odvaja tudi na socijo* loško stališče smo trenj a in razmišljanja. Če je bilo namreč za Srbe pri njihovem prihodu na Balkanski pol* otok dovolj mesta v obsegu distrikta ali celo samo mesta Srbčišta, potem pač niso mogli šteti stotisoče ali celo milijon ljudi, kakor si po* gojno predstavi jI a V. Jagič, ampak samo nekaj d e s e 11 i s o č e λ^ In ker ni nobenega vzroka dvomiti o istinitosti navedbe o naseljenju v Srbčištu, jo jemlje predavatelj za izho* dišče pri tolmačenju celega izvestja Konstantina Porfirogenita. Dejstvo, da je Srbčište moglo sprejeti srbske prišlece iz Polabja označuje njihovo maloštevilnost in navaja na misel, da si je trebai v pridošlih Srbih predstavljati gotov vojaški organiziran zbor od nekoliko deset tisoč ljudi, ki je mogel Bizantincem koristno poslužiti v bojih proti Obrom, a ne mnogoštevilno neorganizirano narodno maso, ki bi bila brez interesa za Bizanc in carja Herakleja. Zato misli predavatelj, da si je treba predstavljati Srbčište več ali manj kot utrjeno tabo* rišče in to tem prej, ker se to mesto tudi v poznejšem srednjem veku spominja kot trdnjava ob srednjem toku Bistrice (Haliak* 34 Dr. Niko Županič: mona). Lep primer za tak slučaj, in za tako razlaganje K. P. nam nudi naselitev turških Bolgarov, ki so si, četudi maloštevilni (20.000 do 25.000) podčinili Jugoslovene Trakije. Bolgari so se naselili pred osvojenjem Trakije na malem otoku Pevke v dunavski delti in pozneje v utrjenem taborišču Abobi blizu Šumena, ki je merilo vsega 23 km^. Srbi pa niso ostali dolgo v južni Makedoniji, ampak so se napotili proti severu v staro domačijo kakor so to storili Heruli sto let poprej, ko so se vrnili iz južne Ogrske v Skandinavijo. Ali prestopivši Dunav pri Belem gradu so si Srbi stvar premisliH, se vrnili ter zavzeli Ilirik, kjer so še danes. Razumljivo je, da ta maloštevilna vojaška družina ni mogla dati Iliriku osnovno pre* bivalstvo, če bi bil ta slučajno prazen, a isto tako ni mogla asimilirati že zatečenih Jugoslovenov in jim vtisniti etnični pečat polabskega Slovenstva. To potrjuje ravno Jagičev dokaz, da so namreč današnji Jugosloveni izmed Adrije in Ponta organska jezikovna celota, ki ni prekinjena v sredini tam, kjer stanujejo vprav Srbi in Hrvati. Kakšno vlogo so torej igrali polabski Srbi pri Jugoslovenih Ilirika? Samo socijalno in politično, a etnološko v najmanjši meri. IHrik je bil namreč v prvih dveh desetletjih VIL stoletja v masi naseljen od onih Jugoslovenov, ki so že od VI. stoletja čakali na Dunavu in dolnji Savi na ugoden čas, da prodro preko te vodne meje bizantinske države in zasedejo Balkanski polotok. Ali nosilcev hrvatskega in srbskega imena — misli predavatelj — ni še bilo med temi Jugosloveni (Σχλαβηνοι). O nosilcih teh dveh etničnih imen nam pripoveduje vprav Konstantin Porfiro* genit, da so prišU iz Bele Hrvatske in Bele Srbije, t. j. iz Polabja in porečja gornje Odre. Oni so pomagali Bizantincem premagati Obre (Avare) in so po zmagi zavzeli Ilirik kot gospodujoči gornji sloj, ustvarivši gotovo državno organizacijo pod svojimi imeni. Etnično in jezikovno^ pa so hrvatski in srbski osvojitelji le prav malega pomena in so v glavnem propadli, sprejemši jezik osnovnega jugoslovenskega prebivalstva. Samo na tak način more imeti prav v škrlatu rojeni carski zgodovinar, a da pri tem ostane neokrnjeno jedinstvo jezika Slovenov med Pontom in Adrijo. Iz navedenih razlogov je pač razvidno, da so ugovori V. Jagiča in F. Šišiča neopravičeni in jih je smatrati za brezpredmetne. The Serb Settlement in the Macedonian Town of Srbčište . . . 35 Ni nas navedla študija L. Gumplowicza o Hrvatih in Srbih (Varšava 1902) na gornje tolmačenje Konstantina Porfirogenita, kakor misli L. Hauptmann, ampak nas je navedlo na misel tolma» čenja postanka srbskega naroda potom osvajanja jugoslovenske mase po razmeroma maloštevilni vojaško organizirani trumi polabskih Srbov — ravno pripovedovanje Konstantina Porfiro* genita o naselitvi prišlecev v Srbčištu. Niti L. Gumplowicz niti kdo drugi ni spoznal vrednosti tega prevažnega mesta za razlago celokupnega izvestja o prihodu Srbov na jug. Votivi nerotkinja. Dr. Mirko-Kus Nikolajev. I. U pitanju samog porekla pojma nerotkinja, hteo bih da upozorim na jednu činjenicu, na koju se do sada nije svračala puna pažnja. A to je pitanje u kojoj je vezi sam pojam nerot* kinje uopće sa saznanjem o vezi između spolnog saobraćaja i oplodnje. Meni se čini, da je samo nedostatak tog saznanja o vezi između kohabitacije i koncepcije mogao biti direktni povod, da se između tih dvaju bioloških funkcija umetao jedan prazni period i da se porod tumačio nadnaravnim sredstvima. Posve je opravdana tvrdnja Reitzensteina,^ da je bilo vreme, kada čovečanstvu uopće nije bila poznata veza između spolnog saobraćaja i oplodnje i da je iz tih vremena pa sve do danas preostao niz legenda i običaja, koji nose na sebi tragove tog neznanja. Konačno mi tek od Swammerdama (1685) i Dubarrya (1850) imamo jasne pojmove o fiziološkoj funkciji spolnog saobraćaja. Ni na koji se način ne može pretpostaviti, da pri* mitivni čovek može imati jasne pojmove o vezi između spolnog akta i poroda, kad između njih leži vremenski razmak od devet meseci ili da kažemo 4—5 meseci, kad se na ženi počinju opažati tragovi trudnoće. Spolni akt je služio kao užitak i nije mu se pripisivala nikakva uloga u trudnoći žene i porodu. Porod je sačinjavao posebno poglavlje u životu primitivnog čoveka i redovito se tumačio uplivima nekih vanjskih sila. — Ovakvo shvaćanje je moglo da odgovara najnižem stepenu Ijud« skih zajedmca, kad nije bila, ili bar neznatno, ograđena sloboda nevezanih čopora. Čim su se razvojem ekonomskih vrednota formirale relativno sređenije zajednice, u kojima su se već ^ Ferdinand Reitzenstein: Der Kausalzusammenhang zwischen Geschlechts*^ verkehr und Empfängnis in Glaube und Brauch der Natura und Kulturvölker. — Zeitschrift für Ethnologie, god. 1909, str. 645 i d. Votivi nerotkinja. 37 pojavile klice familijarnog života, svejedno kojeg on oblika bio, već se morala zapažati veza, koja postoji između spolnog akta i oplodnje, samo se ni sada još nije uzimao akt kao jedini ili pogotovo isključivi faktor oplodnje. Još uvek su dolazile u obzir i više sile, n. pr. bogovi, a »vrhunaravna začeća« nisu samo seksu* alni specijalitet onog vremena. Prema ovim izvodima možemo utvrditi dva stepena u razvoju saznanja o procesu oplodnje: 1. da u najprimitivnijim, nevezanim zajednicama, gde je kratki spolni saobraćaj bio jedina konkretna veza između muškaraca i žene, n i j e moglo d o č i do saznanja o povezanosti k o h a b i t a c i j e i k o n* cepci je. Oplodnja se smatrala produktom nekih vanjskih sila (životinja, bilina, plodina itd.) a spolni saobraćaj služio samo kao užitak. Kada prema tome nije postojala veza između spol* nog akta i oplodnje (trudnoće, poroda) nisu postojale ni naro* čite mere, da se oplodnja privede: tim više, što u tim slobodnim, nestalnim i pokretnim zajednicama nije postojala ni određena socijalna vrednost novog podmlatka, pa zato ni »želja za dete* tom«. Po svoj prilici ovaj prvi i primitivni stepen u shvaćanju oplodnje, ne postoji danas više ni kod jednog naroda. Danas i najprimitivnije zajednice već imaju razvijen osećaj svojine a time u vezi i neka, ma kako neznatna, pravna i socijalna uređenja. Ali svakako su ta najstarija shvaćanja o vanj* skim uzrocima oplodnje prešla i u 2. stepen, u kome doduše već nalazimo saznanje o povezanosti spolnog akta i oplodnje (trudnoće, poroda) ali nalazimo i shvaćanje, da i vanjske sile mogu uplivisati na oplodnju. Ovo je važno, da se drži u vidu, kod daljnjih razmatranja. Kada je došlo do saznanja o povezanosti ovih bioloških funkcija? Na to je teško dati precizan odgovor. Ali svakako se to saznanje moglo steći tek u vreme, kada je žena prešla sasvim u svojinu muškarca, kad je postojala neka ekonomsko-socijalna organiza* cija sa izvesnom stabilnošću i kada se, usled raznih običaja, mogla voditi makar i indirektna kontrola nad seksualnim živo* tom muškarca i žene. Čim je žena prešla u svojinu muškarca, on je nad njom vodio računa, što više, on je počeo da traži, da je dobije od prve ruke. Sa pojavom devičanstva, kao tražene i zahtevane vrednote žene, lako se moglo ustanoviti, da bez spol* nog akta nema ni oplodnje. Ali tim još nije bila isključena i mogućnost neke vrhunaravne koncepcije u kojoj sada igraju 38 Dr. Mirko - Kus Nikolajev: ulogu demoni, bogovi, polubogovi, pa prirodne sile kao sunce itd. Taj drugi stepen susrećemo kod svih primitivnih naroda, te kod primitivnih delova kulturnih naroda. Dok u nevezanim zajednicama (čoporima) nije uopće dola« žila do socijalne svesti pojava nerotkinje, u uređenim, naročito agrarnim, zajednicama, njoj se posvećuje pažnja. Prirast u kući je prirast radne snage. Kako vidimo, tekar je sređenije ekonom* sko stanje dovelo do pitanja nerotkinje i to ne samo kao bio= loške nego i kao socijalne pojave. — Nerotkinja je bila, da tako kažem »asocijalno biče«, pa je jasno, da je svaka žena nastojala, da makar posredstvom tih »vrhunaravnih« sila, koje su još igrale uloge kao neki vanjski uzročnici oplodnje, dođe u posed dece, koja su bila važni inventar privrednog života. Potreba, da žena dođe u posed dece rukovodila je niz raznih nastojanja, koja susrećemo vezana uz stare običaje, a kojima se tražilo posredovanje tih »viših« sila. Ti stari običaji reflektuju se i danas u životu primitivnog čoveka, pa ih susrećemo i u životu našeg seljaka. Seljak ima životnog interesa, da mu se poveća porodica i time umnoži radna snaga. Da ponovno naglasim, eko* nomski momenat odlučio je u stvaranju problema nerotkinje i on je rukovodio stvaranjem svih onih običaja, kojima se nasto* jalo, da izbegne neplodnosti žene. Naravno, da su se ti običaji svojom vanjskom formom menjali. Uplivisali su razni drugi, naročito reUgijski običaji, koji su ekonomsku podlogu potisnuli u pozadinu, tako, da se na nju u ocenjivanju pojave nerotkinja i nije svraćala dovoljna pažnja. Ja ovde ne ću ulaziti u prikazivanje raznih običaja, koji su vezani uz nerotkinje, nego ču se samo ograničiti na votive nerot* kinja, kao naročito karakteristične pojave u sklopu nastojanja, da se posredstvom »viših sila« izbegne neplodnosti. II. Na primitivnom stepenu shvaćanja uslova trudnoće i poroda, rašireno je verovanje, da je povod trudnoći često životinja, koja se uvlači u žensko telo. Takvo shvaćanje nalazimo i danas kod mnogih primitivnih naroda. Verovatno je to shvaćanje bilo povod, da se i sama maternica (uterus) kašnje smatrala životinjom, koja živi svojim samostalnim životom u telu žene. O tome daje mno* Votivi nerotkinja. 39 gobrojne podatke Ploss-Bartels.^ Što više je još i sam Platon držao, da je uterus pohotljiva životinja a isto je držao i Salomo kad govori o pohotljivosti maternice. Areteji veli za maternicu: »U sredini između bokova nalazi se kod žene uterus, ženska utroba, koja je potpuno slična životinji, jer se pomiče između bokova tamo i amo. — Maternica uživa u ugodnim mirisima i približava im se, dok se povlači pred gadnim. — Radi toga je nalik na životinju te i jest životinja.« Kod starih Egipčana vidimo također, da su smatrali mater* nicu kao životinju, koja može da napusti svoj normalni položaj. Naročito je to mišljenje rasprostranjeno kod primitivnih naroda. Tako n. pr. stanovnici ostrva Serang i Nusaina (Malajski Arhi* pelag) drže, da je uterus životinja, koja nema nikakve veze sa ženskim telom, već živi sasvim samostalno, što više se mora često da hrani spermom, ako žena hoće da ostane zdrava. Shvaćanja o posebnom životu maternice susrećemo još danas u narodnom verovanju. Interesantni su podaci, koje nam daje Zingerle^ o tom verovanju. U Tirolu se na mnogim mestima veruje, da žene imaju u utrobi posebno biće slično žabama-kra* stačama. Ako žena za vreme spavanja otvara usta izađe mater* nica napolje i odlazi do vode da se okupa. Ako za to vreme žena ne zatvori usta maternica se opet uvuče kroz usta i žena ostane zdrava. Ako žena zatvori usta onda ili umre ili postane nerotkinja. Pitanje je, kako je čovek došao do toga, da smatra mater* nicu za životinju? Nije isključeno, da je kod te zamisli sudelo* valo ono zasebno osećanje nekog micanja maternice, »oticanje« maternice za vreme trudnoće itd. Ali mnogo je verovatnije da se prvenstvena predstava, da je uzrok trudnoće ulaženje životinje u žensko telo, polako stopila s a V e r o V a n j e m, d a j e i s a m a m a t e r n i c a životinja, tim više što su mnoge pojave mogle da se lakše tumače tim »životinjskim« karakterom uterusa i njegovog samostalnog života. " Ploiss-iBartels: Das Weib in der Natura und Völkerkunde, Leipzig 1897, Str. 210. i 556. ' Zingerle: Sitten, Gebräuche und Meinungen des Tiroler Volkes, Innsä bruck 1871. 40 Dr. Mirko-Kus Nikolajev: III. Ako pretpostavimo, da je ova tvrdnja, koju postavljam ispravna onda još time nije rešeno i glavno pitanje, koje nas interesuje zašto se maternica prikazuje kao žaba-krastača (babu* raca — Bufo vulgaris)? Kako i zašto je došao narod do toga, da upravo žabom prikazuje uterus, kako to naročito vidimo na votivima nerotkinja? Mišljenja, zašto se upravo uzela žaba kao simbolična živo« tinja za oznaku maternice, veoma su podvojena i mora se reči, da u glavnom jedva zadovoljavaju.* Među raznovrsnim shvača* njima svakako mislim, da je najnesretnije ono, koje tumači žabu kao simbol maternice na temelju upadne sličnosti između žabe i uterusa. Nikako se ne može pretpostaviti, da je primitivni čovek imao ili ima toliko, pa i površnog anatomskog znanja, da je mogao poznavati formu uterusa i po njoj zaključiti na slič« nost sa žabom. To tumačenje je previše nategnuto. Još nateg« nutije mi izgleda tumačenje te identičnosti između maternice i žabe, da neke bolesti, kao histerija daju osećaj^ kao puzanje žabe! Prihvatlivije bi bilo tumačenje na temelju demonoloških odlika, koje uopće ima žaba-krastača u verovanju naroda. Tako susrećemo, prema Hofleru, u narodnom verovanju, da se žaba uzima kao jedan od mnogobrojnih likova, pod kojima se poka« zuje ljudska duša. U tom svojstvu je ona neko vilinsko biće, koje naročito često susrećemo u pričama i basnama. Mnogobrojna svojstva žabe, kao vilinskog biča prouzrokovala su, da su ljudi tražili protudejstva njenim uplivima i tako su nastali verovatno žablji amuleti kao zaštitnici od dejstva tih vilinskih odlika žabe. Žaba je bila u stvari samo personificiranje apstraktnog vilinskog bića, koje je uplivisalo i na porod dece, i kao zaštita od njenog dejstva stvarani su votivi, kojima se htelo zaprečiti upliv vihnskog biča. Žaba kao simbol uterusa, i kašnje * Iz prilično obilne literature, spomin jem samo glavna i autoritativnija dela: M. Höfler: Kröte und Gebärmutter, Globus 1905, br. 2^ str. 88. — G. Thv lenius: Kröte und Gebärmutter, Globus LXXXVII, br. 7., etr. 106. — R. Andree: Votive und Weihegaben des katholischen Volkes in Süddeutschland, Brauns schweig 1904. Razna shvačanja o votivima su sistematski i pregledno izložena u delu: Hovoirka und Kronfeld: Vergleichende Volksmedizin, Stuttgart 1909 pod odgovarajučim natuknicama. Votivi nerotkinja. 41 Ženskih bolesti uopće, bila je u početku simbolizacija jedne apstrakcije, koju je samo vilinski karakter žabe personi« ficirao, a koji nema veze sa ženskim uterusom, koji narod uopće ne pozna. Žaba kao vilinsko biće igra i inače veliku ulogu u narodnoj medicini^ a njene demonološke odlike se pokazuju upravo naj« više kod poroda. Ako je dete abnormalno (»verkrottet«, »ere« tino«) onda je van sumnje, kako narod veruje, sudelovalo vilin« sko biće. Da se žena očuva od upliva tih vilinskih bića upotre« bljava amulete sa njihovim likom — žabom. Ako je žena nerot« kinja opet su delovala ova demonska bića. Amulet služi sada i kao zaštita od neplodnosti. Na svaki način je tumačenje, da je žaba-krastača postala simbol maternice iz neke anatomske kom« paracije, nastalo tek onda, kad se prvotno tumačenje izgubilo u strujanju vremena, i kad je čovek naknadno mogao tu sličnost da iskonstruiše. Demonološkoj oznaci žabe u narodnom verovanju, daje Karl Spiess*^ još i ovo karakteristično tumačenje. U norveškim pri« čama spominje se žaba, koja je progutala hostiju, koja joj je zapela u grlu: ako se žabu raspori i hostiju dadne nemoj prin« cezi ona će progovoriti. Žaba, je kako Spiess izvodi, Gorgo'' zmaj, koji mora progutano vratiti. Često junak sam iznutra ubije životinju i oslobađa se. U tom smislu je i maternica zamišljena kao mračna posuda, koja u sebi zatvoreno, iznosi u novi život, те koju se prikazuje radi toga kao žabu, često i sa ljudskim licem (Gorgo!). I Andree spominje žabe sa ljudskim licem (n. pr. oko« lica Berchtesgadena). — Koliko je meni poznato kod nas votiva maternice sa ljudskim licem nema. Verovatno radi toga, što рге« daja, koja je dovela do tog prikazivanja kod nas ne postoji, niti je k nama prešla iz severnih krajeva. Ovo demonološko tumačenje ima van sumnje mnogo pozi« tivnog u sebi ali time još nije razrešena zadnja karika u lancu našeg problema. I ako su stara demonološka verovanja, s kojima je bila povezana i žaba-krastača, mogla vremenom da uplivišu i na verovanja o porodu ipak su morale biti i neke realne = Hovorka etc., p. 262. i d. " Karl Spiess: Bauemkunst, ihre Art und ihr Sinn, "Wien 1925, str. 216. ' Gorgo je, prema Homeru, neman iz (podzemnog sveta sa izobličenom, strašnom glavom. Prema Hesiodu su tri Gorgone: Stheno, Euryale i Medusa. 42 Dr. Mirko - Kus Nikolajev: Činjenice, koje su čoveka navodile, da upravo u žabi vidi neku povezanost sa porodom. Amuleti i votivi žaba su stari. Poznati su još iz predhisto« rijskih i rimskih vremena u mnogim nalazištima kao kod Novio« dunuma (kod Krškog), Seeiowa, Bornholma, u guberniji Permskoj nađene su fibule sa stiliziranim životinjama, koje Handebnann® drži za žabe-krastače. To je verovatno; kao što je verovatno, da su te fibule kod Rimljana i barbara imale neko simbolično značenje, kao što danas imadu amuleti i votivi u narodnom vero« vanju. Svakako je upotreba žabe kao zaštitnog znaka protiv • neplodnosti vrlo stara.® Izgleda mi, da je stvarno morala biti u početku neka prirodna pojava, koja je ljude rukovodila, da su kod žabe vidili neke atribute plodnosti a ta pojava doista i po« stoji u upadno mnogobrojnim jajima, koje žaba rase je po povr« šini bara i močvara. Ta neobična plodnost izgleda, da je također rukovodila ljude, kad su žabu uzeli kao zaštitni simbol plodnosti. Nijedna životinja, koja je na dohvatu čoveka i nje« govog posmatranja, ne nosi toliki broj jaja i ne plodi se u tako velikom broju. Pitanje je, zašto je baš žaba-krastača odabrana a ne koja druga vrsta? Na ovo pitanje je također teško odgovoriti i ovde se može čovek poslužiti samo hipotetičkim konstrukcijama, koje mogu doduše rastumačiti i uzroke, koji su žabi pridoneli njena demonološka obeležja u narodnom verovanju. Zabe-krastače (Kröten, Bufonidae-Anura) imaju telo pokriveno žlezdama, koje izlučuju tekućinu gadnog mirisa, žive preko dana na hladnim, vlažnim mestima, vrlo su otporne, imaju oči sa crvenom šare« nicom, na trbušnoj strani imaju često intenzivne boje i uopće su na prvi mah gadne životinje. Sva ta svojstva su mogla lako čoveka navesti na to, da u tim čudnim životinjama vidi neka po« sebna stvorenja i maskirana podzemna biča. Tako se ovde jedna prirodna pojava u mašti čoveka razrasla u demonske razmere. * Handelmann: Der Krötenglauben und die Krötenfibeln. — Zeitschrift für Ethnologie XIV. (1882, str. 22.). Verh. d. Berl. Gesell, f. Anthr. Ethnologie u. Urgesch. ' Karakteristično je, da se ženska genitalija i žabe nazivaju na Yucatanu jednim imenom: much. — Eduard Seier: Die Tierbilder der mexikanischen und Maya-Handschriften. — Zeitschrift für Ethnologie 42. (19J0), str. 81. Votivi nerotkinja. 43 IV. Danas su žabe-krastače u narodnom verovanju pretežno još zastupane po votivima. Ti votivi su naročito rasprostranjeni u alpinskim krajevima. Njihovo staro, pagansko značenje je crkva znatno izmenila i pod stari obhk unela svoje verske zasade. Ako su nekad nerotkinje u rimsko doba prinosile zavete Junoni, danas ih prinose Bogorodici, koja figurira kao zaštitnica nerotkinja. Na mnogim se votivima može naći njen monogram. Ali ne samo ona i sv. Ana i druge svetice, nego i mnogi muški sveci su zaštitnici nerotkinja. Tako je naročito Leonhard, stari bajuvarski zaštitnik familije, kuće i stoke, koji danas ima mnogo zavetovališta u Votivi od žutogra voska: 1. iz Stenjevca kod Zagreba, 2. iz Marije Bistrice, kotar Stubica. (Etnografski Muzej u Zagrebu; crteži prof. Zdenke Sertić.) Bavarskoj (Aigen, Ganacker itd.) a kome se i danas zavetuju nerotkinje i prinose mu votive. Do revolucije slovio je u Fran* cuskoj kao zaštitnik nerotkinja sv. Guignolet u Brestu. Votive nerotkinja nalazimo i u zavetovalištima sv. Roka. Obično su ti votivi danas od voska a rede od srebra, dok su stari votivi bili rađeni i od željeza (kovanog). Tim votivima na« stoji se postizavati uz plodnost i ozdravljenje od raznih bolesti maternice. Obična forma tih votiva je, kao što smo već rekli, žaba-krastača, sa postavkom na kome se može votiv uspravno postaviti (vidi crtež). Često imaju ti votivi na sebi i monogram Bogorodice, Hrista, te razne forme krstova. 44 Dr. Mirko - Kus Nikolajev : V. Kod nas su votivi rašireni pretežno u katoličkom delu našeg naroda i opaža se kako prema jugu njihova upotreba sve više opada. Tačnih podataka o proširenju, upotrebi itd. nisam mogao dobiti u dovoljnoj meri i ako sam se cirkularom obratio na sva važnija zavetovaHšta u našoj držvi. A oni podaci, koje sam primio nisu davali neko posebno tumačenje pojavi upotrebe votiva žabe več su se pokrivali sa već poznatim podacima, naro* čito u alpinskim krajevima, gde je upotreba votiva najraširenija i najstarija, što svedoči činjenica, da se onde još upotrebljavaju i željezni votivi. Na selu također nisam mogao dobiti jasnih podataka. Obično je mišljenje, da su tako radili i stari, dakle ostala je živa samo tradicija, dok se značenje i smisao vremenom sasvim izgu« bio. Malo ih je, koji tumače votiv žabe prema sličnosti sa mater« nicom, a to je svakako novo i iskonstruirano shvaćanje. Interesantno je pitanje, kako su došli k nama votivi nerot* kinja. Ni ovde nema dovoljno podataka ali je svakako najvero« vatnije, da su došli iz a 1 p i n s k i h k r a j e v a i to po svoj pri« lici udoba protureformacije, kada su iz nemačkih kra« jeva k nama preneseni mnogi drugi tamošnji običaji kao licitar« sko srce (sa kultom srca Isusovog) itd. O tome svedoči dovoljno potpuna istovetnost u izradi i načinu upotrebe votiva nerotkinja. Vremenski bi se doba rasprostiranja votiva nerotkinja u našem narodu poklapalo sa vremenom protureformacije, jer u to vreme je i kult Bogorodice primio novog zamaha, a upravo sa Bogorodicom su, većinom, i vezani zaveti nerotkinja kod nas. Da u našem narodu nema jasnog shvaćanja o tome votivu, kao n. pr. u Tirolu, gde narod ima raznih tumačenja o vezi žabe sa maternicom, također dokazuje, da su votivi nerotkinja prešli k n a m a, da ih je narod prihvatio kao novi običaj, a da nije imao za njih tumačenje, koje izraslo iz njegovog du« hovnog života. Résumé. L'auteur explique Г origine des ex-votos contre la stérilité de femmes en les considérant comme un residuum des temps anciens, quand la cause de la grossesse et de la naissance a été encore attribuée aussi à Г activité des forces surnaturelles. Votivi nerotkinja. 45 Cet point de une d'une conception surnaturelle nous ren« controns chez tous les tribus primitifs et le voyons jouer un grand rôle aussi chez les paysans des peuples civilisés. Les mo* tifs, qui r ont donnés aux ex-votos contre la stérilité de femmes la forme d'un crapaud, 1' auteur croit les expliquer en les cher* chant dans la fécondité énorme de cet animal et dans les autres qualités spéciales de sa vie amphibique ainsi que dans des croyan* ces les plus anciennes à son caractère féerique, qui en résultent. L' auteur mets les ex-votos, en formes de crapauds chez les femmes en Yougoslavie, en connexion avec la coutume, répan* due dans les contrées alpines, d'où elle est venue en Yougoslavie probablement pendant la Contreréformation. Veneti in Anti (alarod. w-prefiks). K. Oštir. Kratice: A = K. Oštir Alarodica (Razpr. znanst. dr. za humanist, vede I). BA = K. Oštir Beiträge zur alarodischen Sprach- wissenschaft I. DAN = K. Oštir Danuvius-Asamus-Naissus (Arh. arb. II). IP = K. Oštir Illyro-Pelasgica (Arh. arb. II). IT = K. Oštir IIIyro-Thrakisches (Arh. arb. I). M = K. Oštir Voridg. Metallnamen in Alteuropa (Arh. arb. IV). PE = K. Oštir K predslovanski etno- logiji Zakarpatja (Etnolog I). SA = K. Oštir Sumerski izvor abacis- tičnih številčnih imen (Čas. XVI). VZ(f) = K.Oštir Voridg. (= alarod.) Zahlwörter auf dem Balkan (Fortsetzung) (Arh. arb. II-III). Radi boljšega razumevanja sledečih izvajanj o razmerju med Veneti in Anti par besedi o predslov. jezikovnem substratu. V srednji Evropi razločujemo sledeče jezikovne plasti: a) Illyro- Venete, ki tvorijo z Etrusko-Raeti, Liguro-Iberi ( > Baski) in Pelasgi predidg. Palaeoevropejce in ki so sorodni s Hamiti (izključno Samite) v severni Afriki ter z avtohtoni v prednji Aziji (Lyki, Lydi, Kari, Predhethiti, Kavkazi, Elami, Mitani, Sumeri) Β A § 360. b) Centralno- idg. Thrake, kjer sta idg. palatal in labijovelar sovpala v velar Schrijnen MSLP 23, 61. c) Na to illyrothrasko plast so se v Za- karpatju naselili Slovani, ob Baltijskem morju Balti, zapadno od obeh — vendar ločeni po ozkem illyrothraskem pasu [Kossinna Mannus 4, 183, 287] Much Reallex. germ. Altertumsk. IV 509 — Germani, v južni Rusiji Skythi. § 1. VenetO se indirektno oziroma direktno omenjajo pri slede- čih pisateljih: a) Herodot III 115, Hesiod Fragm. 355, Skylax c. 19, Skymnos v. 188, kjer je govor o Ενετοί in o jantarju ob izlivu reke 'ΐίριΰανός = Visla^; stari pisci zamenjujejo te baltijske Venete z adri- jatskimi ter Ηριδανός z reko Padus. b) Kornelij Nepos (Pomp. Mela III 5, 45, Plinij II 170) poroča o Indih v „Severnem morju" ; Ind- mesto Venet- najbrže pod vplivom orijentalnih Indov. c) Plinij IV 97, Tacit Germ. 46, Ptolemaej Geogr. III 5, 6 etc., mapa Peutinger, ^ιαμερίΰμον της γης άποοπαΰμάτιον, Markianos II 38-40 navajajo: Venedi, Veneti in Anti. 47 Veneti, Venethi, Ούενέδαι, Venadi, Βιριδοί = *Βενιδοί, Ούΐν(ΐ)διχός κόλπος. d) Iz germanskih virov cf. *Wenep- > got. Venetharius Winitkarius — stvn. Winidheri Winida ter *Wened- > ags. Winedas, stnord. Vindr in *Wenad- > ags. Weonodland Much Reallex. germ. Altertumsk. IV 508. Obširno razpravlja o vsem tem Niederle Slov. starož. I/l 187 sq., Manuel 31 sq. Germanskega izvora je fin. *Venädä > Venäjä „Rusija". e) Semkaj spada morebiti tudi slov. *Vçt- iz *wëni- v rus. Vjatiči ob Oki = Vântit Niederle Slov. Starož. 1/4 80, 145; formant kakor v Krivici : let. Krievs „Rus" etc. Brückner Arh. f. slav. Phil. 41, 303. Menjavanje t oa th( > p) 'χ> d( > d) v zgoraj navedenih oblikah je ali ger- manskega izvora — v germanščini prehaja t \ th > p, ki ostane v začetku besede in za naglašenim vokalom, in -p- v -d- Schrijnen MSLP 23, 68 — ali pa verojetneje illyrothraskega porekla, odkoder izhaja tudi germanski premik glasov in kjer nahajamo poleg Veneti- Ένετοί v gornji Italiji Enedi v lUyrijï Krahe Alt. balkanillyr. geogr. Namen 66, 102 ; k tenuis œ tenuis-aspirata « media v iIlyrothraščini še primerjaj Teuta : Τενϋ-ίς : Teuda, *Αορτάννα : ^ορΜνναι : Dardania Jo kl Eberts Reallex. VI 48, Βούτονα : Βον»όη : Budua etc. 1 Μνροί niso Slovani, to vkljub slov. *nyn „γύης" VZf 160, ker spada *neur- <» *nar- z ü < ό <χ> o ΒΑ § 3716 k pred- skyth. ä-νορ ,,νοϋς" M 10 in nadalje z r ' M 8 k predgrk. *νοος > νους in k predskyth. *ά-να(ρ)- id. ν Άνά-χαραις „skyth. Philo- soph", čigar *χαρο- „peritus" < *kharfäjts- se ponavlja s kh <χ> g (kakor predslov. chruša œ graša „Birne", predslov. chçd-ogb : predgrk. γάνδος' ό πολλά είδώς καΐ πανοϋργος VZf 160, ΡΕ 15, Μ 44) ν predslov. gorazd-b; k ts «> zd cf. M 7. Se manje so Slo- vani Βονδΐνοί, ο kojih poroča Herodot, da φ &ε ι ροτραγέονΰι in čijih *budh- je soroden s predgrk. *b[u]dh- > φ^είρ „eine Fichtenfrucht" VZf 162. 2 Ηριδανός = Visla, to je jantarjeva reka; za to govori sledeče: a) jantarjeva ležišča ob Visli, posebno pri izlivu, in njenih pritokih, h čemur Eberts Reallex, I 431 sqq. cf. b) Ήρ-ι- δανός je keltski naziv za jantarjevo reko: Ήρ- < */ε/αρ- < gall. *wet>ar- „jantar" (cf. kymr. gwefr etc.) + -ι-δαν- = predgall. *i-dä^n- „Fluß", ο vsem tem obširno DAN 350 sq. in v M 51 sq. c) Visla < *Wl-ksl- (s ks > s napram kš > kx > ch) = nvn. Weichsel je iz *WT-skl-'^ metatezirano (ohranjeno morebiti v lat. Visculus) in + O sk ks kakor v predslov. vosk-b oo predgerm. > nvn. Wachs cf. obširno IT 101, A 303. 48 K. Oštir. -ski- „jantar" je reducirano iz balt. > aegypt. sacal „Bernstein" etc., o čemer M 51 sq. in spodaj § 6 s. v. Visla cf. K razširitvi baltijskega jantarja na jug cf. med drugim ligur. langurium „Bernstein" iz predbalt. *lânga(rj- „id. > okno" > lit. längas „Fenster" ter Eberts Reallex. s. v. Bernstein. § 2. Antes "Αντες Anti Antae Άνται AnthaiP je slovanska država, ki se pojavi v južni Rusiji tekom 3. stoletja po Kr. ter izgine začet- kom sedmega stoletja Niederle Slov. starož. 1/4 72 sq. O slovan- skem poreklu Antov nikdo ne dvomi, dočim so zgoraj omenjeni Veneti predslovanski in predgermanski (= illyrothraski) avtohtoni Za- karpatja in vzhodne Nemčije, čijih ime je preneseno na slovanske doseljence: a) med Germani in Slovani se je ohranil pas avtohtonih Venetov, čijih ime so Germani po germaniziciji (oziroma slavizaciji) teh ostankov razširili na Slovane; b) *Vçt- v Vjatiči reflektira more- biti predslov. *Venet- : *Venat- > *Vënt-, ki so se slavizirali. ^ Anthaib so prevzeli Langobardi od Slovanov, ko so se ob Kaφatih pomikali proti jugu. Radi tega je -e'Ä-formant v pred- slov. Dudl-ebi,"^ *Velt-ébi (o čemer obširno spodaj § 7 cf.) iz -a-ib- izvajati in -ib- s staroevropskim p 1 u r a 1 formantom -bip- isto- vetiti; k temu formantu cf. elym. Σεγεαταζ-ιβ, Ιρυχαζ-φ, sicil. Κεντύρ-ιπ-ες Kretschmer Glotta XIV 319, thrak. Έντριβαί ν imenih narodov, nadalje illyr. -p- v Αερρίοπες etc. Krahe Alt. balkanillyr. geogr. Namen 73. Ko so zadeli Germani ob Visli po absorbciji Venetov na Slovane *[WJânta-ib-, so ohranili singular *ànt- v zapadnogerm. *ant- „Riese", pluralni formant -aib- so pa spremenili v stvn. -eiba „Gau" — simpleks ni ohranjen, ger- manski izvor ni dokazan ! —. Ni izključeno, da je Antes najstarejši splošnoslovanski naziv za Slovane; za to govori: a) delitev Slovanov v dve glavni plemeni : Sclaveni in Antes Jordanie Get. 34, 35, posebno, če je slov. *Qt- < *[w]ànt- „Ant" še le slov. refleks prvotnega *Walen9t- „Venet", o čemer spodaj sub § 3a cf.; b) stavi Niederle zibelko antske države v Volynj, torej v osrčje zakarpatske pradomovine Slovanov Slov. starož. 1/4 79; c) ko so trčili Germani po absorbciji lUyrothrakov v vzhodni Nemčiji ob Slovane, so jih spoznali pod imenom *Ant-, če je zapadnogerm. *ant- „Riese", ohranjeno v ags. ent in v nvn. dijal. enz id., izposojeno iz slovan. *ρί- „Ant". Dual- iz *Da/eud-l- je staroevropska genetivna izpeljanka iz *deud- „natio" (cf. predgall. ^ευδύ-ριξ etc.), o čemer ΡΕ 9 cf. Veneti in Anti. 49 § 3. Razmerje med besedami *wenalet- ( > Veneti, Venadi etc.), *went- {>*Vçt-) in *ant- (> "Αντες) je iz slovanskega stališča v treh ozirih nejasno: a) glede w- : O v *wen(ale)t- : *ant-, b) glede α oo e v *wenat- : *wenet- in *wen(ale)t- : *ant- ter c) glede aie oo Ö v *wenalet- : *went-, *ant-. a) w- : O- bazira najbrže na slov. analog, w- > O pred i iz α kakor n. pr. v slov. dijal. osa, qs^> < vosa, vqs'b : lit. vapsà, pr. zoanso ali na thrak. τυ- > O v Βόρνοι : "Oçvoi IT 122, če ni tukaj računati z različno transskripcijo thrak. *Worn-; 1. c. 122, 102 so navedeni na- daljnji vzgledi illyrothrak. -w- > 0. Ker je Veneti palaeoevropskega izvora, ni izključen prefiksalni izvor w- v Veneti : Antes § 4 sqq., vendar je radi uporabe korena *ant- le za Slovane prehod *went- : *zvant- > slov. *[w]ànt- verojetnejši. Sicer pa pr. tudi staroevropsko w- > O spodaj.^ b) α : e bi v slučaju idg. porekla te besede moglo reflektirati 0'x>e, vendar se mora radi neslovanskega izvora korena *v)alen{ale)t- upoštevati predvsem illyrothraski a <» e oziroma e > a v -dava : -deva, Brattia : Brettia, Δάναπρις Danastris : *0%,ηβρΓ- *D'bnéstr-, Volynjb : Velynjb, Πύρατα : Πυρετός etc. IT 79, ΒΑ § 3716. Pr. tudi illyr. Dera- mistae : Deraemistae, dal(l)- : del- etc. Krahe 1. c. 85 sq. c) Razmerje med germ. *wenelap- in slov. *vënt- > *vçt-, *[wjânt- < *wänt- spominja sicer na lat. anat- : stvn. enit < *aned- napram lit. äntis, slov. çty (idg. praoblika *aneldt-), vendar je slov. *went- : *[w]ànt- izvajati iz illyrothrak. *zvenat-, *zvan9t- ( > baltoslov. *zvënt-, *wänt-) oziroma iz *went-, *want- z illyrothrasko redukcijo e/a-vokala v a oziroma v a > O, h čemur cf.,predslov. železo : predlit. geležis : gelžis, predpr. gelso M 39 ; predslov. olovo : predbaltoslov. *abw- > *älw- > lit. älvas M 33 ;, predslov. konoplja : kçpljç IT 110; κρεμάατρα > *illyro- thrak. > slov. koromyslo : kormyslo IT 99 sq. ; κέραοος cerésia > illyro- thrak. > slov. cersa čeršbnja IT 84, 90; predgall. cer(e)î;zs/a : predslov. korvajb BA § 69, 343, 484; lyd. χο[ρ]αλδδεϊν {δδ < j) : predslov. korIjb IT 115, 136; predgrk. ^βράι^τωι^ : predlit. därbas IT 116, 133; illyro- thrak. Σπαράδο-κος : Σπάρτακος etc. IT 90; illyr. Άνδήτριον ; *MandtJb > shr. Mûc Skok Arh. arb. I 20 ; Spalato : *Spelt- > shr. Split ; Λάδεΰτα : * Lädst > shr. Lastovo, Caravantius : Carvius etc. Deblo *wenelat- zakaφatskih in baltijskih Venetov se ponavlja v gornjeital. Ενετοί Οϋένετοι, dardan. Ενετοί, gall. (Armorica) Veneti, lacus Venetus v Alpah ; radi paphlag., že v II. II 852 omenjenih Ενετοί je keltski izvor tega korena izključen. Semkaj stavijo tudi illyr. Enedi, kjer je izhajati iz grk. *[/]ενεδοι, dasiravno bi se dalo *enelat- poleg 50 K. Oštir. *w-ene/ai- razlagati tudi na podlagi staroevropskega = predindo- germanskega w-prefiksa, o čemer sledeče cf. § 4. Kakor je v uvodu omenjeno, je predindogermanska staro- evropščina v sorodu s hamitščino v severni Afriki ter s starimi prednje- azijatskimi jeziki. Dočim je w-prefiks v staroevropščini le v petrefaktih ohranjen, o čemer spodaj § 6 cf., nahajamo v nekaterih hamitskih in prednjeazijatskih jezikih ta prefiks še v živi rabi. a) Tako stoji v berberskih dijalektih poleg *gewar „ein Rabe" tudi a-gêwar „*der Rabe > (der) Rabe", kjer se je iz α-člena razvila singularna diskriminanta a- napram pluralni diskriminanti /- v j- gewârên „die Raben > Raben"; z wmaskulindiskriminanto je raz^ širjeno *w-agêwar, ohranjeno v stat. anneks. u-gêwar z u- < τυα-. Cf. nadalje w-a-gerzam : a-gerzam „Leopard", w-albenna : albenna „Bachstelze" etc. Stumme Handb. d. Schilh. 19 sq. Iz Laoust Mots et choses berb. 483 sqq. pr. : a-saf „chêne à glands doux" : w-a-saf, w-a-luda mask. : t-a-lûda-t femin. „coquelicot" etc. Poleg ΐϋ-α-y-tipa nahajamo tudi ro-i-y-tip η. pr. w-i-jjan „sureau?" etc. 1. c. 488, čemur odgovarja femin. korrelat. t-i--\/-t n. pr. t-i-fes-t „chanvre" etc. 1. c. 490. b) V aegyptskem jeziku je zv predvsem maskul. suffiks n. pr. ρη-ζυ „miš", vendar se je v praaegypt. w- tudi prefigiral η. pr. τυ-hr whr „Hund" > ovhoQ, čigar *hr iz *Â:Ar spominja na liby. *kor- „canis" v coro-cottas „Art Hyäne ... ix λνχον xal κυνός ούνϋ-ετον", bask. *khor > hör „chien", aegypt. *hr > *Λ' ν *h'-[hji {*[hlt < *khatt- ζ aegypt. h >i?Sethe Verb. I 148) > Λ_-ί honn „Hyäne". — Nadalje spada semkaj aegypt. *w-ond-w > wndw „Art Ziege" : predsemit. *oinzu „Ziege", sumer. uz id. < *οά'ηζ; glede o > O cf. Sethe 1. c. 89. — aegypt. ζυ-ρ „ape?" Pat on Animais 15 : predgerm. *apan- „Affe", predslov. *op-'b, *op-ica id., predgrk. π-ί&ηκος id. — aegypt. zun „Hieroglyphe «Hase»" < *ζυ-οη : berber. dijal. a-gnîn : fem. &-a-g"mn-t „lapin", iber.-lat. cuniculus, bask. unchi IT 127. — aegypt. zv-bn „Quelle" : bn-bn „fließen lassen". — aegypt. ζυ-br „Pupille" : br > βαλ „Augen". — aegypt. *w-hd > zvd „Art Knoblauch?" (Λ > ö cf. Sethe Verb. 1 148) : hd-zu „Knoblauch". — aegypt. zu-fj „Art Schlange" : flJ] »Hieroglyphe «Schlange»". — aegypt. Grün" : 'h ' iL j>§^'"unen etc. Vendar se mora v aegyptscini računati tudi z zv- > O oziroma z defektivno pisavo, o čemer obširno Sethe Verb. 1 103 sqq. cf., tako da je zv- prefiks v aegyptskem jeziku več ali manj nesiguren.* Nejasno mi je tudi Wjnn „Grieche, Heide"; komaj iz *zü-j'[zujnn-, cf. hebr-assyr. *Jazoan- „Jonier" IP 28. Veneti in Anti. 51 ^ Tudi v staroevropščini je zv- prehajal v ' > O — torej je v vzgledih pod § 6 poleg 2ü-prefiksa semtertja tudi iv- > 0- možno — : tako spominja predslov. *vert-çg'b *[vjretçgz> „Kette" na predgerm. *arut- „Erz" M 36 sq.; predslov. *ver-t- „*Schaf" > *vertj- *vertitj- ,,οάκκος" (cf. ind. meša- > slov. méckb), pred- grk. */αρήν, predarm. garn je težko ločiti od predlat. ariet- etc., bask. *ar-t- > ard-i „brebis", ki spada z (zv) b M 28, 33 k predrom. *balerr- „Widder" etc. ΒΑ § 81. Iz baščine (oziroma iz staroevropščine, v kolikor je w > Ö izvenbaško) cf. k zv- ( > bask. b-) > 0-, kjer nahajamo tudi b-, p- > O- (morebiti črez b/p-cozv-) Uhlenbeck Beitr. vgl. Lautl. bask. Dial. 71, 73, sledeče — ves spodaj kakor tudi v § 6 navedeni besedni materijal je staroevropski, zato opuščam pred- n. pr. v pred- slov. etc. —: bask. adar „corne d'animal", ada[r]-ts „chevelure" ΒΑ § 92, ir. adar-c „Horn" < *zualedh-ar (r-pluralk *zva/edh- „Horn, Haar" ΒΑ § 92 sq.), ohranjeno v lat. *zvedhr- > *wepr- > *zvefr- > vibrissae „Haare in der Nase" in v ligur. Vediantii „une des peuplades ligures comprises sous la dénomination collective de Capillati" Holder s.v. bask. al «pouvoir" < *zval- : europ. *zval- > lat. valeo „bei Kräften sein" etc. spodaj § 7. bask. ala-ba „ fille" < *zval- : etrusk. > lat. *Velumn- > Vo- lumnus, -a „Gottheiten, denen man die Neugeborenen empfahl" (/co/j M 21) etrusk. (a-)ven-ce „peperit".+ bask. alai „munter, joyeux" < *zvälati- (α « e BA § 3716) : kelt. *zväleti- > \r. failid „froh"; k i->ö cf. Uhlenbeck Beitr. vgl. Lautl. bask. Dialekte 76 sq. bask. alper alfer „paresseux, inutile" < redupl. *zval-p(h)err- (rr CO / M 6) : kelt. *zvalphl- > *zvall- > kyror. gzvall „Nachlässig- keit", bret. gzvall „schlecht", ir. fällig „nachlässig". bask. anai „fratello" < *zvan- {n « r/l M 21) : alb. viM id., lit. [zvjlaigônas „frater uxoris" ΡΕ 19, etrusk. [wjratacs „frater". bask. ar „male", *urrik- > {s k > č : cuniculus > unchi) ur- richa „ femelle" < *wa/urr- : kelt. *zväros „Mann" > kymr. gzvazvr „heros" (ä w ê ΒΑ § 3716) gr. Vjçmq id., kelt. *wr-ak- „des + Κ etrusk. ar-ce „creavit, genuit" > morebiti *etrusk. > lat. arina ,,μήτηρ", h čemur Ettmayer ZONE I 44 cf. 4· 52 K. OšUr. Mannes" > *wrak-ô",*wrakn- > *wrakk- „Frau" ( > Vymr. gwreic; ir. fracc, kymr. gwrach) etc. BA § 83. bask. *ar- „Morgen" (cf. ar-t-izar „Γ étoile du matin") < *w-Sr- : kelt. *wSr- > kymr. gwawr „aurora", ir. fair „Sonnen- aufgang, Osten" (r 00 /in M 21) *wänn- > nir. fainne an lae „An- bruch des Tages". bask. ardao „vin" > ardo (0 η M 21 sq.) ardan-za „vigne" > *ardn- > arno „vin" < *war[i]dan- {r ir. feadinne „labruscas". bask. arrats „nuit" < *aRakl (ä oo adaig id. < *wlbadlR- : bask. bar-t „hier au soir", alb. bnmi BA § 50. Κ i« 00 è cf. M 33. bask. artz „ours" = alb. *ars- > art id. (s oo f M 19) kelt. *ar-fo- < *w/b-ar- (r oo ö M 8) gall. *ba'lrj-t- „Bär" > beti-dolen ,,αρκειον" — > nvn. dijal. Petz „Bär" — (6 oo m M 7) kelt. matu- „Bär?". Ζ J-prefiksom cf. prakavk. *d-ar-t- „Bär" Β A § 443, Bork Beitr. z. kauk. Spw. 1 26. bask. -aun-tz- „vestire" < *waun- : kelt. *waun- > ir. fuan „lacerna", q. v. s. v. *waun- § 6. bask. azari „renard" : aegypt. *wšr, q. v. s. v. w's-t § 6. bask. azpi „dessous", azpi-ko „esclave" <: *wasp- (jj ph > f > h) : gall. -vassus vassallus „Lehensmann", demin. *vasl- ittus „Bursche", stkymr. guas „Diener, Jüngling", ir. foss „Diener" < *fass-. bask. ehun „100" < *w/b-e-khun- : xinalug. p-gan etc. Trom- betti Orig. IIL bask. e/iche „casa", cha- < *w-e/i-tšfujwa/e : maloazijat. oova ,,τάφος" {tš b/p M 33) lat. vestibulum „Vorhof" etc., q. v. s. V. vestibulum § 6. bask. eki, igu[nf-zki „Sonne" < *w-ile-ku/in {k «> g) *w-i-gun- > gall. vigneta „soIis oculus", q. v. s. v. vigneta § 6. bask. ekuru „tranquille, ferme", ekoratze „se taire" wild" > ir. deochair „Seve- rus"; dekomponirano/eucAazV „wild", stkymr. ^/cA/r „effrenus", nkymr. gwychr „tapfer". bask. *eltza- (/ oo η M 21) *intza- „königlich" ( > eltza-ur intza-ur [: ur „noisette"] „*βαθιλικόν κάρνον > noix") < *b/wel- oo *b/wen : bask. *i-a-b^ co *i-a-bun > yabe yaun „maitre", phryg. βαλήν ,,βαΰιλεύς" — > gr. δι-βάλανα ,,κάρνα Ποντικά" Hesych. > ^ώς βάλανος >jü-glans M 4 — (Ä oo α> M 33) §Γ./άνακ(τ)- „maitre, chef, roi". Veneti in Anti. 53 bask. enada inara etc. «hirondelle" < *wen(n)àl- : kelt. *van- nell- 00 *vennäl- ( > ir. fannall, kymr. gwennawÎ), rom. *vannellus „Kiebitz" (n(n) oo /· M 21) aegypt. *wrl > *wrr wr „Schwalbe" ΒΑ § 416. bask. erhi „dito" < redupl. *wlper-phir- BA § 92. bask. er-le „*Honigmacherin > Biene" < *wlber- : rom. *brisca „Honigwabe", gr. Βρίΰαι „sie sollen den Aristaeos die Bienen- zucht gelehrt haben" BA § 86. bask. erran „bru, belle fille" < *warr''n < *warnn- < *warsnn- : rom. '*wartsölä(n-)^ > stfrc. garce „Mädchen", gars garçon „Bursche" etc. REW 9510. bask. erre „bruler" < *werr- {*e-wr-?) : etrusk. var verse „ignis" (t- oo ' M 8) aegypt. w'-w'-t „Feuer". bask. *erron > corbeau" < *iverronn- {*e-wronn-?) : baltoslov. *wärn- „Rabe", thrak. -ffjoçv- „schwarz" (lo oo 6 M 33) : ir. bran „Rabe", gall. Branno- etc. BA § 192. bask. ertz „bord, ourlet", efrjz-pana „levre" : idg. dijal. *warsu- „Lippe", q. v. s. v. § 6. bask. esne „lait" < *b/w-e-žn- : mingr. b-ža id., skyth. Βυζ- ωνοί ... βονς αμίλγοντες μόν^ τ αυτί,] τροφή χρώνται : gruz. r-dze „Milch", svan. ly-die : rom. *salönio „Senne" ΒΑ § 292, Trombetti Orig. 121. Cf. tudi kelt. *basn- > *bann- > ir. bainne „Milch". bask. ezko „cire" : *wašk- > lit vâskas, slov. vosk-b etc., q. V. s. V. *wašk- § 6. bask. ibar „ vallée" < *w-i-warr- {i ^ a M 41) : gall. Vaverîs vallis, q. v. s. v. § 6. bask. idi „boeuf" < iber. Idu- < *w-T-i/du' {0 oo nll M 18) lat. vitulus „Kalb", q. v. s. v. vitulus § 6. bask. -ika „1" < *wlbit-k- : bask. bat „1", bakar „seul" {k 00 kh) behin „une fois" {blw "Ιλιον, hethit. Viluša? bask. il(l)e alle „ cheveu, laine" < *wil(l)- : aegypt. wl > ουλαι „krauses Haar" Trombetti Orig, 145. bask. izi-o „accendere" < *we[r]ts- : etrusk. verse „ignis", rom. *wastula „Kuchen" BA § 100. ^ S tš cf. bask. urchin-ch „belette", če ne < urricha „femelle" + unchi „lapin". 54 K. Oštir. bask. odol „sang" < *wlbodol- : gr. βδέλλα „sangsue" ( > βόάλλω „sucer") A 309. bask. ogi „pain" < *blwok- (ο oo e BA § 3715) : phryg. βίκος IT 84. bask. on „gut" < *won- : aegypt. «»«-/„sich freuen" Trom- betti Orig. 139 ali pa < lat. bonum. bask. orein „cerf" < '^wlborenn- (nn oo n) : alb. brin- „Ge- weih" {n(n) 00 nt) messap. βρίντιον etc. VZ 286. bask. *-ots „Rind" (cf. or-och^ „veau mâle") <; *w-on-tš- (s < sä oo s) ind. vqsa-ga-s „Stier", q. v. s. v. § 6. bask. otso „loup" < *wotš- : aegypt. wns > ov Vortu- mnus > Vertumnus „ a η η u s vertens" (r oo / M 6) etrusk. Voltu- mna (cf. etrusk. a-vil- „Jahr") VZ 317. bask. ΧΧΓΖΟ USO jf palombe" < *wurdz- {dz zd M 7) : alb. *warzd- > *vü[r]dd- > vidit- id. IT 123. c) V prednji Aziji nahajamo istotako ii>-formant in sicer kot prefiks in suffiks predvsem v severnokavkaških dijalektih η. pr. avar. w-ats „Bruder" : j-ats „Schwester", betseda-w „reich" maskul. : betseda-i femin. : betšeda-h neutr.; arči dia w-i „der Vater ist" : bua d-i „die Mutter ist" etc., kjer se w-formant nanaša na razumna bitja moškega spola in d- {dlj M 12 sq.) z'//-formant med drugim na razumna bitja žen- skega spola. Raba kakor avar. w-olu „die Liebe, deren Gegenstand ein Mann ist" : j-olu „die Liebe, deren Gegenstand ein Weib ist", xürkan. w-äh „Gesicht des Mannes"; d-äh „Gesicht der Frau" etc. Fr. Müller Grundr. 1II/2 49 sqq., D irr Über die Klassen in den kauk. Sprachen 125 sqq. kažejo jasno na demonstrativno-anaforični izvor w- in J/y-formanta. Semkaj spadajo nadalje členom podobni prefiksi v protohethitskem dijalektu, kjer se pojavljajo k šah „böse" tvorbe kakor a-šah, i-šah : w-a-šah „der Böse" etc. Friedrich Eberts Reallex. I 135, o čemer tudi [Bleichsteiner Berichte des Forschungsinstitutes für Osten und Orient III 102 sq.] cf. V južno- kavkaških dijalektih so ti prakavkaški klasni diskriminanti {w, i j I, d, b) le v petrefaktih ohranjeni, isto velja za w- in i-prefikse v lykij- ščini, h čemur lyk. t-e-hlus3 dd-e-pnnewe etc. Sun d wall Einheim. Namen d. Lykier 277 : *w-a-zala, *w-e-hnte etc. 1. c. 241 sq. cf. Med ^ or- „Junges" kakor v or-khatz „chevreuil" : a-huntz „chevre". Veneti in Anti. 55 w- in i/c?-prefiksom ter deblom nahajamo poleg α/e-vokala tudi i- in o/«-samoglasnike — cf. brez klasnega prefiksa lyk. i-tlehi, *u-trqqnti etc. 1. C. 277 —, tako da se da semkaj uvrstiti tudi Iyk. *w-t- v Ovi- γερις, Ονι-δερμα, Ονι-ταΰις etc. M 4 sq. § 5. V palaeoevropskih (= predidg.) jezikih ni nikake sledi žive uporabe w- in i/J-prefiksa za „moški" oziroma za „zenski" spol, vendar sta se ohranila ta dva formanta v petrefaktih, kakor smo to konstatirali že za aegypt. w- ter maloazijatski w- oziroma t-. Domne- vam, da bazira diferenca : predlat. vulpes „Fuchs" : predalb. δeΓpεrε id. napram sumer. lub id., predgrk. άΐώπηξ etc. na alarod. *w-[o]lp- maskul. : *d-[o]alblp- femin. (cf. tudi predsemit. *th-a-olab- < *paolabu „Fuchs"). Istotako se morda sme predstind. vyâghra- „Tiger", *vaghr- > iran. *vagrah > arm. vagr, npers. babr poleg prediran. *tig[hjriš > gr. τίγρις „tigresse, tigre" iz alarod. *iv-(i)-aghr- maskul. : *t-ighr- femin. izvajati; k a oo / cf. M 41. Ravnotako prehaja palaeoevropsko *w-aph- mask. : *t-aph- femin. (s ph'» p M 44 sq. k predlat. apis „Biene") v pragerm. *waf-än- > *wa&ön- > stvn. wabo waba „Wabe" (δ iz / radi stnfrk. *wâfla > nvn. Waffel) oziroma v predital. *tafân- ( > osko-umbr. > ital. tafano) > lat. tabânus „Bremse" ; semkaj z iz- padom začetnega a/e- tudi predlat. favus „Wabe". Na ta način se da slednjič spojiti predkelt. *t-arw- „Kuh" > maskul. *tarw-o- > ir. tarb „Stier" s predkelt. *w-erw- „Stier" > femin. *werw-ä > ir. ferb „Kuh" ter *alerw- z hj oo è M 33 sq. dalje s predbalto-germ. *ä/urb- v stnord. arfr „Ochs", lit. arbonas id., ags. orf yrfe „Vieh", ki je izvedeno z o-formantom M 17 iz predgerm. *araz > stisl. urr, stvn. ags. ur „Ur, Auerochs". Vsekakor spominjata w- in t- v teh besedah na w- in t- za maskul. oziroma femin. v berber. dijal. *w-a-skur > stat. anneks. uskur „Rebhahn" in v t-a-skur-t „Rebhenne". Istotako se da komaj w- in thid- v predgall. *w-o-ges- „Fichte" > Vogesos > Vosegos Vo/asagus „Vogesen, Vosges" : alp.-roman. *d-a-g[e]s- > *daks-ia > (oziroma z gall. ks > xs)^ *dasia „mit Nadeln versehener Ast von Tannen, Fichten etc." REW 2481 = alp.-nvn. dachsen läsen Battisti Studi di storia lingu. 43, Dax „Tannenzweige" — kar stavi Schweizer ZONF II 44 k lat. texere „weben" — napram predkelt. *ges-ûst- > ir. gius „Kiefer" ločiti od w- in t- v berber. dijal. a-saf, stat. anneks. w-a-saf „chêne à glands doux" : t-a-saf-t „Ballotaeiche", čigar -saf- ^ Poleg gall. ks > xs pr. tudi staroevropski ks > s(s) IT 101, M 10 (n. pr. Άξιάκης > Asiaces etc.) ter lïgur. *w-e-[gjs- „Fichte" v Vesulus pinifer. 56 K. Oštir. spajajo s predlat. *süfar > säber „Korkeiche". Dočim spominjam glede i-prefiksa v staroevropščini na BA § 498, IT 121, M 4 ter na berber. > lat. t-a- v ta-buda, ta-marix, ta-gantes — ta-minia „eine Pflanze mit roten Beeren" : Zinnober" IT 87 — etc. Schuchardt Roman. Lehnw. im Berber. 16, hočem v sledečem na kratko omeniti staroevropske ro-prefigirane besede. Pri predslovan- skih besedah je poleg iü-prefiksa upoštevati tudi slovanski stavčno- fonetični v- — predvsem pred labijalnimi vokali — in pri slovanskih krajevnih imenih predlog vb; v baščini sta prabaški w in b sovpala v b, tako da ni mogoče ločiti ro-prefiksa od i-prefiksa. V keltščini konkurira s staroevropskim M)-o-prefiksom idg. *upo > kelt. a>o-predlog. Poleg tega nahajamo tudi v indogermanščini verbalni prefiks w- n. pr. *w-ers- : *ers- „regnen", *w-erdh- : *erdh- „wachsen" etc. ; nominalnega iü-prefiksa v idg. po mojem mnenju ni izvzemši pri deverbativih. Slednjič je w-prefiks lahko tudi le dozdeven, če upoštevamo pod* obravnavani staroevropski w- > ö-prehod. § 6. bazter bask. „coin, angle" < *w/b-a-s'ser- : bask. ziri „coin, cheville". beazum-a > beazunbask.„fiel, amertume" < *w/b-e-asum- (m»pM7) : gr. άοπίνϋ-ιον > αφίν&ιον'^ „absinthe" — cf. germ. *wazi- möd- id. s. V. —, bask. zam-in, samin „amer". begi bask. „oeil" < *w/b-e-ki'- {r Š M 24) : bask. i-kus-i „voir", i-kar-tu «regarder", i-ker „visiter", *kš- > so „regard", *ich + so (cf. ichi^ «laisser") > ichu «aveugle", ir. ci- „sehen", kelt. *w-e-kä- > ir. fech-, feg- ( > fech-, feg-) id. beharri belarri bask. „oreille" <: *w/b-e-khaR- : ing. qur «Ohr" BA § 47; morebiti bask. i-ra-kurr-i «*machen hören > lire". Cf. tudi gall. *opsin- > *ocsin- v al-oxinum „Wermut". Cf. tudi iber-aquit. -itz- v *caisar = caesar „dimitte" — cf. Holder s. v. caesar: „namque Gaius lulius Caesar, cum dimicaret in Gallia et ab hoste raptus equo eius portaretur armatus, occurrit quidam ex hostibus, qui eum nosset, et insultans ait ,caesar, caesar (cecos ac caesar)', quod Gallorum (pač Akvitancev v Galliji !) lingua jdimitte' significat: et ita factum est, ut dimitteretur" —, če iz *k-a- itz-ar „tu dimitte hunc", h čemur cf. bask. h-, -k, hi „tu", ilutz-i «laisser, cesser, abandonner", ar „celui-là" ter tvorbe kakor h-a-bil „geh!" (: i-bil-i), praet. 2. pers. h-enkarren. Veneti in Anti. 57 behatz bask. „doigt, ongle" < *w/b-e-hatz : bask. hatz id. behorbi gor(r-) bask. „jument" < *wlb-eli-ghoR- (o =o e BA § 3716) : skyth. *g(h)err- „equus" > Γίρρος „Konka (: konj'b)". bide bask. „chemin, route", bida-ta „guider" = rom. *wîda „Fremdenführer" < *w-ï-da (β x> r M 8) bask. bi-der „fois" : bask. e-dir-en „*treten auf etwas > finden". bihar bigar bask. „demain" < *wlb-i-ghar- {gh <» ö M 6) : bask. *ar- „matin" > ar-t-izar „V étoile du matin" (0 co g M 6) *gor- > goiz „matin". bihotz hask. „coeur" < *w/b-i-kho-s's- (s's oo / M 19) *kh't- : aegypt. h'tf hητ htr „Herz". bihurri bask. „tordu, pervers" < *wlb-i-khuR- (u co e BA § 3716) : bask. o-ker, o-i-her „oblique, tortueux, borgne" ΒΑ § 25, 47, 683. bizar bask. „barba" (s oo t/d M 19) bidar „mento" < *wlb-i-tlsaR- : kür. čar „peli, capelli" etc. Trombetti Orig. lingu. base. 117. bizi bask. „vie" < *wlb-t-tsw-i : etrusk. zivas „lebend??", sval-ce „vixit" BA § 441. Vabar liby. „FN" < *w-a-bar- (b Burg", etrusk. &au[ejr- „»Fels > Grab", lemn. tavar- BA § 887. vadabä ind. „Stute" : etrusk. δάμνος „ϊππος" < *dabn-, lit. dobila! „*Pferdekraut > Klee" (s =0 ê) slov. dé[b]-tel-j- id. (Ä oo m M 7) dç-tel-j- id. ΡΕ 24, M 19. *vafr- > *va[h]r- (z etrusk. / > h) etrusk. „histrio" (> lat. dijal. vafer „pfiffig, verschmitzt" ; lat. vabrum „varium", varias „man- nigfaltig, bunt") < *w-a-phr- : etrusk. φersu > lat. persona „die Rolle, der Karakter einer Person, Larve, Maske des Schauspielers" < *pher-sOn M 48. 58 K. Oštir. *vagdana- ar. „Kopf" ( > avest. ναγοαηα-) < *w-a-kd- : *a-kd- „caput" > gr. αγους' αγγος Κρητιχόν Hesych. {d oo tš M 19) etrusk. *cass- „Kopf" (α oo o BA § 37U) gr. χόττα ΡΕ 28. valabhî vadabhï ind. „First, Zinne, Söller" < *w-a-labh- : gr. λόφος „colline", ligur. a-l(e)b- „Burg" etc. M 45. vanga gall.-lat. „eine Art Hacke oder Karst" < *w-a-ng- : lit. tlt-nagas „Feuerstein", pr. nagis; slov. nožb „couteau" radi let. nazis hitreje k -noziti, komaj ■= *nagjb, če let. nazis < nožb. vangam ind. „Zinn" < *w-a-ag- : nägam „Blei, Zinn" etc. M 26. ^ vapbno ( > sekundarno vapiti) slov. „Kalk" < *w-ä-penn- : ligur. Penninus > Poeninus mons; etrusk. Appenninus{< A-p-) mons, pen-&-na „Stein", lat. Pénates „Götter des Herdfeuers" + (če iz *pen „Stein > Herd") ΡΕ 5, M 47. Vardaei illyrothrak. < *w-ard- : Άρδιατοι, gr. (Attika) Άροηττύς mons (če ne k idg. *(ω)α''- rä'dh- „hoch" > lat. arduus, gr./ορ^ός). Varunas ind. „Gott des Nachthimmels, der Gewässer" : hethit. arunas „Meer" Kretschmer KZ 55, 75. Vasal(a)etus liby. „BN" < *w-a-salet- : lat. saltus „gebirgiger, waldiger Landstrich" (α oo f M 41) sil-ua „Wald", Slla saltus. *vasäpara- ar. „Igel" (> avest. vanhäpara-) < *w-a-säpar- {rllt M 13) : gr. ϋπάταγγος οπάταγος Οπατάγγης „ericius marinus". *vasc- rom. „Ekel" ( > Span, basca „Ekel", bascar „Ekel haben") < *w-as-k- : rom. *asc- ( > Span. etc. asco, log. äskamu, stfrc. ascre etc. REW 700) : bask. hats „degout" ; as-ki „assez", ase „rassasie, rempli". Vaveris vallis gall. < *w-a-wer- (α oo / M 41) bask. i-balrji „riviere" > i-bar(r-) „vallee" {b < w) ^ Κ *pen- „Herdstein > Herd" tudi πενέατης ΡΕ 5 kakor ognjb : ognjištb „mancipium", etrusk. > lat. atrium „*Herdraum > Mittelraum des altital. Hauses" (: hadra id est petra [r <χ> O M 8] αδίας ,,εβχάρα" M 47) > etrusk. etera „πενέθτης" z etrusk. α oo e. Veneti in Anti. 59 : rom. *vai-ca (= iber. Voica) > vëca „Aue, fruchtbares Feld", redupl. *ver-vecäria „bebautes Feld" M 35. ναζΊ'^ avest. „säugend (von der Kuh)" : ind. ahl „Kuh". väsi ind. „Axt" < *w-ätSi (ä «> α VZ 267) s tš > idg. dijal. 's : ind. par-ašu-š id. Radi alarod. *wa''tš „Erz" M 33 je naj- brže računati z w- > O, o čemer zgoraj pod * cf. vqsagas ind. „Stier" < *w-ans- {s co sh > s M 7) : ind. anad-vän „Stier < *anaž- < *anaš-, bask. (? *wontš- > ) *otš- v or-och „veau mâle", kauk. dijal. oc", uns^a „Stier" etc. Vectis "Ικτις kelt. „brittan. Insel mit Zinndepot" < *w-i-kt- (kt gd V kompozitu IT 78) : ir. *kra''-gd- > cred „Zinn" M 29. Velèbit shr. < *w-elebù(n)t- (cf. illyr. -(n)t- ν Sarute, Dallunto) : Άλβιον όρος. Veles'i slov. „Seelengott" < *w-e-leps- (e <» α BA § 3716) : etrusk. *laps-'^ > *las- > stlat. lases „Geister" (: etrusk. lupu „mortuus", q. v. s. v. vopTscus) ; s s co ss VZ 267 cf. lat. lessus „Tot en klage". vehb(l)Qd'b slov. „camelus" < *w-ulbland- + veh- „magnus" (w- je najbrže še le slov. v- pred ■&-!) : got. ulbandus {< έλϊ(ραντ-?) < *ulbland- <*ultbl-and- < *ult- ibil- < arm. utt id. + assyr. ibilu „Dromedar" in -and- kakor v skyth. τάρανοος „Renntier". Velpi montes liby. < *w-elp- {a co e BA § 3716) : ligur.-raet Alpes. Venavis Piémont — cf. „In Venavis, in va lie Segusina" — < *w-e-naw- : rom. *nava „Hoch- oder Tiefebene, die von Bergen ein- geschlossen ist" = bask. naba DAN 374. venna rom. „kleine Schleuse, Mühlgraben", raet. Vennones < *w-enn- + Sem z a CO ai ΒΑ § 3716 tudi ind. vëhat „eine schlecht oder gar nicht kalbende Kuh"? K. ps > xs > s(s) cf. etrusk. culsu „ Unterweltsgöttin " : gr. Καλυψώ „eine Todesgöttin" BA § 7. 60 K. Oštir. : *enn- > raet. Αίνος Aenus "Ενός, m „Inn" Ettmayer GRM II 304. vêpres lat. „Dornstrauch, Dornbusch", slat. „Brombeere" < *w-e-pr- {p 00 h) : *br „Dornstrauch, Brombeere" > stvn. orämo bräm-beri etc. (ό 00 m M 7) gr. μόρον μώρον „Brombeere > Maulbeere" > lat. mörum, sir. merenn „Maulbeere" (r oo ö M 8) dak. μαντεία, alb. man'^, gr. *b''nt- > βάτος „ronce, mûre sauvage". verpa lat. „männliches Glied" < *w-e-sap- : ind. sapas „penis", lat. sOpio id., gr. Πρί-αχος (jo oo m M 7) arm. ham-kh „penis". vesperttlio lat. „Fledermaus" < *w-e-sp9r- (s oo f M 19 ; a oo α) *-tapttr- : slov. [x]ne-topyrjb id. (/> oo M 33) lat. saurix „eine Eulen- art". K xne- „Haut" = lit. s7-Â:sno- cf. IT 101; *tpr oo *(t)š(w)r k bask. sabur- „souris" (če ne iz sagur-, čerk. is^o, liby. ζί/ίρκς; cf. pa berber. dijal. w 00 ζϋίϋ > |r^(roj Basset Etudes 5), berber. dijal. a-me-tchouriai „Fledermaus". vestibulum lat. „Vorhof, Vorplatz vor dem Hause" < *w-e-stub- : slov. b-st^ba (: germ. *stub- „Stube"), lyk. *i-stuba-zi „Häus- chen (für Tote)" > isbazi „6ορυς·' VZ 307. vesaras ind. „Maultier" < *vësras < *w-e-išr- (r oo τι M 21) : arm. *e-isö" > es > išan-kh „âne" : *išn- > gr. zWogt „jeune mulet" (i oo α M 41) gr. *àhovoç > ό 8νος „âne". t S Ö < 'oo ^//: M 6 cf. γίννος kakor slov. v-eprb : lat. aper : gr. κάπρος ; slov. gun-j'a „(Ziegen)pelz" (au oo u BA 3716) gall.-lat. gunna : gr. ύννάς· αϊξ άγρια Hesych. : bask. *w-a-un(n)- > j-aun-tzi „vestire" = ir. fuan „lacerna" poleg *w-a-khunn- (cf. tabasar. qun Trombetti Orig. 130) > bask. ahuna „capretto", ahun-tz „capra". K *gaun- more- biti z η 00 ö M 21 illyr. *gau"-dzap- > alb. gεzόf „Pelz" iz *gauzaf (/ < p-s), gr. γανϋάπης (s ö napram *dz\kakor v illyr. Ααοααρήτιοι : Δάζος etc. Krahe Alt. balkanillyr. geogr. Namen 86); *dzap- komaj z ώ 00 M 19 k gr. τάπης τΐδάπις „tapis" (α oo / M 41) gr. διφ-ϋ^ϊρα „peau apprêtée" s -t(h)a'r- (kakor etrusk. capys : lat. a-ccipiter BA § 42) iz *dip- 00 *tsapp- (M 19) > alb. t-sap = illyr. *tsapp- „Ziegen- bock" REW 9599. Veneti in Anti. 61 *vek'bša slov. „Eichhörnchen" < *zu-ê-kusj- {u co o BA § 3716) i : rom. *kosja id. Viadua illyrothrak. < *w-l-adu'- (o oo /· M 8) : slov. *adur- > Od-bra id. victima lat. „Opfertier, Opfer" < *w-i-kt- „divinus" (cf. etrusk. aesar „deus" > gr. ιερός „sacre" > ιρ?Υιον „victime") < *w-i-kt- : ^glkaH- „Gott" ( > germ. *gup- > *gud- etc.) VZ 278. Victumulae < Ο'νιχτό-μελα gall. „*Goldberg" < *w-i-kto „Gold" + kelt. *mello- „Hügel" : gr. κύτιαος „Goldregen", κντινος „Goldapfel > ροιά" etc. M 3. vidla slov. „Gabel" < *w-t-dh[u]l- ^ : etrusk. *dhul-sk9n- > lat. *pu[ljsc9na >/uscma „Dreizack" (Zoo η M 21) etrusk. *dhun „3" > &un- &u; *sk9n- <*-skên-, cf. lat. s(a)cêna „Haue des Pontifex". vigaria gall.? „Gerstenkorn im Auge?, cf. Holder s. v." < *w-i-gar- : arm. gari „Gerste". vigneta gall. „solis oculus" < *w-i-gn- : bask. *i-gun- „Sonne" > igu-zki : e-gun „Tag". vigbnjb slov. „Schmied(e)" < *w-ï-gubn-j- (u oo o BA § 3716) i : kelt. *gobann- „Schmied" M 42. vingarius rom. (Svica) „Rötel" < *w-ingar- : *i-n-gar- „rot" > bask. ch-ingar „etincelle, braise, charbon", inar inhar : gorri „rot", gar „Flamme". viraj'b slov. „Paradies" < *w-T-räju- (če ne iran. po Vasmerju iz *v^ Ir-\) : rajb id. virgo lat. „Jungfrau, Mädchen" < *w-i-ragön- (g oo k) : etrusk. *racö" > racun-eta „Beiname einer lasa", *rac/g- afn]t-ia > ital. ragazza „Mädchen"; etrusk. *t-a-rcet- M 4 > Taget- „Name eines Götterknaben" = Τάρκων Schultz Roscher My- thol. V 4. Visla slov. {s ks > s napram ks > kx > xM 41) = germ. *Wlxsl- < *œîksl- (ks 00 sk IT 101) lat. Visculus < *w-l-skl- (: *I-ksl- > slov. Isla „pritok Visle" Brückner Slownik 624) 62 K. Oštir. : balt. > aegypt. sacal „Bernstein" (s « s/ M 7) slov. stbklo „*Bernstein > Glas«; *iv-T-st[k]l- > germ. *Wjstlö „Weichsel« = lat. Vistula M 51 sq.? vispillo vespillo lat. „Leichenträger für Arme, Leichenräuber" < *w-i-sp- : lat. sepelio M 5 (s » dçtel- „Klee" (m « ό M 7) *dëb-tel- > détel- id. etc. M 5. Cf. tudi zgoraj ind. vadabä „Stute". *vit(a)v- etrusk. > e-vitiu- „Vollmond?" > ital. *e[v]idu- (> osk. eiduis, lat. îdas „Monatsmitte") < *w-i-diw- : etrusk. tiu „luna, mensis" BA § 201. vitulus lat. „Kalb" < *w-i-tel- : slov. telç id. M 5. vitapas (t < t?) ind. „Ast, Zweig, Ranke, Busch, Strauch" < *w-i-tap- {t 00 is, / 00 α M 19, 41) lat. vaspix^ „ein dichter Büschel" (α 00 e) lat. vespix „dichtes Gesträuch" < *w-a/e-(t)s(a)p- : lyk. tumfina ,,ραβδός" < *tupn- BA § 602. vivblga slov. „oriolus galbula" < *w-I-wtig- : i-vblga id. : vblga id. vidulus lat. „ein geflochtener, mit Leder überzogener Korb" < *w-T-dhul- (u 00 a VZ 267) : gr. θύλακος „sac (de peau)". v'ipera lat. „Viper" < *w-l-par- : gr. παρώας „Art Schlange" A 298, VZ 307. + -k- V vaspix vespix kakor η. pr. ν ligur. (Taurini) araviceli raviceli (Holder s. v. aquiceli) „pitydia e pinastris" : alp. *arulla „pinus cembra" Battisti Studi 44 (/oo ö M 15) nvn. dijal. Arve, ki je so- rodno z etrusk. Rav-enna M 2 radi pinjskik gozdov v okolici PW Realenc. s. v. 302; -I- v araviceli kakor v alp. *frausula „Rose" {au 00 u/o ΒΑ § 3716; / 00 Hl M 47) : lat. [vjrosa, lat. insula : gr. νηαος etc. Veneti in Anti. 63 visumams gall. „Klee" < *w-X-sumâr- (u œ ef M 16, A 299 ; à < Ö 00 o) : gall. μερι-αειμόριον {ei eo i) ir. seamar {o pr. wobsrus, lit. obšrus (â 00 ê BA § 3716; r oo 6> M 8) slov. *ëbd£u'- > e'zv-'b „Dachs". Vobesca iber. „Wald bei Bilbilis" < *w-o-beš- (o oo α ΒΑ § 3716) : rom. a-bs-us „unbebaut" : bask. baso „foret". Vogesos > Vosegos Vo/asagus gall. „Vogesen, Vosges" < *w-o-ges-^ (o 00 e BA 3716 in ks > s(s) M 10) ligur. Vesulus pinifer : *gesust- > ir. gius „Kiefer" {g k) germ. *kezn- > *këna- „Kien", jslov. dijal. ma-cesn-b {ke > ce 1) „Lärche". volpes lat. „Fuchs", lit. vilpisys „wilde Katze", (+ idg. *^lk"os „Wolf") germ. *wulfaz „Wolf" < *ii;-o/p-+tt : gr. αλώπηξ „Fuchs", lit. lâpé id. etc. (+ d- alb. ô-élptrs {d 00 th) semit. *p-a-olab-u id. *vo(m)pir'b slov. „Vampir" < *wampïr- < *wappir- {mp < pp VZ 324) < *w-apir- (ä 00 ê BA § 3716) : gr. *ήπιρ- (/· oo ö M 8) ήπίαλος „cauchemar" {ρ b) äßav- τίς· . . . νεκροί Hesych.; lat. ναρρο „animal est volans, quod vulgo animas vocant" ? ■'' Cf. tudi gr. *6αμ-β- „3" {-b- je pluralformant 1) v οαμβύκη „drei- eckiges Saiteninstrument". 't^ S femin. d- cf. *d-a-[kjs- (j^s > s M 10) > rom. "dasia „mit Nadeln versehener Ast von Tannen, Fichten", nvn. dijal. Dax. Semkaj morebiti tudi lat. lupus „Wolf" (Z oo r M 6) o.-sab. hir- pus id. {h < 0?) in slednjič s p χ b gr. "Ιρβος „Vater des A1 ο - pekos". 64 K. Oštir. voplscus^ (0 = 0?) lat. „einer von Zwillingen, der zur Welt kommt, nachdem der andere, zu früh geborene, gestorben ist" < *vojOp- (j l M 12) gr. [*/]όλοφώϊος „funeste?" < *w-o-lop(h)ö" : etrusk. lupu „mortuus", gr. ά-λίβας ,,νεκρός", Άλύ/ίβας „Hadesheros", lat. *Lub- > Libîtina „Leichengöttin" {I (J) M 12, 15) gr. αβαντες „νεκροί". vyâghras ind. „Tiger" < *w-i-aghr- : *w-aghr- > iran. *vagrah > arm. vagr, perz. babr (â œ f M 41) *ighr- (+ i-prefiks M 4) : iran. *t-ighr-i-š > *tigriš > gr. τίγρις „tigresse, tigre". w's-t aegypt. „ein fuchsköpf iger Schutzgott" < *wš' (' 00 r M 8) *wšr < *w-sr : bask. [w]a-zari „renard" (u> 00 è M 33) βαοαάρη' αλώπηξ παρά Κνρηναίοις (= kopt. βαίορ „Fuchs"), βαοαάραι · χιτώνες, οϋς εφό- ρονν ai Θράκιαι Βάκχαι Hesych. (s 00 ί Μ 19) βα&νρρη' γαλή Ικτίνος, νπό ΛνδΦν Hesych. : karata sare, andi sor „volpe" etc. Trombetti Orig. 114. *waBa/ôn- germ. „Wabe" < *waph-än- (η w / M 21 ; a <χ> g) *wéf-l- > stnfrk. *wäfla > nvn. Waffel etc. f) *fa-w- > favus „Wabe", *t-afân- ( > osk.-umbr. > ital. tafano) > tabânus „Bremse" s f-pre- fiksom M 4. *wag(ö)n- germ. „Kiesel" ( > stvn. waggo, svn. wacke) < *w-a- g(ô)n- : berber. dijal. a-ggun, anneks. w-a-ggun „Gestein" : illyrothrak. *gon- „λί9ος" v dak. γονολήτα „λid-οβπερμιον", rom. *gan-da „Geröllhalde" etc. BA § 72. *waizda- germ. „Waid" < *w-ai-zda'^- {0 » r/l VZ 273 ; ai 00 i) *wi-zdel-^ > got. *wizdila (zd œ M 7) gr. *w-i-tsa-t- > ΐοατις (ts » t M 19) *w-i-t(u)r- > lat. vitrum „Waid, Glas", gr. *ά-/ιτνρον > αίτνρον < *w-(a)i-zda''(l)- « *w-i-t(s)air)- : \ôn 00 yd//r „blau" > bask. redupl. [t]ur-din „bleu", urdin- belar „Waid", berber. ■\/dl „bleu" œ -y/oN-k id.; k bask. t- > 0 cf. liby. Άα-τάρτη „Inselname «Wasser-zwischen»" : bask. arte etc. ΒΑ § 542 ter obširno M 27. + -sk- morebiti k gr. θκφ· παιδίακη Hesych., etrusk. šeχ- „filia"; komaj z metatezo k -cs- v etrusk. rata-cs „frater?" (= gr. *xašš- v κααίγνητος „frere"?; praoblika *u>-o-/^//o/)ii"-r-^s- oziroma *w-o-[llop^"- J-sk-?), hušiur „progenitus". . c tt Semkaj komaj ind. väidäryam „Beryll" τ d < žd. Veneti in Anti. 65 *walth- > germ. *wälf)u- „Wald" (α oo e) germ. *wélpia- „wild", kelt. *welth- ( > stbret. gueld- „indomita", kymr. gwyllt „wild", korn. givyls) < *w-a/e-lth- (i oo ss M 19) : gr. αλΰος „bois", slov. *lêss- > lesi, „Wald" ; "la^t/ts- pač k germ. *lai(t)h- > *lap(p)- (h0 M 44) *laü- „Brett, Bohle", kelt. *s-latt- M 5 > ir. slat, kymr. llath „virga, pertica" (Z oo ö M 15) lat. asser „Latte", bask. zur „bois" u kakor gr. οίοπώτη : οΊ'βνπος) , ,_ . , ... : lat. lutum id., če ne iz *wZ- < *wlajl-. *wanestu- (a oo e) *wenest- germ. „Wanst" (e oo a) ind. vaništhuš „Mastdarm" < *w-ale-nehst(h)- (st ts M 7) : etrusk. netšvis „haruspex"; *nëtsu'' M 8 spada s is oo t/d M 19 k slov. ned'hro ,,κύλπος" (*Ότ,η néd'hra > ν%η éd'bra)), gr. νηούς „ventre" IT 89, *w-e-ntl-, q. v. s. v. *wandu- germ. „Erdratte, Maulwurf" < *w-a-mth/d- {th/d < th/t oo τ > tt) : rom. motta „Erdhaufen ( > dijal. .Maulwurfshügel')" ; cf. ζ α 00 / M 41 tudi gr. ΐ-νδονρος' άαπάλαξ Hesych., vendar najbrže iz- posojeno iz ind. unduruš „Maus oder Ratte", ki je tudi iz *w-u-nd- razložljivo. *wang- ( > got. waggs „Wiese > παράοειΰος") < *w-a-mg- : kelt. *mag- ( > ir. mach „campus", gall. -magos). *wangan- germ. „Wange" < *w-a-mg- (n oo Z M 21) : lat. magulum „Mund", *mag-s- > mala maxilla „Kinnbacke, Kinnlade". *wantu- germ. „Fausthandschuh" < *w-a-mt- : *mät- > stkymr. maut „Daumen", Finger" < *ma/etr-, arm. matn id. *warph- kelt. „Collum" — s „collum > kols^" tudi lit. värpa „Ahre" — ( > *warr- > ir. farr „Bettpfosten", kymr. gwàr „the nape of the neck", stkorn. guar „collum") < *w-ä-rph- (r l M 6) : bask. lepo „cou". *warsu- „Lippe" ( > pr. warsus, stnord. vgrr) < *w-a-rs- (s co l M 24) *w-e-rel- > got. wairilö : bask. e-rtz „bord, ourlet", *erz-pan- > ezpana „levre" — seveda je računati tudi z bask. w- > O zgoraj ^ —, aegypt. *rl > *rf > r „Mund". s 66 K. Oštir. *waru/ipa- germ. „Werder" ( > ags. warop, stvn. warid etc.) < *w-ar-(u/i-)th- (α oo e) kelt. *iv-er-t- > ir. fert „Hügel" : lat. ärae „Felsbänke", ära „Altar"; gr. *or[u]t- > ορτύς, ώρτός ,,βωμός" Hesych., *oru-m-(b)- > ορνμος δρνμβος ,,βωμός" Hesych. adnot. ορτός. ^wa^sa^nlr- (k η oo ,- cf. M 21) „Blut, Ader" ( > keh. *wesar- „Blut" > kymr. gwyar; ital. *wesn- > lat. vena „Blutader", ar. *wasu(n)- „Blut" > avest. vohu(n)- [a/e oo ai BA § 3716] germ. *wai- sun-dl „Ader" [cf. stvn. weisunt\ > Luft-, Speiseröhre") < ^w-a^-sa^n/r- : lat. aser „Blut", gr. εαρ, ind. asr-k asnas, let. asins : lat. san-gu-en. Semkaj tudi bask. *san(n)- > zan „veine, nerf, racine", *i/u-sa/en(n) > izai „sangsue", u-sen-a id. {[w] oo m) a-ntcha id. Koren najbrže *mo-Son- oo *wo-šor > *[w]o-šor ΒΑ § 439. *wast- > lat. vastus „weit" (t oo d) kelt. *wazd- > ir. fot „Länge" < *w-a-stld- ^ : slov. setb(m) „extremus" (s oo r M 24) bask. *mtin > ur- ruti, *urmt[i]n > hurrun {u oo /) *urritn > urrin „loin". t_ *wašk- „Wachs" ( > lit. vâskas, slov. vosk'b \šk oo kš IT 101] germ. *waxsa-) < *w-ap-šk- : lat. apis „Biene", q. v. s. v. *waßa/ön-. *waun- kelt. ( > ir. fuan „lacerna) = bask. *w-a-un- ( > -aun- tz- j-auntzi „vestire") : gr. ϋννάζ * «ϊ| αγρία Hesych. etc., q. ν. adnot. s. v. vësaras. *waxta^l- germ. „Wachtel" ( > stvn. wahtala, ags. wyhtel etc.) < *w-a-kta''l- (/ oo /■ M 6) : lat. coturnix id. {-nix po cornix). *wazimöä- {*wezamöd-?) germ. „Wermut" (stvn. wer(i)muota weramôte, ags. wermOd etc.) < *w-a-sem-äHh- {m «> p M7, Ö oo n M 21 in a 00 rM 41) : gr. ά-απ-Ιν&·ιον > αφίν&ιον „absinthe" etc., q. v. s. v. beazum-a. *wäp- ( > ind. vâpl „Teich", slov. vapa „stagnum") < *w-äp- (äp 00 ap(p) VZ 267) : zgerm. dijal. -apfp)- v rečnih imenih, sicil. "Λναπος „FN", Σύραπος „FN", illyr. Arelape, gornjeital. *Esoc-apa > Esgaa Ettmayer ZONF 1 38. *wäs- „feucht" ( > stvn. waso „feuchter Erdgrund, Schlamm", ags. wös „Feuchtigkeit", angl. lüOOS ff Meergras snn. wasem Veneti in Anti. 67 „Dunst", let. vaša „Feuchtigkeit" [α oo e] kelt. *wes-m-On- „Meer- gras" > ir. femmuin, kymr. gwymon) < *w-äs- (s =o ss VZ 266 sq.) : gr. αοις „limon d' un fleuve, fange". *wedr-^ kelt. ( > ir. fér „Gras", skymr. gweir „Heu") : bask. *w-e-darr- > bedar (of oo / M 13) belar „herbe, foin" : bask. larre «pâturage dans la montagne". *weîph- „Weib" > germ. *wïëa-, *weiph-l- „des Weibes > weibisch" > kelt. *weil- ( > ir. fiai „keusch", kymr. gwyl „verschämt") < *w-eiph- {ei 00 o M 16) : gr. *όπνια > όπνίω „prendre pour femme" = etrusk. puia (< *op-u"-ia) „Ehefrau", -iz"-ia-femin. k *apa „Mensch, Mann" M 48. *wekn- kelt. „Spaten" ( > ir. fec, nir. feac) < *w-e-kn- „Stein" (ö 00 ô > au; cf. gr. ί-πνός oo βαννύς) : gall. a-cauno- „Stein, Fels" ; k pomenu cf. lat. saxum a Felsstück" > stvn. sahs „Messer". *wekOs {*wegOs?) kelt. „kochen" > *wekhah > ir. *fi"ch (če */f"cA ne iz *weghah ?) v nir. fiuchadh, ir. na figed, fichiudh < *w-e-k/goš : bask. e-gos-i id. *wendter- baltoslov. „Art Netz" ( > slov. vçten, lit. véntaris) < *w-e-n9t-er- : *nät- > germ. *nalot- „Netz", pr. noatis „Nessel", lit. no- teré id. {t<» ts M 19) lat. nassa „Fischreuse". *wentl- „Bauch(schmerz)" ( > ir. feoil „*Bauch > Fleisch", nbret. gwentl gwentr „heftiger Schmerz" < sbret. guentlou „Geburtswehen") -e-nZ-^(i oo «f) : gr. *nêdT > νηδύς „ventre", slov. (n)ëd'bro „χύλπος", q. ν. s. ν. *wanestu-. *wepr- baltoslov. „Eber" ( > let. vepris, slov. veprb) < *w-epr- (e 00 α BA § STle) : lat. aper (p χ> ph M 44) stvn. ebur {0 ' M 8 aegypt. *wd' > w'd „grün". t+ Z -è- M 17 cf. *w-a-nt-b- > germ. *wambo „Bauch", bret. gwamm „Frau (verächtlich)" ... K „Bauch > Bauchschmerz" cf. lat. cülus „Mastdarmloch" > slov. kyla „hernia". 5· 68 K. Oštir. *werwâ kelt. „Kuh" ( > ir. ferb) < *werw-o- „Stier" < *w-erw- (e 00 α BA § STle) *t-arw- „Kuh" > kelt. *tarw-o- „Stier" ( > gall. Taruos „GN", ir. tarb, kymr. tarw etc.); z u» oo à M 33 cf. : germ. *arba- > stnord. arfr „Ochs", lit. arbonas id. (a oo û) ags. orf „Vieh". *wëpna- germ. „*Werkzeug"'' > Waffe" < *w-ëp-n- {ë ca a BA § 3716; pxph >/ M 45) : rom. *afann- „Landbau" > *afannare „sich abmühen" (α 00 ä VZ 266) stvn. uoban „Landbau treiben". *wer- < *weer- kelt. ( > ir. fiar „schief", kymr. gwyr „crooked, askew", bret. gwar goar „courbe, tortu) < *weher- < *w-e-her- : bask. *w-i-hurr- > bi(h)urri „tordu, pervers", *o-wiher > oi(h)er „oblique, tortueux". *wikal- germ. „Wacholder" > stvn. wehfialtar (/ =o η M 21) germ. *wikan- ( > nvn. dijal. Machandel etc. Κ1 u g e s. v.) < *w-i-kan- (k oo ^r) : etrusk. γνίς (1. *γινΐς)· γερανός. Τνρρηνοί Hesych. Κ pomenu cf. stvn. krana-witu „Kranich-holz > Wacholder". *wikl- kelt. ( > ir. fél-mae „saepes") < *w-i-kl- : etrusk. cil-& „fines". *wiks-''i^ „Mistel" ( > gr. ίξύς, lat. viscum) < *w-i-ks- ( > *e-wiks-l- > lat. ïlex elex „Stech- oder Steineiche" [e/a, ks oo sk\ aesculus „Berg- eiche") : *(i-)ks-l- „Mistel > ιξοβόρος = Art Drossel > Drossel" ν gr. ΐ-χλα-m (χλ < ksl oo ski IT 101) ΐ-αχλα (poleg ks > s(s) M 10 v *i-sl- > ίλλάς), redupl. κί'χλ?/+++ : rom. *cassanus „Eiche" M 5 s pomen- skim prehodom kakor rom. *mesto- „Eiche" > germ. *mestil- „Mistel". Semkaj stavijo tudi sledeče *wtksa''nll-. *wlksa'nll- (k n oo / cf. M 21) „Weichselkirsche" ( > stvn. wihsela snn. Wessel- ; slov. *vi[k]sn-ja \h ks > s cf. M 41] > višnja {ks oo sk IT 101, n 00 Ö M 18, 21] rom. *viscj- > ital. visciola etc. REW 1433) < *w-T-ksa''-n/l-, q. v. s. v. *wïks-. + Cf. z Z 00 η M 21 eventuelno semkaj spadajoče gr. */οπλ- > δπλον „outil > arme". +t K *wxks- > *WTsk- morebiti frc. gui, če iz *guis < *wîsko ? +++ Disimilirano xi-yJXjt'j-la, ί-χ[λ]ά-λη? Veneti in Anti. 69 *wiksa- „Eingeweide" ( > gr. ίξύς „defaut des côtes, flanc", lat. viscus'^ „Eingeweide") < *wikts- (ts co si M 7) lat. gloss. vistilia „Ein- geweide" < *w-i-ks's- : *i-ks-l > lat. îlia „Weichen, Unterleib" <: *i-gts- (ts 00 si M 7) *gast- : gr. γαΰτήρ „ventre, estomac". *wikpo- „Pferd" ( > gr. 'ίππος, ΐκκος) < *w-i-kp- : kelt. *kapp- > sir. capall, kymr. ceffyl (pp oo b) gall. Ca- ballos, gr. καβάλ).ης, lat. caballus (a oo a) slov. kobyla (/ oo π M 21) lat. cabon-, *kabn- > slov. kon-jb. ' *wîntru- germ. „Winter" < *w-e-nt-r- (e oo α BA § 3716 ; r » 0 M 8 in i 00 oO : etrusk. ανόας· βορέας Hesych., bask. *(w-)e-ndur > edur „Schnee" τ. nd > d kakor germ. *gundu > bask. gadu Uhlenbeck Beitr. vgl. Lautl. bask. Dial. 52. *wipno- „Ofen" > gr. *ιπνΔς > "Εφ-ιπνος, ιπνός (ζ oo u A 299) pr. Wumpnis „four" > umnode „boulangerie" < *w-uli-pn- : *u-phn- > germ. *ufna- id. (p(h) oo b) : gr. βαννός „fourneau", βάναυοος „ouvrier travaillant au feu". wis got. ,,γαλήνη", gr. Ιΰϋος' γαλήνη Hesych. < *w-î-ts- : onomatopoet. *tš(w) > bask. i-cho\ „silence!" î-sil i-chil „se taire", lat. sileo, got. ana-sîlan „verstummen", gr. οτγή „silence", ΰ(ι)ωπ- id. (: οπ-α „voix") etc. *wisu/and- „Wisent" ( > stvn. wisunt, Ούίαανόος, pr. *wisand-br- > wissambris) < '*w-i-sulan-d- < ^w-T-sönl" M 18, 21 (cf. gr. ^fiow^i-i) „*juvenca" > fiφ, '/ώ, "1ων) zW-formantom (kakor v simila : αεμί-δ-αλις, αάμβαλον : *ΰαμβ-ό-αλ- > οάνδαλον, μούκηρος : ά-μύγ-δ-αλος) m dalje s (t)s 00 si M 7 k : *stun-br- > lit. stuiïïbras (st oo c?z IT 113; α oo α BA § 3716) slov. zqbn : karata zini „Kuh" etc. M 5. *wïser- gr. ( > ϋραξ, βείραξ) „autour" < *w-Tser- (ι oo ai BA § 3716, s 00 ss VZ 266) αίΰάρων (< *ά-/ΐΰΰαρων?) ,,ε'ίδος ίέρακος" Hesych. : etrusk. aesar „deus" (αι oo f oo α Lattes Rendic. Ist. Lomb. Il 41, 373 etc.) gr. ίαρός ιερός „sacre, saint", etrusk. *asr- > αρακος ,,Ίέραξ" Hesych. s s > 0 l. c. 46, 367 kakor v etrusk. *Caisr- > Cisra : K ks sk cf. IT 101 in gr. ΐξαλος „epith. de la chèvre sau- vage" : ΐακλαι . . . αΐγειαι μηλωταί Hesych. (: assyr. saqqu „Sack"?). 70 K. Oštir. Caere {(a)i χ u M 16) *a-cusl- > Άγνλλα; ker leži Caere „auf.... Tuffhügel" PW Realenc. s. v. 1282, najbrže h kar. γιΰϋα ,,λί&ος", Κιααος etc. Sund wall ENL 107, bask. -kaitz „Fels" etc. BA § 72, gr. κία(ο)ΐ]ρις „pierre ponce". *wiš(a^)l- „nympha" > slov. *vixla > vila (kakor zifxjla : lit. ginsla) spada z f « ô M 16 k balt. *wošu" (k n//oo O cf. M 18, 21) „junge Frau" > lit. *wuošw-je > uošve „Mutter der Frau" (ö =o o VZ 266; š(š) 00 H M 10) kelt. *wokšwij- „nurus" > kelt. dijal. '^gwox[w]id- > kymr. gwaudd, stkorn. guhit, bret. gouhez PE 18 (-«' < co or > ör M 8) lat. voxor [vjuxor „die rechtmäßige Frau" < *w-ä^-ks-^ : gr. *xccšs- > κααί-γνητος κατι-γνειτος „frere". — Iz *wlš(a'^)l- „nympha" z νύμφη > ννμφύτΟα = nevesta > nevést'bka „Wiesel" Schräder Reallex. s. v. Wiesel tudi germ. *wisulön- „Wiesel", gr. *a-fio(t)X- > αίΐλονρος αίλουρος „chat, chatte". Κ semasiologiji cf. more- biti tudi slov. las-i-ča „Wiesel" : etrusk. lasa „*Jungfrau > dienende Gottheit". *wïd- > kelt.-germ. *widu- „Wald, Holz, Baum", gr. */ίδα > ϊδη „foret, bois de construction" (f oo ei) kelt. *weid- „wild" ( > ir. fiad „Wild", kymr. gwydd „wild", stkorn. guit-, bret. gouez) < *w-i-d- < *W-ï-bd- (kakor αίδη < αίβδη) : gr. -/--Plural βδαροί' δρνες . δένδρα Hesych.+t § 7. Na podlagi vzgledov pod § 6 se sme primerjati *wenalet- : *an9t- „Venet > Slovan" z alarod. *ant(h)- „clovek" (v predgrk. αν&ρωπος, predhethit. antuhš- id.) PE 9, vendar je slov. *ant- v "Αντες ter slov. > ags. ent, nvn. dijal. enz „Riese" najbrže še le slov. ana- logična stavčnofonetična tvorba iz *wànt- < *wänt- < *wan9t- (kakor vosa > osa, vqs% > qs^ etc.) in *wandt- se loči od *wena/et- : *wendt- > slov. *went- le po α oo e. Zato tudi ne spada venet. *wen- V Veneti k *wen(n)- v raet. Venostes Vennonetes „ Alpenvölker" Krahe ^' *kš- „nympha, junge Frau" iz *ka^š- „jung" v etrusk. husr- nana „juvenilis (: gr. νάννος „nain"?), hušiur „Junge" {h< χ < kh co k in (t)š co št M 7) gr. κέοτερ ,,νεανίας" > Κάοτωρ, lyk. w-a-ks- > wazz- „ Adoptivsohn?". ++ wï- V germ. *wikö'' „Woche" < *WT „2" + *kâ „5" : {0 oo r/l M 6, 8, 15) *ka-wir- „7" > gr. καιρός id., etrusk. Cael-ius „Sep- tember"; *wir „2" = bask. bi(r-) id. in *kä „5" ζ a oo f M 41 k etrusk. ci „5" VZ 309, VZf 131, cf. tudi etrusk. Ciar»ialisa ClE 428, če Ci... = Pom in če Pom k Pomp(-t)- < osko-umbr. *pompe „5". Veneti in Anti. 71 Alt. balkanillyr. geogr. Namen 102, ker se ta *wen(n)- iz *w-enn- ne da odcepiti od raet. *enn- v ΑΙνοζ Aenus "Ενός, in „Inn" in dalje od predrom. venna (Gall.) „Schleuse, Mühlgraben" REW 9201. Venet- vežejo sicer tudi z idg. *«;en- > stvn. wini „prijatelj" etc., tudi avest. vq&va- „Schaar, Herde" bi prišlo pri eventuelnem idg. izvoru korena *wene/o/at- : *won9t- ( > slov. *wänt- > *[w]ànt-) v poštev, vendar je radi predidg. porekla venetskega jezika, na kojega se je vlegla centralnoidg. plast Schrijnen MSLP 23, 59, *wen(ela)t- *wenat- > bsl. *wënt- 00 *wandt- > bsl. *wânt- > slov. *[w]ànt- najbrže sorodno s pribalt. Ονΐλται, ki jih omenja Ptolem. III 5, 10 in kojih ime tiči tudi v zapadnoslov. Velti Veleti Veletabi (< slov. *Veltébi; komaj < *Veltovel) Velatabi etc. > vn. Wilzi {s z < t Brückner Slavia III 196). To ime se stavlja k predbaltoslov. *wa/elat- > *wä/elt- „Riese" v stcsl. νΙαΙ%>, rus. velet-b volot'h, polj. ivielot in je po pomenu identično s predbaltoslov. *wen9t- > *wënt- „groß" v slov. komparativu *v^t-jb „größer"; k -en- iz -ena- cf. rastoči naglas v shr. veče več, slov. več, let. Venta „*Velikaja" = lit. Ventil (k let. - = lit. - iz idg. ^ cf. Oštir Baltoslov. metatonija, Znanstv. društv. za humanist, vede II 55 sqq.), Až-vinčei Buga Rocz. slaw. VI 27 sq. Predno preidem na predbaltoslov. menjavanje n oo / v *we/ane/at- „groß" > Veneti etc. : * wandt- > baltoslov. *wânt- > slov. *[w]ànt- > "Αντες etc. oo *we/aldt- > baltoslov. *wë/âlt- > Ούέλται, stcsl. vlai^, polj. wielot etc., opozarjam še na to, da je pri tej razlagi imen Venet- : Ant- in Veit- podana ne le etymologija (: predslov. *vël-(t)- „groß", *Oën-t- id.), ampak nadalje tudi e « α v Venet- : Ant- kakor v wielot : vlat'b in slednjič možnost izvajanja narodnih imen Veneti : Antes : Veltai iz skupnega predbaltoslovanskega imena Venetov *Welanelal9t- cc *Welaht-. K n =0 / na predbaltoslov. ozemlju cf. balt. > lat. *sû-can- > sucinum „Bernstein" oo balt. > aegypt. sa-cal id. (: predlit. gentäras id. etc. M 51 sq.); predbaltoslov.-germ. *näw-t/d- „Vieh > pecunia" > let. naûda, germ. *nauta-, slov. nut- (z w 'χ> m ΒΑ § 224 cf. morebiti slov. *nâmt- > *ηρί-+?) =o predgrk. *λα/- > λαιοήϊον ,,,βοϋς' ν pomenu ,Schild'" (ζ wcop(h) M 33 semkaj predskyth. ά-L·ίφa · βονς M 10); predgrk. βόναοος „taurus indomitus" oo βύλινϋ-ος M 21 ; predlat. minium 00 predgrk. μίλτος; lyd. άγνεών „Hurenhaus" oo predgot. aglaitei „Un- zucht" ; predgrk. ΜινΙλύαι, Ίήνυΰος oo Ίάλναος ; predlat. cabön- oo caballus — predslov. ko[b]n-jb oo kobyla z a » u BA § 3716 ; predgrk. κάν»ων ' Cf. eventuelno tudi lit. "namtà > mantà „Schatz". 72 K. Oštir. CO κανϋ-ΐ'βιος, ζακυνϋ-ίδεςκι ζακελτίόίς; preoïat.caupôn-copredgrk. κάπηλος; \\\)γ.''Αβεννα oo Άβίλυξ „Ximiera" etc. IT 87 sq. in M 21, h čemur še cf. bask. untze co ultze etc. Uhlenbeck Beitr. vgl. Lautl. bask. Dial. 50. Na podlagi teh vzgledov ni izključeno, da se menjava 'Ίνα'^η- „groß" v femin. ^wa^na'/a-t- ( > slov. komparativ v^t-jb, Veneti, slov. *[w]âni- > "Αντες) glasoslovno z *ιυάΊ- id. > slov. vel- „magnus" in femin. *wa'ld-t- v slov. vo/elt% „gigas", Ούέλται. Ta '''wa^l- se po- navlja v staroevrop. > kelt. *wlat- > ir. flaith „Herrschaft" (t oo d) predgot. waldan „walten" = predslov. vold- id., predlat. valeo „bei Kräften sein"; ker se pojavlja isti *ιυα'Ί- tudi v bask. *wal- > al (k w- > O cf. zgoraj*) „pouvoir", ni nemogoč staroevropski = predidg. izvor tega korena. Poleg tega nahajamo na podlagi staroevrop.- prednjeazijatskega w co h (< ^ f < ph) — h čemur lyk. uhe cc uive, wâtâ 00 hâta, etrusk. Vefrjsta co *Horsia > Horchia „Göttin des Herd- feuers" (: etrusk. verse „ignis") etc. M 47 cf. — še bask. *han-t-^ > hand-i „groß" iz *phan-t- črez *fant-, čemur odgovarja s f co f > b > w predbaltoslov. *wa''n(a'')t- id.; k p(h) oo w cf. obširno M 33 sqq., kjer se med drugim predslov. *vçt-jb „größer" primerja z illyrothrak. *pent- > pet- „maior". Poleg predslov. p co w v Pulpudeva : Plovdiv, Καρ- πάτης : Chiirvatz) etc. ΡΕ 10 cf. še predslov. Spali > (b-)spolin'b „Riese" < *tspal- CO *stwal- (k st oo ts cf. predslov. tovaristjb ca tovarisjb „Herd- genosse" etc. [< predskyth. ''Tawä'T-t- > Ταβιτί ,,^Εΰτίη"} Μ 47) > stwol-in'b id. Pred η prehaja ν staroevropščini ρ- asimilatorično tudi v m-, h čemur M 7 cybindis > κύμινδις etc. cf.; torej poleg *pa''n-t^ „groß" 00 ^pha^n-t- > *flha^n-t- : */α''η-1- > *wa'n-t- tudi *ma'n-t- < *pa^n-t-, ohranjeno v etrusk. mant-isa „additamentum", predkelt. *man-t- > ir. méit „Größe" — cf. tudi bask. handi-mandi „les mag- nâtes" s ph > f > h co p > m kakor v *p(h)unn- > fuin hun co man „moelle"? —, predalb. ma mε „mehr" etc. ΒΑ § 183. Pod tem vidi- kom ni nepričakovano poleg predbaltoslov. *wa^n(a^)-t- „magnus, Venetus" tudi *ma''n(a'')t- id., torej tudi ne predbaltoslov. *Men9t- > *Mënt- „Venet", ohranjeno morebiti v balt. aestuarium Mentonomon nomine Plin. 37, 35; predbaltoslov. *pa''n(a^)t- > *ma''n(e^)t- co *wa^- n(a^)t- odgovarja glede p co m co w popolnoma predslov. '^kâlupîr ,,εϊδωλον" >kalypi[r] co *kâumlr- >kumirb oo *kàw[T]r- >kur-il'b kurehk-b PE 27 ter predalb. karpε „skala" ( > Καρπάτης) co predalb. karmε id. + Cf. eventuelno Ενετοί poleg Vem ti kakor lyk. hâta : wâtâ; seveda ni izključen še le grški h- < f-. Veneti in Anti. 73 00 predslov. Ch^rvaH ( < Καρπάτΐ]^ PE 10). Primerjaj še illyrothrak. Τίβιΰκος Τιφήΰας oo Τιμήΰης oo Tiviscus, Δάβανος : Jaßivov : *Jaf - > Δαύνιον, Aaffjéviov, Σαχαϊοι Σαχαϊκή oo Σαμαϊκή oo Σά[/]ϊοι; Δράβηΰκος oo Δράμα oo Daravescos etc. IT 103. Κ m oo τί> pr. morebiti tudi *rm- oo *m- v slov. imbjb 00 röt/b „Reif" iz *Tmi"j- (" oo n M 18, 21) *rmn- > baltoslov. *Γη- > lit. ynis, slov. znb/b. Résumé: Slav. Qt- ( > "Ανης, wgerm. *ant- „Riese" [ > ags. eni, nhd. d. enz]) steht für *vQt- wie ρ5·6, osa für vçs'b, vosa und aus *wänt- < *wanat- ist auf Grund des alteurop. Vokalwechsels α oo e oo a iden- tisch mit Veneti, dem voridg.-illyr. Volke zwischen den Karpaten und dem Baltikum, das von den eingewanderten Baitoslaven und Ger- manen bis auf den Streifen um den Fluß Weichsel indogermanisiert wurde. Slav. Visla wird mit dem mythischen Bernsteinfluß ^Ηρ-ι-δανός — einem gall. Worte wegen *Ηρ- < *^ΐβαρ- < *weBar- : kymr. gWefr „Bernstein" — identifiziert, dies wegen Visla = Weichsel < *wïksl- < *wïskl- (cf. lat. Visculus) < *wi-skl-, dessen -ski- zu balt. > aegypt. sacal „Bernstein" gehört und dessen w-T-Präiisi in den alteurop. *w-ä''- präfigierten Wörtern (§ 4 ff.) wiederkehrt, insoweit nicht der in An- merkung ■* behandelte alteurop. Schwund des anlautenden w- vorliegt. Wegen des alteurop. η oo Z-Lautwechsels § 7, S. 71 wird Veneti weiter zu vorslav. *webt- > *wëlt- > westslav. d. Veltébi — dessen völker- namenbildendes -éb- (wie in Dudlebi, slav. > langob. Anthaib) aus -a-ib- in sicil.-thrak. -iß- S. 48 wiederkehrt — gestellt und *'Welanel9t- in Veneti-Antes oo *weht- in Veltébi mit vorslav. *wen9t- > *wënt- > vçt- „groß" 00 *wel- in vel- „magnus", *'Welal9t- > *'Wë/âlt- > ve/oU'b „gigas" verglichen. Prvi nosilci etničnih imen Srb, Hrvat, Čeh in Ant.* Dr. N i k o Z u p a n i č. Kje in kdaj so postali Slovani, kje je ležala slovanska pra« domovina? Vsekako do danes ni dokazan avtohtonizem Slova« nov na ozemlju med Visio in Dnjeprom ter severnim lokom Karpatov. Pač pa se lahko trdi na osnovi prvih pisanih poročil o Slovanih, da so oni pred svojim razhodom na zapad, jug in vzhod živeli na omenjenem terenu, za katerega se ne ve za gotovo, če je bil domovina Praslovanov, pač pa nepobitno domo« vina Protoslovanov. Soglašam se z L. Niederlesom in drugimi odličnimi zastop« niki slovanske paleoetnologije, da so Srbi, Hrvati in Čehi po krvi in jeziku del Slovanov, ki so v davnini, še pred našo ero, sta« novali v protoslovanski domovini izmed Visle in srednjega Dnjepra. Ze Protoslovani so se razlikovali neposredno pred svojim razhodom na tri grupe: zapadno na Visli, vzhodno ob Dnjepru, in južno, ki je bivala izpod obeh prvih, oslanjajoč se na severni lok Karpatov. Predniki današnjih balkanskih Slovanov so se nahajali v južni in Čehi v severo-zapadni skupini, kamor spadajo še danes. Okoli začetka krščanske ere zapaža L. Niederle^ prve sim« ptome ekspanzije Slovanov, v III. in IV. stoletju je sledila migra« cija v velikem stilu a v dobi O'd V. do VII. stoletja so zavzeli slovanski narodi svoja nova sedišča, daleč od svojih centrov v domovini Protoslovenov. Pri preseljevanju slovanskih narodov v glavnem ni zapaziti perturbacij, ker sedanji slovenski svet, raz« * Predavanje na III. kongresu Internaoijonalnega Antropološkega Instituta v Amsterdamu, dne 23. sept. 1927. (Lokal: Petit amphitheatre de I' Institut Colonial.) iL. Niederle, Los origines du peuple Tschécosslovaque. (Institut Inters national d'Anthropologie, II. session. Prague, 14—21 sept. 1924, pag. 241—247.) Paris 1926. Prvi nosilci etničnih imen Srb, Hrvat, Čeh in Ant. 75 prostrt na ogromnem prostoru izmed Adrije i Tihega Oceana, predstavlja organski proširjeno domovino Protoslovanov, ki je ležala med Visio in srednjim Dnjeprom. Na svojem starem mestu, v zibeli Slovanstva so ostali Poljaki in del Rusov, medtem ko je ostanek zapadne grupe prekoračil Visio, zavzel vzhodno Germa* ni jo tam do reke Saale in srednjega Mena. Južna grupa pa je prešla preko Karpatov, zavzela je Dacijo, Panonijo, Norik in Balkanski polotok. V novi sredini in pod novimi vplivi iz sosedstva so se razvili iz južne grupe Protoslovanov: Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. Historičar Jordanis, ki je živel okoli polovice VI. stoletja po Kr., pripoveduje o Slovanih (Venetharum natio), da so bili razdeljeni na številna plemena, ali da so se v glavnem delili na dve skupini: na Slovene in Ante. Sloveni so stanovali na prostoru od Visle do močvirja pri Oseku (lacus Mursianus), na vzhodu do Dnjestra in do mesta Novietunensis (civitas Novie* tunensis), koje je ležalo blizu dunavske delte. Med Dnjeprom in Dnjestrom so bivali Anti, ki so od časa do' časa živeli s Sloveni v neprijateljskih odnošajih. Paleoetnologa C. Zeuss in W. To* maschek sta mišljenja, da so Srbi in Hrvati predstavljali v etno* loškem pogledu dve antski plemeni, ki sta okoli leta 600. zasedli Ilirik, drugi pa sodijo, da so bili Anti predniki današnjih Rusov ali pa vsaj Malorusov (M. Hrusevsky). Nimam tu namena da diskutiram o zgoraj navedenih na* zorih, ampak trdim, da prvobitni nosilci imen Srb, Hrvat, Ceh in Ant po svojem izviru sploh niso bili Slovani, ampak da so došli med Slovane od isitoka, iz Azijske Sarmatije. V masi slo* vanskega ljudstva so ti osvajači izgubili v glavnem svoj prvotni jezik in druga etnička obeležja, ali so dali izvesnim delom Slo* vanov začetke plemenske in državne organizacije. To sem oprav* dan trditi iz razloga, ker zgodovina odrejuje okoli začetka kr* ščanske ere Srbom, Hrvatom. Čehom in Antom bivališča na istočni strani Azovskega morja, daleč od istočne meje slovanske pradomovine. Še pri koncu prvega tisočletja po Kr. so segali vstočni Slovani na jugovzhodu v masi samo do levih pritokov Dnjepra, Psiola in Sosne, tako da so bili še stotine kilometrov oddaljeni od Dona,- a še dalje od Kuhana. 2 Primeri zemljevid: VYCHODNI SLOVANE na konci I. tisicileti po Kr. (L. Niederie, Slovanske Starožjtnosti, oddil IL sv. IV.) Praga 1924. 76 Dr. Niko Zupanič. Srbe omenja prvi C. Plinius S., ki je živel v I. stoletju po Kr., na vzhodni strani Azovskega morja, med plemeni okoli Kimerijskega Bospora.'' Teško je točno odrediü bivališče Srbov, ali verjetno so bivali na srednjem toku Kuhana. Njihovi vzhodni sosedi so bili Zinchi (Žigi), katere se smatra za praočete Čer« kesov. Za tako lokalizacijo Srbov govori tudi etimološko zna« čenje imena Srb, ki se da najlažje razložiti iz jezika kavkaških aborigenov, namreč iz govora Lezgijcev, ki niso ni Indoevropljani, ni Semiti, ni Mongoli, ampak spadajo v alarodsko rodbino. Ime Serbi je najverjetnejše sestavljeno iz korena "sur (sar, ser, sir, sor) »človek« in pluralnega sufiksa — bi. Torej bi značilo ser«fcr = ljudje, narod. Ime Hrvat se prvikrat javlja vdolbeno na kamnih v mestu Ta« naisu (XOPOFAßO^:, XOPOA0OS) v II. in III. stoletju po Kr. r. na ozemlju Azijsike Sarmatije. Zato se more misliti, da so Hrvati živeli takrat nekje blizu Srbov, morda izmed dolnjega Kuhana in najzapadnejšega dela Kavkaza. Tam so namreč sedeli v so« sedstvu Čerkesov Harimati Helanikosa, kar se lahko' po alarod« skih glasoslovnih pravilih izgovarja kot Harivati, kar bi dalo slovanski Horbvate.* Ime Čech antični pisatelji niso zabeležili tako točno kakor ime Srbov in Hrvatov iz razloga, da so Grki tuja imena pogosto pokvarjeno zapisovali, ako se so glasila eksotično za njihovo uho in neprikladno za njihovo ortografijo. Z druge strani se je moglo ime Čech od antične dobe do danes spremeniti po glasoslovnih pravilih slovanskih jezikov. Verjetno se krijejo prvotni nosilci imen Čech v imenu Cisi ali Cissi. Prvikrat jih omenja v I. stoletju po Kr. Pomponius Mela° na vzhodni strani Azov« skega morja (Maeotis) v sosedstvu Antov, Amazonk, Ahajcev in Čerkesov (Cercetae). Izgleda da so Kise in Ante vezali izvesni bližji odnosi, ker jih piše P. Mela kot en narod, Cissi' ' C. PLINU S., Naturalis historiae, lib. VL 19: A Cimmerio accolunt Maeotici, Vali, Serbi, Serrei, Szici, Gnissi. dein Tanain amnen gemino ore influentem incolunt Sarmatae Medorum, ut ferunt, suboles, et ipsi in multa genera divisa. (Edit. C. Mayhoff, Lipsiae MCMVI.) * N. Županic, Harimati. (Etnolog 1, 134.) Ljubljana 1927. » POMPONII MELAE, Chorographia, I, 13: super Amazonas et Hyper, boreos Cimerii, Qssianti, Achaei, Georgii, Moschi, Cercetae, Phoristae, Rim» phaces... Prvi nosilci etničnih imen Srb, Hrvat, Čeh in Ant. 77 ^nti. Malo kesneje oitamo o Kisih pri C. Pliniju S.^ in to zopet kot o sosedih omenjenih kavkaških pliemen: Antov, Geor« gov in Amazonk, ki so bivala na kaspijski strani Ciskavkazije. Druge varijante istega imena se nahajajo v kodeksih Plinija samega,' namreč Szici ali Cizi (Cizici, Zizici, Žici, Cizimeni). Kot sestavni del etničnega imena Sedochezi se javlja oblika Chezi.^ Na itinerarju TABULA PEVTINGERIANA, ki je bila narejena v II. stoletju po Kr. in dopolnjena v dobi od IV.—VI. stoletja, nahaja se zabeležen narod CHISOE v sredi med Psaccani na LACUS SALINARUM in plemenom Navdani (Vardani). W. To« maschek® je mnenja, da so vse te oblike varijante istega imena in da so Cisi (Chisce, Chezi, Cizi) stanovali v današnji Kabardi v Kavkaziji. Isti avtor smatra Kize za čerkesko pleme. V po« rečju gornjega Kubana, ki je blizu Kabarde, je treba iskati Ptole« mejeve Zinche (Ζιγγοί), ki jih I. Marquart® identifikuje s Szici ^ Žici = Cisi = Zigae. Morda ima Marquart prav; no, dalo bi se pa pomisliti tudi na možnost, da so Zinchi (Zdlchi) in Cisi pred« stavljali dve bližnji plemeni istega naroda. Ime Zinchov se spo« minja še pri Prokopiosu v VI. stol. v primorju severozapadne Kavkazije (Ζι'μχοι) in istotam pri Konstantinu VII. Porfiro« genitu v X. stoletju (Ζιχοι, Ζιχία). Ime srednjeevropskih Čehov, t. j. Čehov v porečju Lahe (Cichu) je prvič zabeleženo leta 805. v Annales Tiliani, zatem pa okoli polovice X. stoletja v legendi Sv. Vaclava (Česi, v Čechach-b, knjaz česbki). Ako se pomisli, da stara narodna imena značijo »ljudje«, potem bi se dalo ime Čech razložiti ravno iz alarodske kavka« ščine, namreč iz lezgijske besede čih »homme. Mann«, s katero je brez dvoma sorodna tudi kabarddnsko«čerkeska beseda c'ychu »človek«. Ker pa še nimamo historične gramatike kavkaških jezikov, je težko dokazati pravilnost organske zveze med an« tičnim imenom Cisi (Cissi, Chezi) in slovanskim Čech. Vsekakor se je mogla po glasoslovnih pravilih slovanskih jezikov razviti « C. PLINIUS S., Naturalis historia, VI, 35: Ultra eos plane iam Scythae, Cimmerii, Cissi, Anti, Geiorgi et Amazonum gens, haec usque ad Caspium et Hyrcanium mare. (Eddt. C. Mayhoff, voL I, Lipsiae MCMVI.) ' C. PLINIUS S., NaturaUs historia, VI, 19, (edit. Mayhoff). * W. Toma s che k, Cizi. (Pauly^Wissowa, Realencycloipädie der das« sichern Altertumwissenschaft. III, pag. 21309.) Stuttgart 1899. ' I. Marquart, Osteuropäische und ostasiatische Streifzüge. pag. 55. Leipzig 1903. 78 Dr. Niko Zupanič. iz imena Kis (Chez) oblika Čhs-b. Po K. Oštir«ju^° bi ime Čech verjetno izhajalo iz alarodskega korena *keks ali *këks »juvenis«; reduplikacija ima analogijo v predlit. kekse »meretrix« in brez reduplikacije v pelazgijskem xàaoa mladenka > blodnica. Prehod kš v ch je kakor iz predslov. pbl-ch: pels, ßvw-§6c. Sem spada tudi štajersko slovenska beseda Čeh »deček«. Za Ante se je mislilo, da so se pojavili v zgodovini šele v drugi pololvici IV. stoletja po Kr., in sicer v borbah z gotskima kraljema Hermanarikom in Vinitarjem, kateri poslednji jih je neposredno po prihodu Hunov (376) po hudih borbah obvladal. Na Vinitarjevo povelje je bil usmrčen Boz, voditelj Antov, skupno s svojimi sinovi in 70 prvaki svojega naroda. Ali Ante omenjata, kakon smo že zgoraj navedli, že POMPONIUS MELA in C. PLINIUS SECUNDUS, in sicer v Kavkaziji, v sosedstvu Kisov in Amazonk. V dobi od IV.—^VI. stoletja so Anti bivali med Dnjeprom in Dnjestrom skupno s Slovani, katere so si podvrgli in se pri tem kot malobrojna gospodujoča kasta najbrž do tedaj' etično prilično izgubiH. Prvobitni Anti pa živijo^ še danes (Andi, Aenti, Andalal) ob gornjem toku reke Koisu v istočnem Kavkazu ter govorijo lezgijsko narečje. Ime naroda Anti se da objasniti iz čerkeske besede and »narod«, ki je sorodna s hetisko antuhš »človek«. Dejstvo, da so Srbi, Hrvati, Čehi in Anti v zgodovini prvič nastopili v področju Kavkaza, pokazuje, da ti narodi niso bili slovanskega pokolenja, ampak da so bili poslovanjeni v Evropski Sarmatiji ali pa še4e v porečju gornje Odre in Lahe. Predhodno se je seveda morala izvršiti emigracija navedenih narodov iz Kavkazije v domovino Protoslovenov, kjer so došljaki iz raznih delov slovanske mase ustvarili prve politične organizacije, dali tem skupinam svoja imena in so pri tem svoj gospodujoči polo« žaj poplačali z izgubo svoje prvobitne etnične individualnosti. Résumé. Dans la conférence ci»dessus, écrite en slovène, M. Niko Žaipanič éitudie le problème qui étaient 1 es premiers " K. Oštir, K predslovanski etnologiji Zakarpatja. (»Etnolog«, I, str. 11, 12.) Ljubljana 1927. — Idem, Alarodica. (»Razprave«, I, str. 299.) Ljub« Ijana 1923. Prvi nosilci etničnih imen Srb, Hrvat, Čeh in Ant. 79 porteurs des noms ethniques de Serbes, Cro* a tes, Tchèques et Antes. Jusqu' à présent on consi* dérait comme tout à fait naturel que, depuis le commencement, les porteurs de noms Ante, Tchèque, Serbe et Croate étaient, d'après leurs langue, des Slaves, mais M. Niko Županic essaye de prouver que les premiers porteurs de ces noms ethniques étaient des aborigènes caucasiens de la famille alarode. D'après Pomponius Mela, Pline et Ptolémée, on peut dire que ces peuples vivaient, au V" et au IV siècle après J.—C, dans la Sarmatie asiatique, dans 1' angle entre la côte orientale de la mer d'Asov et la crêpe du Caucase occidental. L' auteur a aussi expliqué les noms du caucasien: d'après Županic Senhi vent dire »les gens, le peuple«, Čech »le peuple«« et Ant (en circassien and) aussi »le peuple«, ce qui certifie que les noms ethniques que les peuples se donnaient eux=mêmes, signifiaient en général »gens« ou »peuple«. KRONIKA, REFERATI IN KRITIKE. o novih pridobitvah, delu in potrebah kr. etnografskega muzeja v Ljubljani. Izmed nanovo pridobljenih etnografs skih muzejskih objektov je gotovo najs važnejša pridobitev zbirke slo v en» skih ljudskih melodij, ki jih je zbral še pod Avstrijo osnovani državni odbor za nabiranje narodnih pesmi in ki je nabral vsega skupaj kakih ll.OOO pesmi iz skoro vse Slo« venije. Zbirka se je na prošnjo muzeja in s posredovanjem velikega župans stva v Ljubljani ter -ministrstva pro^ svete prevzela od zadnjega predsed« nika odbora, vodje konservatorija g. M. Hubada, in se prenesla v etno« graf ski muzej. Ta je imel, kakor že poročano v lanskem »Etnologu«, že poprej malo zbirko slovenskih ljudskih pesmi od konca XVIII. stoletja dalje, fonograf in mal fonografski arhiv; s pridobitvijo te velike in obširno za« snovane zbirke pa je delo za nabiranje in izdajanje te panoge našega folkiorja stopilo v čisto novo fazo. Zbirka se je pregledala; urejena je po snovi in cesto tudi z ozirom na etnografsko enotno ozemlje razdeljena, vendar pa jo bo treba, preden se končnoveljavno redigira za etnografsko zasnovano iz« dajo, še izpopolniti z večjim številom primerov iz primorsko«goriško«vipavs skega in notranjskega ozemlja ter pri« merov iz Prekmurja in tudi še Ko« roške. Muzej je zaprosil v to svrho pri osrednji vladi za večjo vsoto za do« vršitev zbiranja in za redakcijiske stroške. Od nakazila te vsote je vse odvisno, kdaj bo mogoče začeti zbirko izdajati. Načrt izdaje in sistem po etnografskih vidikih sta že določena. Kar se tiče novih pridobitev za zbirko noš iz Jugoslavije, je muzej stremel v prvi vrsti po tem, da kompletira koroške in primorske noše in jih razstavi. 2al, apeli na javnost, naj bi se muzeju darovala ziljska in tržaška noša iz kake privatne zbirke, niso imeli uspeha. Ponudniki pa so zahtevali za ti dve najpotrebnejši noši za zaokrotženje zbirke noš v muzeju tako ogromne vsote, da jih muzej ni bil v stanu kriti. Mogoče je bilo na« baviti v tej smeri le krasno vezeno »oplečje« (ošpetelj) iz tržaške okolice in dve bogato vezeni peči od istotam. Za ljubeznivo posredovanje naj bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala gospe Minki Govekarjevi v Ljubljani. Ugodnejše ponudbe so bile one glede delov noš, ki jih muzej še rabi za kompletiranje zbirke srbskih in hrvat» skih noš. Muzej je nabavil od antis kvarja hodže Ali Numana iz Skoplja razmeroma poceni zopet nove preds mete: 1. »sajo« iz Bukave, 2. saj o iz Brusnika, 3. sajo iz Krstave, vse ve« zene, vse iz bitoljskega okrožja, 4. sajo iz okolice Skoplje«Kumanovo, vezeno, 5. košuljo iz Sarajeva, vezeno, 6. mahramo iz Trna v bitoljski oko« bei in 7. vezeno »keceljo« iz Siska. S temi novo pridobljenimi objekti je stara zbirka noš iz Srbije, ki jo je nabavil pred leti za muzej še g. rav« natelj B. Račič in lani g. Numan, do« Kronika, referati in kritike. 81 bila že bolj zaokroženo lice in bo v par letih nemara kompletna za razs stavo. Kar se tiče hrvatskih noš, je kupdl sledeče predmete, ki nadalje kom(pletirajo zbirko dalmatinskih noš: muzej od I. Grgiča iz Sibenika nado« 1. prsluk iz okolice Sibenika, vezen s kiticami, star 60—70 let, 2. kapo iz šibeniške okolice, vezano s kukami, granami in krivami, 3. opanke iz volo' vine, iz Tolkave v splitski okolici. K gorenjski noši so se kupili topot zlati uhani »murčki« iz XVIII. sto« letja. Poleg tega je muzej nabavil Zibirko nad 40 diapozitivov po lastnih fotografijah noš, namenjeno za propa» gandna in poljudna predavanja, s ka» terimi išče muzej širjenja zanimanja za narodopisje. Asistent muzeja je imel lani sedem predavanj o narodnih nošah v Ljubljani in na deželi. Zbirka fotografij in tlori« sov naše kmečke arhitekture je malo napredovala od lani, ker država ni muzeju nakazala kreditov za studijska potovanja. Napredovalo je le teoretsko delo v tem pogledu, pred« vsem primerjalne stilne in etnološke študije. Zal, da delo za spoznavanje primorske in vzhodnještajerske arhi= tekture ne more napredovati radi kre« ditnih neprilik. Tudi glede plastike in p o h i š j a je teoretsko delo napre» dovalo, tako da bo mogla že ena bliž« njih številk »Etnologa« objaviti daljši študiji o arhitekturi in plastiki v Slo« veniji. Kar se tiče novih pridobitev na polju kmečke plastike, treba na tem mestu izreči najprisrčnejšo zahvalo g. župniku A. Mrkunu (Homec), ki je muzeju daroval lesen, poLhromiran ki-- pec Matere božje, ki je nastal koncem XVIII. ali začetkom XIX. stoletja v kamniški okolici. Muzej je kupil več kmečkih keramik iz Dolenjske (Rib« niča), ki so originalni pozni primerki te vrste domače kmečke dekorativne obrti v naši domovini in kažejo neki specifični »dolenjski stil«, kakor je tak kot prehodna stilna niansa označen v študiji o plastiki v lanskem »Etnologu«. Iz žužemberške okolice je muzej na« bavil leseno Marijo in Jezuščka, baš tako značilna primerka onega dolenjs skega stila, ki kaže pravzaprav še naj« več slovenskih samosvojih elementov. Od A. Gabra (LjubljanasSkofja Loka) je muzej nakupil veliko kmečko shn> njo s krasno ohranjenimi »panti«, nas stalo v prvi polovici XIX. stoletja v škofjeloškem revirju. Skrinja je zand« miva zato, ker ima intarzirani na prednji strani figuri dveh svetnikov s škofjeloškega znamenjskega stebra. Za zbirko etnografske keramike je muzej od istega nabavil še pet majo« lik: 1. visoka 23 cm, običajne Italijan« ske oblike XVII. in XVIII. stoletja ima na belem dnu modro, rumeno, črno in okrasto rastlinsko ornamen» tiko, v srednjem ščitnem ipolju grški napis, spodaj pa znamko: Callegaii, Pesaro. 2. Druga ji je v vsem po= dobna, le da je za I cm nižja. Ti dve majoliki sta bili nafcuipljeni iz zaseb« nih zbirk v Železnikih na Gorenjskem. 3. Majolika brez lija, hruškaste oblike, z dolgim, ozkim vratom, visoka 21'6 cm, ima na belem dnu zeleno, modro, rumeno, črno ornamentiko, v sredi do= pašno podobo žalostne Marije z napi» som S. MARIA. Provenienca Tirolska, kupljena iz zapuščine Janeza Subica v Poljanah. 4. Majolika enostavne va« 1 j äste oblike, s oinastim pokrovom, z modro rastlinsko ornamentiko na bes lem dnu, v sredi sličica krajine s sten ječim človekom, ki drži sidro v roki. Napis: SPERO MELIORA. Spodaj znanika B (Beyreuth?), v pokrov je vdelana kolajna, ki ima zunaj relief človeka z mečem, ki prisega pred sve» cenikom na evangelij. Znotraj najMs: 82 Kronika, referati in kritike. G. Z. Ε. Lutherus hat ans Licht gebracht Gottes Wort aus der finstern nacht Darfiuer danck Gott die Christlich Schaar Weilers erhalten Hundert Jahr Gott immer dar sein Kirch bewahr MartlnVs LVtherVs TheoLoglae D Kronogram novca torej kaže na 1. 1617. Izgleda, da je majolika nastala ca. 1. 1700. Gosip. Gaber jo je k^pil iz zasebne zbirke v Sloveniji. 5. Majo« lika, zelo nizka in trebušasta, 11 cm visoka, na belem dnu zelena, modra, črna ornamentika, v sredi velika ru« mena roža. Kupljena v Žabnici pri Skofji Loki, tip, kakor je domač na Kvarnerskih otokih. Kar se tiče kmečkega slikar« stva, je muzej dobil v dar od dv. svetnika g. R. Andrejke šest poslika« nih, deloma dobro ohranjenih in ikono« grafski zanimivih panjevih končnic iz Gorenjske, za katere mu bodi na tem mestu izrečena najlepša hvala. Lansko leto se je muzej skupno s slovenskim Čebelarskim društvom udeležil med« narodne čebelarske razstave v Pragi z večjo zbirko fotografij naših panjevih končnic, ki je bila na razstavi pred« met živahnega zanimanja in zaslužila pohvalo in odlikovanje. Muzej je dalje nakupil malo zbirko nabožnih slik na steklo iz Dolenjske. Zbirki panjevih končnic in slik na steklo sta tako' na« rastli, da bi rabili v razstavi posebnih prostorov v svoji kompletni obliki. Za noše se je muzeju lani posre« čilo dobiti od osrednje vlade kredit za novo stekleno vitrino, v katero bo mo« goče postaviti kakih 8—10 v ljudske noše oblečenih mannequinov, predvsem stremi muzej po koroških in primor« skih nošah, dalmatinske, hrvatske in srbske pa bodo tudi kmalu mogle biti razstavljene. Muzej je lani izdal prvo šte« v i 1 k o »Etnologa«, ki ima nalogo odpomoči manjkanju strokovne etno« grafske in etnološke, antropološke in ljudskoiumetnostne revije v Jugoslaviji. Revija je tudi v inozemstvu zbudila živahno zanimanje. Kar se tiče izgledov za bodočnost, sta muzeju neprestano na poti dve glavni nepriliki: pomanjkanije prostora za razstavo in pomanjkanje denarnih sredstev. V budžetu za 1. 1928./29. se je muzeju posrečilo do« seči za materialne razhodke sicer vsoto 75.000 Din, s katero bi si muzej znatno opomogel, toda nesreča je ho« tela, da je finančni odbor pozneje črtal celih 40.000 Din; tako ima muzej za prihodnje leto tako majhno dotacijo, kakor je še nikoli ni imel! Treba bo vsekakor, da se naši poslanci vse bolj zavzamejo za slovenski narodopisni muzej, kakor so se doslej, in obenem, da se Slovenci začno za to svojo, naj« bolj svojo institucijo vse drugače za« nimati in da tudi kaj žrtvujejo zanjo! Zal, vsi apeli muzeja na javnost, naj mu daruje vsaj najpotrebnejše noše iz Slovenije, ki jih še rabi, so ostali brezuspešni. Vsak le pričakuje od mu. žeja ogromnega preplaöila za svoje ponudbe in na tem se zlomi vsak na« por kompletirati muzejsko zbirko. Direktor muzeja dr. N. Zupanič je muzej zastopal na 111. mednarodnem antropološkem kongresu, ki se je vrâil od 19. do 30. marca I. 1927. v Amster« damu, Groningenu, Assenu in Arn« heimu. Tudi je zastopal muzej na koo« ferenci muzejskih uradnikov in kon« servatorjev v Beogradu od 11.—^13. ja« nuarja 1. 1928., kjer je šlo za izena« čenje muzejskih uradnikov z vseuči« liškimi profesorji. Načrt zakona je bil predan prosvetnemu ministru g. Kosti Kronika, referati in kritike. 83 Kumanudiju dne 14. januarja 1. 1928. po deputaciji, katero je vodil hon. upravnik beograjskega Nar. mnzeja dr. VI. Petkovic in katere so se udele» žili še: dr. B. Drobnakovic (etn. m. Beograd), dr. VI. Skaric (sarajevski muzej), dr. M. Abramic (splitski mu« zej), dr. V. HeUer, prof. Kojič, dr. VI. Tkalčič (zagrebški muzej), dr. N. Zu« panic (etn. muzej, Ljubljana). Letos je muzej s pozdravno brzo« javko počastil 701etni jubilej aiheologa prof. Brunšmida v Zagrebu in s« na isti način spomnil tudi jubileja ravna« telja Bergerja v Zagrebu. Umrl je lansko leto v juniju usluž« benec muzeja g. Jožef Krizman. Bil je zvest in delaven služitelj (15. XII. 1920—6. VI. 1927), ki ga je baš pri delu v muzeju v rani mladosti položila v grob srčna kap povsem nepričako« vano. Muzejsko osobje mu je pri po« grebu izkazalo poslednjo čast. Tretja skupščina internacionalnega instituta za antropologijo v Amsterdamu od 19.—29. septembra 1927. Mednarodni antropološki institut (Institut International d' Anthropolo« gie), ki ima svoj sedež v Pariziu, skii« cuje svoje člane vsako tretje leto na zborovanje in to vsakokrat v drugi državi in v drugem mestu. Filiala pa« riške centrale v kraljestvu Holandiji, «Conseil de Direction du NLderlandsdi Bureau voor Anthropologie«, 'ki ji predseduje prof. univ. dr. J. P. Klein« weg de Zwaan, je povabila članstvo antropološkega instituta iz vseh držav sveta v Amsterdam na ziborovanje. Prireditveni odbor je stal pod patro« nažo Nj. kir. Viisočanstva princa Hen« tika, a v častnem komitetu so bili člani nizozemske vlade in gubematorji onih provinc, v katere so skupščinarji naredili znanstvene izlete. Na to zasedanje je bila oficielno povabljena tudi vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je pozivu odzvala. Kot svojega zastopnika je poslala v Amsterdam dr. Niko Zupa« niča, ministra n. r. Dedo in uporaba časa je bila za kongresiste na ure določena v tiska« nem programiu (Agenda de la Session). V prvo kategorijo so spadala znan« stvena predavanja, v drugo konference predsedstva instituta in poedinih sek« cij v cilju izboljšanja in razširjenja organizacije, v tretjo obiski znameni« tosti v Amsterdamu in njegove oko« lice. Bilo je skupnih obedov in banke« tov z lepimi govori. Kar je vredno povdariti, je to, da so bili 1. 1927. prvikrat povabljeni na kongres antropologi centralnilh «il iz svetovne vojne, t. j. Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije. Te države so ise pa prav slabo odzvale, ker so se iz izvestnih vzrokov čutile užaljene. Kot predavalni jeziki so bili pripuščend: francoščina, angleščina, nemščina in italijanščina. Slovanski antropologi, Id so zastopali 200 milijonov Ijaidi, so se morali posluževati tujih jezikov. Dne 20. sept, ob 10-30. uri se je vršila otvoritvena seja v veliki dvo« rani Nizozemskega Kolonialnega Insti« tuta. Za predsednika kongresa je bä izvoljen g. minister Louis Marin, član vlade Francoske Republike. Po pred« sednikovem uvodnem govoru, v kate« rem je bila izrečena zahvala nizozem« ski vladi in vodstvu holandske fiMide Internacionalnega Instituta v Parizu za povabilo in lep sjprejem ter duhovito objašnjena in povdarjena važnosit an« 84 Kronika, referati in kritike. tropološke vedie, je g. L. Marin pozval po alfabetičnem redu odposlance vlad vseh zastopanih držav, da se predstas vijo kongresu in da izrečejo svoje po» zdravne govore. V imenu Sovjetske Republike je govoril prof. umi v. K. Bu« nak; za Poljsko prof. univ. K. Sto« lyohwo, za Češko prof. univ. J. Ma« tiegka in za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev dr. Niko Zupanič, kakor sledi: Messieurs les Ministres, Mesdames, Messieurs, Mes chers collègues! ]' ai r honneur de vous saluer au nom du gouvernement du Royaume des Serbes, Croates et Slovènes, et de souhaiter à votre Congrès un labeur fécond. C est pour moi un dévoir très agréable de remercier V Institut Inter: national d'Anthropologie de son aima= ble invitation, et les autorités cf ici de r excellent accueil qu' on a bien voulu nous réserver dans cette belle ville d'Amsterdam, cette Venise du Nord. C est avec une profonde admirai tion que j'ai regardé la prospérité de cet heureux pays dont nous sommes les hôtes. Cet admirable essor et ce développement extraordinaire sont les résultats d une longue période paci« fique. Venant d'un pays qui a du lutter de longues années pour sa liberté et son existence, et à cause de cela a été retardé dans son développement, vous pouvez me croire. Mesdames et Messieurs, si, en regardant avec envie r essor cf un pays, qui a pu vivre long» temps en paix, j' exprime ici, par quel profond désir pour la paix est pénétré non seulement le gouverne^ ment, mais aussi tout le peuple serbei croateislovène. Si Dieu permet à nous Slaves du Sud de jouir d'une longue période pacifique, la culture et la civilisation sur la côte orientale de la Mer Adrian tique et dans V intérieur des Balkans égaleront vite V Ouest de V Europe. C' est ainsi que les sciences, et parmi elles r anthropologie, prendront leur essor pour étudier t homme, le roi de la création, dont V origine, est encore cachée dans tant de mystères. r ai r honneur de saluer cordiale» ment le président de V Office national hollandais. Monsieur le Professeur Dr. Kteinweg de Zwaan, et de le féli' citer de t organisation parfaite et réussie de ce Congrès. Govor delegata Nemčije, ki ni bil znanstvenik, je bili sicer korekten, ali kratek, rezerviran in dosti hladen, kar se je dobro zapazilo in komentiralo. Znanstvena predavanja so bila raz« deljena na 6 sekcij, ki so zborovale istočasno v raznih dvoranah za preda« vanje: 1. Sekcija za morfološko in funkci« jonelno antropologijo. 2. Prazgodovinska sekcija. 3. Etnološka sekoija. 4. Socijološka sekcija. 5. Sekcija za hereditarnost in eivge« niko. 6. Sekcija za folkloro. Pri predavanjih so opozarjali nase poljski antropologi, ki so prišli v ve« likem številu in ki so pokazali, da je v njihovi državi antropološko znanatvo zelo razvito in dobro organizirano. Tako n. pr. je predaval S. Poniatow« ski iz Varšave o temi »Ari j ci in nor« dijska rasa«, B. Rosioski isto iz Var« Save »O antropogenetskem izboru«, prof. univ. M. Reicher iz VEne »O kri« zanju obličja pri človeku pred roj« stvom«, H. Spiitzbaum iz Varšave o temi »Plavoi pri polijskih Židih«, prof. A. Wrzosek iz Poznanja »Antropo« loška karakteristika kašubske dece«, prof. K. Stolychwo iz Varšave »Vpra« Kronika, referati in kritike. 85 sanje morfologije arcus iSupercilliares in tori suipraorbitales pri hominidih in antropoidih«, A. Maciesza »Antropoe loški tipi prahistoričnega prebivalstva Mazovije«. Kakor se je pred deceniji dičila ruska antropologija z imeni Anučin, Bogdanov, Volkov, knez Uva= rov itd., tako so tudi v Amsterdamu ruski udeleženci pokazali^ da živi pri njih interes za antropologijo: N. K. Kole o v iz Moskve: »Rasno križanje pri poreklu Puškina«, B. V i š n e v « ski iz Leningrada: »Moja antropo« loška ekspedicija v Turkestan« ter »Krvna aglutinacija pri narodih Rusi« je«, E. M. Čepurkovski iz Har« bina: »il>ve statistični metodi vporabs Ijeni pri antropologiji in biologiji«, V. Bunak iz Moskve: »Potovanje po neznanih krajih notranje Azije« ter »Raziskavanje krvnih skupin v Rusiji«. Bratje Cehi tudi niso zaostali za Rusi in Poljaiki, saj so imeli na kongresu svetovno priznane kapacitete, kakor prof. K. A b s o 1 o n a iz Brna, ki se bavi s paleolitsko arheologijo, dalje A. Stockija, enega najboljših poznavate« Ijev neolitske kulture v srednji Evropi in prof. J. Matiegku, solidnega re= prezentanta češke morfološke antropo« logije. K. Absolon je predaval o jami Pekerni na Moravskem, A. S t o C k i o neoliitski plastiki na Ce« škem. Dalje so predavali še sledeči češki antropologi odnosno prazgodo« vinarji in etnografi: I. Maly iz Pra« ge: »Vpliv deformacije lobanje na morfologijo orbite«, F. P o s p i š i 1 : »Starinski vojni plesi evropskih naro« dov s posebnim ozirom na Baske v Pirenejih«. Antropologija vseh štirih jugaslovanskih narodov je bila na kons gresu predstavljena samo v eni osebi, j t. j. po dr. N. Županicu, ki je imel prvo predavanje iz morfološke antros pologije: »Telesna višina osmanskih Turkov« in drugo iz paleoetnologije: »Prvi nosilci etničnih imen Srb, Hrvat, Čeh in Ant«. Isti je dne 23. sept, preds sedoval na seji narodopisne sekcije (Section de Folkslore) v Grand Ams phithéâtre de F Institut Colonial. Veliko prahu je vzdignil portugale ski antropolog Men de s Correas svojim predavanjem v prazgodovinsikd sekciji »Nova proučavanja tercijars nega človeka na Portugalskem«, ker je prišlo do ostrih spopadov med prea davateljem na eni strani in abbé Breuilom ter grofom Begouenom na drugi strani. Ta poslednja ista pred« loženim starinam odrekala pristnost in sta se še posebno razljutila zaradi glos zelsikih stvari, ki sta jih smatrala za ponarejene. Nazadnje je bila določena intemacijonakia komisija, da prouči izkopanine v Glozelu in v Portugaliji. Od Slovanov je bil pozvan v to kos misijo prof. K. Absolon. Dne 26. sept, so kongresisti zapus stili Amsterdam ter so odšli na znan« stvene izlete v provincije Gronniingen, Drenthe in Gueldre (Geldern). V prvi provincijd so si izletniki ogledali ar« heološko vsebino »terpov« pri vasi Ezinge, t. j. od človeške roke nameta« nih gomil iz dobe rimskih cesarjev in zgodnjega srednjega veka. Te gomile je ad hoc odkopal izredno bistri in energični arheolog A. E. von Giffen. Pri kosilu v Baaxumu je bilo zbrano veliko ljudstva v narodnih nošah in tako da so mogli kongresisti posma» trati tudi etnografske prilike Frizov. 86 Kronika, referati in kritike. Podsekcija jugoslovanske Etnografske sekcije na konferenci mira v Parizu 1919 za slovensko-nemško mejo, za Prekmurje in čehoslovaško - jugoslovanski koridor. Ko se je v začetku leta 1919. orga« nizirala delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na konferenci miru v Parizu, bila je v začetku febru« arja poleg politične, gospodarske, no« vinarske in vojne sekcije vstanovljena tudi etnografska sekcija pod predsed« ništvom prof. univ. dr. Jovana Cvijiča. Celokupna delegacija naše države pa je stala pod vodstvom sedaj že pokoj» nega državnika Nikole Pašiča. V etnografsko sekcijo so bili po« zvani v prvi vrsti strokovnjaki na polju geografije, etnografije, kartogra« fije, zgodovine in statistike. Pozneje je prišlo zraven tudi nekaj advokatov. Na priloženi sliki so predstavljeni sle« deči člani (v zadnji vrsti od leve na desno): prof. dr. Tihomir Gjorgjevič, prof. dr. Fr. Kovaoič, dr. A. Tresič« Pavičič, prof. BI. Rajič, prof. univ. dr. Nikola Radojčič, prof. univ. dr. A. Belič, prof. univ. dr. Slavic, ing. Janko Mačkovšek; (v srednji vrsti od desne na levo): vel. župan na Reki dr. Lenac, ravnatelj Etnogr. muzeja dr. Niko Zu« panic, prota Mihalkovič, dr. J. M. Čok, prof. Ribarič, prof. univ. dr. Stanoje Stanojevid, prof. univ. dr. Ferdo Šišic, dr. Tomo Šorli; (v prvi \Tsti od leve na desno): prof. univ. dr. L. Ehrlich, via« dika I. Zaremski, prof. univ. dr. Jovan Cvijid, dr. Lujo grof Vojnovič, prof. univ. dr. J. Radonič, direktor statisti« čnega urada v Zagrebu R. Šignar. Iz celokupne Etnografske sekcije so se izločile posamezne podsekcije, ki so obravnavale statistiko in etnograf« sko življenje naših obmejnih oblasti. Tako n. pr. pa je imelo slovensko pri« morje skupaj z Istro svojo podsekcijo. Reka svojo, Dalmacija svojo, Vojvo« dina svojo, Macedonija svojo in Črna gora svojo sekcijo. Zelo odgovorno in zelo komplicirano nalogo je gotovo imela podsekcija za sloven« sko«nemško mejo, za Prek« murje in čehoslovaško«ju« goslovanski koridor, kateri je predsedoval dr. Niko Zupanič, teh« nični delegat na konferenci mira v Parizu. Istega je N. Pašid že okolu Božiča 1918 pridržal v Parizu in se z njiim večkrat posvetoval o bodočih razmejitvah na etnološki osnovi. Elaborati in zaključki podsekcije so morali biti prečitani in prerešetani na sejah celokupne Etnografske sek« cje in še le potem so bile predložene predsedstvu delegacije, da jih po po« trebi politično in praktično uveljavi. Morda ni neumestno, če se ob de« setletnici ustanovljenja Kraljevine Sr« bov, Hrvatov in Slovencev objavi v kratkih potezah program dela podsek« cije za odreditev slovensko«nemške meje in to na osnovi zapisnika sej, ki nam je slučajno prišel v roke te dni. Podsekcija etnografske sekcije za slo- vensko-nemško mejo, za Prekmurje in koridor. Prva seja 18. febr. 1919 v hotelu »Campbell« (Avenue Friedland). Začetek ob 3. uri popoldne. Navzoči: Dr. Kovačič, LakatoS, Mačkovšek, dr. Slavic, dr. Zupanič. 1. Razdelitev dela: 1. Meja za Koroško: Mačkovšek, dr. Erlih, če pride, dr. Žolger, dr. Zw panic. 2. Meja za Štajersko: Dr. Kovačič. 3. Prekmurje: Dr. Slavic. 4. Koridor: LakatoS. 2. Volitev činovnikov: Načelnik: Dr. Zupanič. Namestnik načelnikov: Dr. Kovačič. Tajnik: Dr. Slavic. Kronika, referati in kritike. 87 Gjorgjevié čKovači Tresif-Pavičif Raji£ Radojeié Belič Slavic Mačkoviek Šorli ŠiSi£ Stanojevif Ribarif Čok Mihal£ič Župani£ Lenac Sedeči od leve na desno: Ehrlich Zaremski Cvijič Vojnovič Radonif âi^nar Etnografska sekcija delegacije kraljevine SHS na konferenci mira 1919. 88 Kronika, referati in kritike. 3. Načelnik poroča o smernicah za elaborate, ki jih je razložil predsednik etnografske sekcije, dr. Cvijič, v seji te sekcije. Elaborat naj ima: 1. Geografski pregled. 2. Politični značaj. 3. Zgodovino. 4. Naseljevanje. 5. Današnje etnografsko stanje. 6. Narodno življenje. 7. Ekonomskospolitične razmere. 8. Komunikacije. Glavna stvar je v prvih 6 točkah. K tekstu je dati mapa. 4. Slavic cita prvi del elaborata o Prekmurju. Razgovor o tem delu. Prih. seja 25. II. 1919; dnevni red: Prekmurje, Štajersko, slučajnosti. Konec seje ob 5. uri zvečer. II. seja dne 25. II. 1919. Navzoči: Zupanič, Kovačič, Slavic, Mačkovšek, Lakatoš; predsednik pos zdravi gosta g. protojereja Mihalčiča iz Baranje. Začetek ob 3. uri pop. 1. Slavic cita zapisnik. Se odobri. 2. Slavic cita II. del Prekmurja. — Skrčen tekst je predložiti. 3. Kovačič cita elaborat o Štajerski. — Razgovor o delu. 4. Izrazi se obžalovanje, da politic: na delegacija ni v dovoljni zvezi z etnografsko sekcijo. Konec seje ob 6. uri zv. III. seja dne 1. marca 1919. Navzoči so vsi udje sekcije in kot gost g. Žic, pozdravljen od predsed: nika. 1. Slavic prečita skrčen elaborat o Prekmurju. Dva dostavka sta napraviti še zraven. 2. Razgovor o koridorju. Ker je g. Žolger odpoklical g. Mač> kovšeka in Kovačiča k sebi, se seja zas ključi. IV. seja 3. III. 1919. Navzoči: Zupanič, Kovacx, Mac: kovšek, Slavic. Začetek ob 9 ^/2 uri zj. 1. Zapisnik se odobri. 2. Kovačič čifa svoj za sekcijo priV krojen elaborat s statističnimi das datki. 3. Slavičev in Kovačičev elaborat se sprejme za nadaljno uporabo etnos graf ske sekcije. Konec seje U '/2 uri. V. seja 4. III. 1919. Navzoči: Zupanič, Kovačič, Lakas toš, Mačkovšek, Slavic. Začetek 3. uri pop. 1. Zapisnik se odobri. 2. Razgovor o koridoru. 3. Lakatoš naj izdela elaborat o kof ridoru. 4. Zupanič izdela zgodovinski uvod za elaborat o Koroški. 5. Kovačič in Slavic dasta svoje elaborate prefipkat, izročita g. Cvijiču elaborata, ki ju dasta potem tiskati. Konec seje ob 4. uri. VI. seja 11. III. 1919. Navzoči: Zupanič, Kovačič, Slavic. Začetek ob 3. uri pop. 1. Zapisnik se odobri. 2. Kovačič čita elaborat o Dravi, ki ne more tvoriti meje. Konec ob 4. uri pop. VII. seja 11. VII. 1919. Navzoči: Zupanič, Kovačič, Mač: kovšek, Slavic. Začetek ob 10. uri prp. Tajnik Slavic poroča, da so se po zadnji redni seji elaborati za Prekmun je in Štajersko čitali in predelavah glede Štajerske s sodelovanjem g. prof. Beliča pri sejah glavne etnografske sekcije pod predsedništvom g. prof. Cvijiča. Referent za Koroško, g. prof. dr. Lambert Erlih, ki je prisil pozneje Kronika, referati in kritike. 89 v Pariz, je čital svoj elaborat za Kot roško le pri sejah glavne etnografske sekcije. Po odhodu g. Lakatoša v dot movino je prevzel referat o koridorju prof. Slavic, ki je izdelal tak elaborat za slučaj, da bi prišlo vprašanje o kot ridorju na dnevni red, kar se žal ni zgodilo, ker se je 9. VII. 1919 sprejela meja taka, da se Avstrija dotika net posredno Ogrske. O severni meji so izšle tiskane štiri knjižice z glavnim nadp som: La Question du Prekmurje, de la Styrie et de la Carinthie ter podpisi: 1. Le Prekmurje par M. Slavic. 2. De la Statistique du Prekmurje par M. Slavic. 3. La Styrie par F. Kovačič. 4. La Carinthie par M. Brezigar, L. Erlih, I. Žolger, N. Zupanič. Inž. Mačkovšek je bil kartograf za vse meje naše države, njegovi študiji so prišli v poštev zlasti pri severni meji, pri kateri je odločilno sodeloval, ko se je prvikrat že 6. januarja 1919 oficijelno predlagala severna meja. Nekatere karte, zlasti za knjižico o Štajerski in o Prekmurju, je pod njet govim navodilom izdeloval g. inž. kan: didat Gabriel Majcen. Posebno so bile važne karte g. Mačkovšeka, ki jih je izdelal v raznih oblikah za Koroško. Mej nismo dobili takih, kakor smo si želeli, in za katere se je delalo vset stransko in z vsem naporom. Zlasti nepovoljna je meja na Koroškem. Na Štajerskem in v Prekmurju, katero nam je mislila konferenca sploh odt reči, tudi nismo dobili vsega, kar smo želeli. Na Koroškem se je dobila komt promisna (zelena) meja. Na Stajert skem je zaokrožena etnografska meja. V Prekmurju se nam je odrekla slot venska okolica sv. Gotharda, za kat tero se se delajo te dni zadnji poizt kusi. Predsednik Zupanič je omenjal v svojih sklepnih besedah razne faze vprašanja o severni meji. Izreka toplo zahvalo vsem udom podsekcije, ki so se trudili za ugodno rešitev severne meje. Zahvaljuje tudi g. Pupina, prof. na ameriški univerzi »Columbia« v New Yorku, ki je prišel v Pariz, ko je bila severna meja v najkritičnejem stadiju, ter je delal za njeno ugodno rešitev pri Amerikancih. Posebno zat hvalo pa izraža g. predsedniku glavne etnografske sekcije, prof. Jovanu Cvit jiču, ki je s svojim vplivom in s svot jim trudom dokaj storil tudi za nzšo severno mejo. Prof. Kovačič se zahvali v imenu podsekcije iskreno predsedniku Zupat niču, ki je delal za slovenske meje že med vojno ter mu želi srečo v Jugot slaviji. Ker se odpravljajo nekateri člani že na odhod v domovino, si želijo člani prisrčen »zbogom« in na »svit denje« v novi jugoslovanski domovini. Konec seje ob 11. uri. Z. t Dr. Dane Gruber. Upravni odbor društva »Hrvatski Zmaj« nam je po« slalo mrtvaški list, iz katerega pot snemamo^ da je njegov član, g. dr. Da« ne Gruber, gimnazijski ravnatelj v p., dne 21. marca 1927 mirno v Gospodu zaspal. Pokojnik je bil vesten in agis len raziskovalec starejše zgodovine Hrvatov in je bil za priznanje na tem polju izbran za pravega člana Jugo« slovanske Akademije Znanosti in Umetnosti v Zagrebu. Narodi! se je v Senju 17. junija 1856 in je po rojst« nem kraju dobil v gori omenjenem društvu priimek »Zmaj Senjski«. Braci »Hrvatskog Zmaja« naše sožalje! Z. 90 Kronika, referati in kritike. t Marija Matiegkova. Dne 14. mar« ca 1928 je umrla nagle smrti v Mel« niku na Češkem Marija Matiegkova, soproga slavnega češkega antropologa Jur. Matiegke, profesorja na Karlovi univerzi v Pragi. Pokoj niča se ni to« liko udejstvovala znanstveno, kolikor je z razumevanjem in ljubeznijo spremc Ijala naporno delo svojega soproga v antropološkem laboratoriju in si je tako indirektno pridobila zasluge za češko znanstvo. Na vseh. kongresih v inostranstvu je spremljala svojega moža in si je znala s svojim skromnim in ljubeznivim nastopom pridobiti simpatije ne samo doma, ampak tudi v tujini. Bodi ji ohranjen blag spomin! Z. Kaarlo Hilden, Marken s Saaren Asukkaat. (Les habitants de Tille de Marken, pas rajpport surtout â la for« me du crâne. Extrait du Bulletin de la Société Géographique de Finlande, Helsinki 1928.) Po svojem načinu občevanja simpa« tični finlandski antropolog nam je po» znan po svojem predavanju »O vzhod« no baltijski rasi« na kongresu antro« pologov v Amsterdamu 1927. Udeleženci mednarodnega antropo« loSkega kongresa meseca septembra 1927 so napravili skupen izlet na otok Marken v Zuiderzee j u|, ki ga zelo po« gosto obiskujejo turisti. Avtor se je tega izleta udeležil in opisuje ta čudni otok. Glavni del njegove razprave pa obravnava izredno o!bliko lobanje pre« bivalstva tega otoka, ki je že dolgo vzbujala pozornost antropologov. Lo« banje so namreč nenavadno nizke in plloske, zadnji del pa je močno razvit. Ti znaki, ki so jih večkrat smatrali za »neandertaloidske«, se dajo razlagati iz prastare navade, da se glave otrok deformirajo z zelo tesnimi in močno zavezanimi čepicami. Takoj po rojstvu dobi otrok . čepico in jo nosi noč in dan, deček do 6. ali 7. leta. deklica pa celo do 16. ali 17. leta. Tako se more glava otroka vsled trdno prevezanih trakov razvijati samo v gotovi smeri. Naravno, da so ženske glave bolj de« formirane kot moške. Zanimivo je, da je kraljica Helvig, soproga švedsko»finskega kralja Mag« nusa Ladulasa (1240—90), imela na čisto isti način deformirano glavo, kot je to dognal prof. C. M. Fürst, ko je pregledal kraljevsko grobnico v cerkvi Riddarholm v Stockholmu. Kraljica je bila rojena na Holsteinskem in je to« rej takrat tam še bila navada tesnega zavezovanja glav, toda Švedi je niso sprejeli. Nam se pa zdi, da ta problem de« formacije človeške lobanje ni tako enostaven in da bi bilo treba doliho« kefalijo prebivalcev otoka Marken in Frizov še bolj natančno proučiti, preden se jo donese v zvezo z noše« njem tesnih in močno zavezanih če« pic. Po tretjem letu je pri otrokih cek) težko verjeti na deformiranje lobanje s pomočjo platnene čepice. Ni treba pustiti iz vida oblikujoče moči rasne hereditarnoisti, ki deluje nevzdržno po zakonu prirode. N. Županic. Slovenske narodne pripovedke med Nemci. Od nekdaj že posvečajo nabi« ralci narodnih tradicij med alpskimi Nemci svojo pozornost tudi našemu narodnemu blagu. Število nemških pre« iskovalcev, ki so bivali trajno ali za« časno v naših krajih, ni majhno; tudi so se posluževali zlasti naši prvi zapi« sovaloi nemškega jezika — in tako moremo reči, da je skoro toliko naših narodnih pripovedk sporočenih v nem« škem jeziku kakor v slovenskem. Vse to bogastvo, ki je raztepeno v težko dosegljivih publikacijah, bo treba po« lagoma spraviti v domače shrambe. Kronika, referati in kritike. 91 Znani pesnik J o h. Gab. S e i d 1, je kot gimnazijski profesor v Celju z za. iiimanjem posluhnil, kaj si pripoveduje »der wendische Bauer«. Kot rojen poet je odel svoje zapiske v vrlo lepo obliko. Nekatere njegovih zapiskov je zbral dr. Anton Schlossar (J. G. Seidl, Sagen und Geschieh, ten aus Steiermark, Graz 1881). Na slovenske tradicije se ozira zbirka štajerskih narodnih povesti Steir. Volkssagen i(l—12 Floss: Grätz 1837—1841), ki jo je priredil R. G. Puff. Marljiv zbiralec štajerskih tradicij je bil Hans v. der Sann (J. Krainz), spodnještajerski rojak. Izbor iz njegovih zapiskov, prirejen za širšo publiko — Sagen aus der grü. nen Mark — je izšel v 3. izdaji 1922; žal, da podrobni viri niso nave, deni. Zbirka se ozira na celotno ozem= Ije nekdanje štajerske vojvodine. Lepa zbirka Vernalekena Alpensagen (1858), ki nam je obranila tudi marši, kateri biser slovenske narodne tradicije, je bila v rokah naših starejših pre. iskovalcev, a je sedaj popolnoma izgi* nila s pozomice. Tako Gebhart, österr. Sagenbuch, Budapest 1862, Klasično delo v tej stroki je G. Graber j a. Sagen aus Kärnten; sedaj v 4. izdaji (Leipzig 1927). Po obsegu je to resničen repertorij vseh važnejših prič, ki se pripovedujejo po starodav. nem Korotanu med obema narodoma; editorska tehnika more služiti za zgled. Samo uvod, -ki prinaša Graber. jeva izvajanja o literarno-zgodovinski strani zbranega gradiva, ne zadovos ljuje, ker ponavlja od izdaje do izdaje neke netočnosti. G. Graberju so tra. dicije ostalih slovanskih narodov pač nepoznane. Radi tega vidi v ko. roških slovenskih povedkah več ali manj od Nemcev izposojeno blago. In cela zbirka služi med drugim tudi namenu, da dokaže globoko kulturno odvisnost slovenskega živi j a tudi na tem področju. Tako trdi G. Graber, da so slovenske mave (move, movje) nemškega izvora. V nekem članku (Carinthia 103 [1913], 108 ss) je doka. zova4 da je slov. beseda movje izpo. sojena iz nemškega »muowe« »sova«, »vešča«; prezre pa docela, da poznajo mave v pomenu otroških dušic tudi Malorusi: mavki, duši nekreščenych mladencev. Miki. Et. Wb. 211. V dolini Krčice si pripovedujejo ljudje o žen. skih bitjih Billetweiß slične stvari ka. kor drugod o belih ženah ali žalik. ženah. Slovenski zapisovalci trdijo — po pravici — da so te Billeiweiß slovenske bele vile, idočim pravi G. Graber, da je stvar iz nemškega. Toda nemški Billwizs ali Getreideschneider, o katerem si pripovedujejo iztočni Nemci, vrši docela druge naloge ka. kor ta ženska bitja; on spominja na slov. védomce in sh. vjedogonje; nje. govo ime je mogoče slovanskega iz. vora {Feifalik, Zeitschrift f. öst. Gymn. 1858, iOS). Ime »žaliktžene« je seveda nemško, stvar sama pa najbrž romanska. Bosa je nadalje trditev, da izvira povest o kralju, spečem v gori, iz nemške tradicije; ali da je nastala vera v Psoglavce pod vplivom znane anekdote o longobardski vojni zvijači. Tradicija o Psoglavcih je doma v Orientu in Slovenci ter Longobardi so si jo prilastili neodvisno drug od dru« gega. Da pridemo Slovenci pri tujih preiskovalcih nekoliko na kratko, kar se tiče narodnega blaga, se ni čuditi. Saj so skušali tudi naši domači pre. iskovalci odriniti eno naših najboljših narodnih povesti (o Zlatorogu\) tuj. cem! Kakor da bi bila nar. poezija nekak privilegij samo Nemcev in Ro. manov. Tudi zbirka Sagen aus Friaul und d en julischen Alpen (zbral Anton von Mailly, Leipzig 1922) je 92 Kronika, referati in kritike. važna za domačo folkloristiko. Poleg romanskega vpošteva pisatelj tudi slo« vensko in hrvaško blago. Novih važnih tipov povesti knjiga sicer ne prinaša, dasi zajema deloma iz žive tradicije, a izkazi o geografski razširjenosti teh in onih motivov bodo prav dobro slu« žili podrobnejšemu študiju. Nepoznan je bil, mislim, doslej demon Blagodej (str. 33.); Čafež je razširjen tudi po Istri (str. 23.). Furlani poznajo O r k u odgovarjajoče žensko bitje, ki se zove Orkule, Storoule. Iz tega slo« venska Torklja, Torka, za katero ra« bij o Slovenci na Krasu tudi besedo S/orfc//a (Letopis Mat. Slov. 1894, 56)? Gosp. pisatelj ni vešč slovenskemu je« ziku, kakor vidimo na str. 25., kjer skoči neki povodni mož v vodo z be« sedami »Hohoi, proscacata« in to naj pomeni: auf, springe! — V uvodu (str. XIL) imenuje g. Mailly neko svoje nadaljno delo v tej stroki: Mythen, Sagen und Märchen vom alten Grenzland am Isonzo (Hugo Schmidt, München 1916). — M. Pir« ker j eve Alpen sagen (österr. Bibl. 24, Inselverlag) se odigravajo deloma tudi po slovenskih tleh. Proti temu bogastvu zapiskov med Nemci imamo Slovenci pokazati le malo! Časi, ko so se n. pr. kosali No« vičarji, kateri bo donesel več zapiskov, so minili. Edina zbirka, ki ustreza strogo znanstvenim zahtevam, so iz« vrstne Fr. Kotnikove S t o r i j e I. Ko« roške narodne pripovedke in pravljice (Mohorjeva družba 1924). Da se knjiga ni razširila bolj med narod, je krivo to, ker prinaša bolj pokrajinsko gra« divo, ki ne more zanimati širše publike. Toda materijal je obdelan znanstveno, kakor to zahtevamo od takšnih zbirk. Od zbirk, ki po« daj a jo samo suho gradivo, naj ome« nim le V. Moederndorferjeve Na« rodne pripovedke iz Meži« ške doline (Ljubljana 1924), ker so dober dokaz, kakšne zaklade je mo« goče dvigniti še dandanes na razmerno ozkem ozemlju, J. Kelemina. Niko Županic: K vprašanju izvora Kostobokov in Sabokov. (Sur 1' origine des COSTOBOCI.) (Niederlûv Sbornik, p. 236 -242. Prague 1925.) Dans cet article, M. Niko Županic, paléoethnologiste yougoslave, étudie l'ori- gine des COSTOBOCI et des SABOCI, essayant d'expliquer étymologiquement ces deux noms ethniques: D'après Ptolémée, on devrait cher- cher les COSTOBOCI dans le secteur septentrional de la province romaine de Dacie, dans le bassin de la rivière Tisa (Theiss), où ils s' étendaient probablement jusque dans les Carpathes boisés. Du côté intérieur de 1' arc de cercle coudé, formé par ces Carpathes, est située la Hon- grie, du côté extérieur (sarmatique) la Galicie et la Bukovine. Les COSTOBOCI avaient peut-être leurs domiciles entre les rivières Stryj et Pripet. Dès l'époque des guerres germano-sarmates (de 168 à 175), sous r empereur Marc Aurel, les COSTOBOCI poussèrent vers le sud, car l'histoire (Hist. Aug. Marc. 22, 1) les mentionne dans le voisinage des ROXO- LANI, BASTARNl, HALANl et PEUCINI, à la frontière de la Dacie et de la Mésie inférieure. A ce temps-là, en 170 après J.-C, une partie des COSTOBOCI — comme le suppose Premerstein — fit une incursion dans l'Hellade centrale pour incendier le temple d'Eleusis. Comme représailles les ASDINGI, d'accord avec les Romains, attaquèrent les COSTO- BOCI (de 171 à 172) dans leur patrie et les dispersèrent. Depuis, 1' histoire n'en fait plus mention. Puisque Šafaiak et Niederle considèrent les COSTOBOCI comme Slaves, l'histoire de leurs combats avec les Romains et de leurs migrations entreraient dans 1' ancieime histoire slave, et leur invasion dans l'Hellade, au 11« Kronika, referati in kritike. 93 siècle, marquerait le premier exploit hi- storique des Yougoslaves. Les SABOCI {Σαβώκοι) ne sont con- nus que de Ptolomée. On devrait, selon lui, fiïer leurs habitations au sud-ouest de la Sarmatie européenne, aux environs de la Germanie actuelle. C. Zeuss est d'avis qu' ils habitaient aux abords des sources de la Vistule, au sud des AVA- RINI et qu' ils étaient une peuplade dace. Le cartographe historique russe, V. Bo- risov, met les SABOCI dans les Beskides, de telle sorte qu' ils auraient demeuré vers le nord jusqu' au confluent du San et de la Vistule. En ce qui concerne la graphie de COSTOBOCI, la plupart des codes de Ptolémée présentent CISTOBOCI (Κιστο- βώχοι). C. Zeuss considère les SABOCI et leurs voisins de Dacie pour des tribus thraces, pendant que Šafarik les compte parmi les Slaves, traduisant le composé -βώκοι comme mot slave ΒοΙλ „ripa", et la première partie comme dérivée du nom du fleuve San, explication admise aussi par Cuno. Les SABOCI seraient alors, les riverains du San (riparii hod. San fluvii). Avec raison C. Müller contestait cette opinion, renvoyant aux Τριβόκοι sur le Rhin et à Μελιβόκον ορος en Germanie. L. Niederle voit dans les SABOCI le nom „Zaboki", c' est-à-dire la transcrip- tion grecque d'un nom slave signifiant „les habitants de derrière les montagnes", donc synonymes des Transmontani qui peuplaient les rives du San. Dans la pre- mière partie du mot COSTOBOCI, il voit une connexion avec les noms de fleuves carpathiques (Kosta, dans le bassin du Dniepr ; Kostovka, Γ affluent gauche du Niémen; Kostërevka, l'affluent de la Lo- beda; Kosztowa, Γ affluent gauche du San, etc.), alors qu' il explique la se- conde partie -BOCI par le slave bokf,. En s' appuyant sur les noms propres des COSTOBOCI. Premerstein accepte l'avis de l'historien C. Zeuss qui les con- sidère comme un peuple thrace. Županič n' admet ni Γ un ni Γ autre, parce qu' il ne prend les COSTOBOCI primitifs ni pour Thraces, ni pour Slaves. En interprétant étymologiquement les noms propres de COSTOBOCI, Γ auteur dit que le nom de la princesse dace ZIAI. femme du roi des CISTOBOCI, PIEPO- RUS, pourrait être identique avec le radical alarode (préthrace) rf 'λ > Zia „nom de fille" : ααρ\λος, -αιρα, -αα[^]ος {?>σαδης), -βαρ-νη „nom d'une fille", etc. Dans le nom DRILGISA on pourrait mettre la deuxième partie -GISA, d'après changement des sons en pélasgien (pré- thrace) a 00 i, en connexion avec Γ alarode k\ga''ss „jeune", tandis que la première partie DRIL- est peut-être parente du nom préthrace Drôles, Drules. Le nom du roi des COSTOBOCI, NATOPORUS, qui vivait exilé à Rome, se compose de -PORUS, de Γ alarode *pa>'r „fis, fille" (Νιβλό-βιυρος) : pélasgien (préalbanais) 'bür > bir ,fils" (r < s > /) : biV cf. sumérien bur : ibila ,f ils" ; πό oo po/ç illyr.-vénét. ηο/αρις élamitique/>α-^ „fille". Le nom ethnique de COSTOBOCI ou CISTOBOCI est probablement com- posé de deux mots COSTO et BOCO.' Ou peut bien Γ expliquer de Γ ala- rode : χο(ι)ατο oo casto, la forêt, cf. Hesy- chios κάατον ' ξύλον Αθ·αμάνες -f- boco „le hêtre" : Κοιστοβώκοι = les habitants des hêtraies (cf. Bukovinci, Šumadinci). Le nom des SABOCI se compose du préfixe SA- et de BOK, signifiant „le hêtre", comme dans le cas précédent : Σαβώκοι = les habitants des hêtraies. L' étymologique de ces noms montre que les COSTOBOCI et les SABOCI * BACO, en parenté avec le prégerroain Ba- censis sîlva > *bok, ,1e hêtre". De ce radical déri- vent les formes suîvanteis: pélasg. ßavXCtklC »le bocal'', préslave buky, ce qui est, d'après la phoné- tique alarode, apparenté à ψηγος et fa^s. Ces mots proviennent sûrement de la même origine, et ne peuvent pas être indoeuropéens. (Cf. K. Oštir, Illyro-Thrakisches, 118, 119). 94 Kronika, referati in kritike. primitifs n' étaient pas d'origine slave ou arien, en tant qu' on peut le conjec- turer à la base du sens de leurs appel- lations. On ferait peut-être mieux de recher- cher Γ origine des porteurs primitifs de ce nom quelque part à 1' est, et de de- mander à Γ histoire, si elle pouvait dire quelque chose. En feuilletant les pages de Γ histoire nous trouvons que Pline mentionne les COSTOBOCI dans la Sarmatie Asiati- que, de Γ autre côté du Don, comme voisins desTcherkesses (ZECETAE), ZIGI, NEVAZI et AMAZONES, ce qui signifie que les COSTOBOCI demeuraient aupa- ravant (le plus tard au temps de Pline) dans la patrie transméotide, entre le Don, la mer d'Asov et les montagnes du Caucase, non loiij de Tcherkesses et de ZIGl (ZINCHI). L' auteur a constate que dans la même époque les Serbes vivaient au voisinage des ZIGI et des Tcherkesses ; ^ par là il a voulu démontrer que tous ces peuples étaient de la même origine caucaso-ala- rodienne. Les Croates n' habitaient pas non plus bien loin des Serbes, ZIGI et CISTOBOCI, quoiqu' on ne puisse définir précisément leur habitat. Leur mémoire est restée à Tanaïs, dans les inscriptions des II« et 111« siècles de notre ère: Χορο- άϋ-ος et Χορονά^ος. On pourrait trouver Γ origine alarode des COSTOBOCI même sans recourir à Γ étymologie, car leur appellation est manifestement composé de deux noms ethniques COSTl (CISTI) + BOCI, un cas, qui se répète dans Γ ethnologie antique, par ex. CISSIANTI = CISSI + ΑΝΉ, NACHAR(NA)VALI = NACHAR- (NI) + VALl. Il est vrai que la première partie du nom CISTOBOCI ne se re- trouve point dans Γ antiquité, mais il y a aujourd' hui les Kisti dans le nord-est de la Caucasie. Les Kisti représentent i ^ Niko Zupanic; Srbi Plinija i Ptolomeja. (Les Seibea de Pline et de Ptolémée). Beograd 1924. une tribu tchetchène et, pour parler plus net, ils appartiennent, avec les montag- nards Tchétchènes, au groupe d'Ingouches. Il y a cent ans, Γ ethnologue allemand C. Rommel appelait Kisti tout le peuple tchetchène qui compte à présent 224.000 têtes et se compose de cinq groupes, pendant qu' il considérait les Ingouches comme leur tribu principale. Les Kisti s'appellent eux-mêmes Lamur, c est-à- dire les montagnards, alors que les Gru- zins les nomment Kisti et les Tatares Mizšegi. Comme partie finale du composé CISTOBOCI ou pourrait supposer le peuple BOCHI ou BOKHl, mentionné par Ptolémée: Βύχας (Βάχας, Βόκγας) sur le territoire montagneux de la tribu Moshi, en Transcaucasie. L'explication étymologique du nom COSTOBOCI milite pour leur extraction alarode. L' histoire nous conduit sur les vestiges de Γ origine caucasienne de ces Alarodes, car on rencontre les CISTI et BOCI sur le territoire de la Caucasie et les CISTOBOCI sont mentionnés au V" siècle après J.-C, d'abord derrière le Don, dans la Sarmarïe asiatique et, seule- ment plus tard, dans les Carpathes. Les CISTOBOCI de Ptolémée parlaient-ils encore la langue alarode, ou bien étaient- ils déjà Slaves? En tout cas en ce qui concerne cela, Γ auteur serait d'accord avec L. Niederle qui prend les CISTO- BOCI pour un mélange ethnique; seule- ment, il pense que la couche dominatrice du peuple ne parlait pas la langue thrace, mais plutôt Γ alarode, et probablement tcherkesse, à moins d'avoir sombré déjà au temps de Ptolémée, dans la masse du peuple subjugué qui était peut-être slave. Dr. Pavel V. Breznik. Kazimierz Moszynski. Badania nad pochodzeniem i pierwotna kultura Slo« wian. I. del. (Polsika Akademija, Roz» prawy filologiczne, LXII, Nro. 2. Kras kow, 1925. — 140 strani.) Kronika, referati in kritike. 95 Knjiga je prvi del večje razprave. Arheologi napačno sklepajo po M. o »trajnem slovanskem razvoju« v Ev« ropi — samo ex silentio. Malostevil» nost ali odsotnost neslovanskih starin kaže samo, da je igrala pri nomadih do zdaj ohranjena kovina (okraski, orožje) neznatno vlogo v primeru s strohnelim lesom, usnjem, kostjo, oz. da se niso zakopali mrliči v zemljo. Jezik, edino zanesljivo sredstvo, pa je bolj minljiv kakor rasa, oz. kultura, zato naj vodi jezikoslovce primerjalna etnos grafija. Niederle je n. pr. premalo kri» tdčen pri ugotovitvi slovenskih krajev« nih. Oz. rečnih imen. 'Nedvomno so izpodrinili Slovani po prihodu v Evros po prvotno prebivalstvo. Odkod so prišli? Antropologi branijo avtohton« stvo, primerjalni jezikoslovci so za vzhodni, stepni izvor. Tu in tam od« loča gradivo, s katerim razpolagajo raziskovalci (pogrebi, oz. tujke). Etno« log pa more ubrati srednjo p>ot Jezik je gibčen, se lahko razširja ali zatira ter nastanejo mešani narodi (Celti« beri, Gallogrki in sl.). Praslovanski je« zik odseva praslov. kulturo, toda pra« slovenščina je vsesala v evropskih go« zdovih idosti tujih snovi. Praslov. kul« tura je nedvomno pretežno evropskega izvora. V soglasju z Niederlejem hoče govoriti M. o enotnem slovanstvu. Slovanstvo 500 po Kr. je bilo po kul« turi in rasi drugačno, kakor 500 pred Kr. M. uvršča praslovansko vpra« sanje med etnične valove velike Evra« zij&ke stepe, ki sega od Karpatov do Altaja. Slovani so lahko prišU samo od vzhoda. Nasprotna gibanja od zapada proti vzhodu so bila izjemna in pone« srečena (Goti). V naslednjem obljubuje M. polnejšo in prepričevalne j šo sliko praslov. kulture. V sedanji obliki go« vorijo njegova izvajanja manj zgodo« vinarju kakor jezikoslovcu. Podajam glavne točke njegovih dokazov. Zgodovina beleži postopno keltski, germanski in islovanski naval, a najbrž je doživela Evropa kaj sličnega tudi pred Kelti. Iste pojave kaže azijska zgodovina. Oddaljena zapadno sibirska močvirja in pragozdovi sicer niso bili pristopni opazovanju klasičnih pisa« teljev. Vendar so zabeležili poleg Kel» tov še Skite, poleg Germanov — Sar« mate, Alane in Hune, poleg Slovanov — Bolgare, Avare, Ogre, Osmane. Evropskemu, proti jugu usmerjenemu valovanju odgovarja stalno gibanje iz globine Azije od vzhoda proti zapadu. E. Huntingtonova opazovanja stepne klime dovolijo sklepati o gotovi zvezi med sušo in selitvami gospodarsko šib« kih pastirskih narodov. Tudi v najsta« rejši dobi, za katero nimamo točnih po« datkov, so se morale vršiti selitve v letih z minimalno padavino: 210O — 1400 — 800 — 200 pred Kr. itd. Ve« lika Evrazijska ravnina je vedno bila srce Starega sveta. Utripi tega srca so periodično poplavili vse dežele od Ki« taja do Asirije in Egipta s tolpami osvojevalcev. Premagali so tudi kuU turno višje domačine s svojo vojno tehniko: z dvokolesnim vojnim vozom in poprej nepoznano konjsko vprego — v starejši dobi (ok. 2000 pred Kr.) ter z lahko konjenico, lokom in zanj« ko —-v novejši dobi (ogrska razkopa« vanja ok. 500 pred Kr.). Posledica na« valov so številne vrzeli v evropskem kulturnem razvoju. Tako je n. pr. iz« ginila ok. 2000 pred Kr. bogata polje« delska Tripoljska kultura v sedanji Južni Rusiji, ne da bi zapustila sledove v poznejši bronasti -dobi. V soglasju z E. Meyerjem, Evansom in Ungnadom treba je smatrati nomadske napadalce ok. 1. 1000 pred Kr. za Indo«Evropejce, ker ne pridejo v poštev Ogrofinci in Turkotatari. Vzhodne stepe, domovina našega konja, so imele azijsko, oz. iran« sko prebivalstvo, in turškotatarskd je« 95 Kronika, referati in kritike. ziki kažejo prastare indoevropske vpli« ■ve. Za Vzh. Evrazijo ok. 1000 pred Kr. so najbrž imeli iradokitajski pastirji (TibetsAltaj) isti pomen kakor indo« evropski pastirji za Zapadno Evrazijo, oz. semitski pastirji za Afriko. Vsi fleksijski jeziki (med katere je prište« vati tudi prakitajščino, po A. Courady in Karlgrenu) so nastali v področju pa« stirske kulture. Etnolog si šteje v dolžnost opozoriti jezikoslovce na ta nova pota. Vsekakor ni v zgodovini zemeljske krogle pomembnejšega čini« telja, kakor pastirska kultura velike indakitajiske«indoevropskessemitske je« zikovne trojice. (I. pogl. Ekspanzija stepnih narodov.) Vsa Srednja Azija — z izjemo vzh. puščave — kaže raz« tresene sledove plavolase rase oz. rdečelascev. Slično bradato ljudstvo z ravnimi nosovi in sinjimi (zelenkasti« mi) očmi omenjajo kitajski letopisi in freske (700 po Kr.) ter arabski poto« pisi (900 po Kr.). Žalibog so starejši podatki o zunanjosti Alanov, Sarmatov in Skitov prepičli (pr. Herodotove Bu« dine ok. 450 pred Kr,.). Vsekako so bili plavolasci dokaj številni v Srednji Aziji ok. 500 po Kr. Njih ostanki pasejo do sedaj po planinah ob robu stepe od Kavkaza (Osetinci) do Pamira, Tibeta, Koreje. Tvorijo iranske in druge otoke v morjiu črnolasih mongolovidnih naro« dov. Okoli Krist, rojstva se je vsula iz stepne Srednje Azije indoevropska povoden j, ki je poplavila Iran, Pamir, Indijo. Ne vemo ali so bili ti pastirji plavolasi, oz. čmolasi in ali so imeli dolge lobanje. Ne vemo tudi ali so prišli "v najstarejših časih v Azijo iz obmejne evropske stepe (ker niso izključene po E. Meyerju postranske nasprotne mi« gracije) ali pa iz sev.«zap, gozdov med Alpami, oz, Karpati in Uralom. Zato je izven dvoma, da so igrali plavolasi narodi veliko vlogo pri širjenju indo« evropskih narečij po Altaju in Kitaju. (U. pogl. Sledovi plavolasih ras v Aziji.) Malo III. poglavje (6 str.) se tiče altajske prazgodovine, ker samo palae« etnografija utegne nadomestiti odsotne kronološke podatke. Minusinska bto« nasta kultura (ok. 500 pred Kr.) kaže kitajske vplive v okraskih (magično dvojno zrno), na drugi strani pa je v zvezi z železno La Tenesko kulturo (Tovostineova zbirka). Pred turško po« plavo so büi altajiski prebivalci pre« možno miroljubno ljudstvo z razvito obrtjo in celo demokratičnega značaja (v kolikor dovolijo sklepati pogrebi). (III. pogl. Altajska prazgodovina.) V IV. poglavju so zbrani najstarejši podatki o trgovskih in poljedelskih in« doevropskih narodih: Jue«Či (300 pred j Kr.), Toharcih (500 po Kr.) in Skitom ' sorodnih Sogdijcih (orhonski napisi v | Mongoliji, 900 po Kr.). Njih na kitaj« \ sko zunanjo trgovino (Kašgar) vezana kultura je vplivala na turške došlece do leta 1200 po Kr., ko je postala žrtev mongolskih navalov. Turškotatar« ski in mongolski lovci, oz. poznejši pa« stirji so lahko bivali pred Kr. r. samo ob Altaju, oz. Bajkalski severni meji med gozdom in stepo ter so bili lo« čeni po arijskUi narodih: Mongoli na severu, Turki pa bolj proti jugu. Šele v zgodovinski dobi so se zmešali Mon« goli s Turki vslöd kitajske ekspanzije, ki je potisnila Turke proti zapadu. Dokaz tega je pomanjkanje starih turških izposojenk v ugrofinskih jezi« Idh. Obenem kažejo ostanki indokitaj« sküi imen (Ding) med poturčenimi ostjaki na davne altajsko«tibetske vezi. Pičli jezikoslovni, zgodovinski, antro« pološki in fiziografični podatki se v toliko izpopolnujejo, da lahko idok>« čimo vse zapadne stepe vštevši vzh. Turkestan kot področje indoevropskih jezikov začetkom kristj. dobe. V letih 1500—1000 pred Kr. pa so bili Arijci Kronika, referati in kritike. 97 razširjeni od Turkestana najbrž do Kitaja. TuTŠkotatarski navali se pri« čnejo šele ok. 700—400 pred Kr. in sežejo ok. 200 pred Kr. do Urala. (IV. pogl. Starejše narodne razmere v srednji Aziji.) V. pogl. Prvotna slovanska bivali« šča. Rezbarije na polabskih malikih so slične onim na kamenitih »babah« pri turških narodih Srednje Azija Ugo« tovljeni so -tudi iranski verski vplivi (bogb > baga), ki so mogli nastati le 500 pred Kr. vzhodno od Dnjepra (Rozwadowski). Tedaj -niso bili Kar« pati prvotno slov. bivališče. Številne slov. izposojenke v turških jezikih (Moszynski je pomnožil dosedanje šte« vilo za kakih 20 s pomočjo Radlovovih slovarjev) govorijo samo o dolgem so» sedstvu^ ne pa o turškem robstvu, ka« tero je izmislil Peisker, Zdi se, da so bivali Praslovani ok. 700 pred Kr. v Aziji, kjer so mejili na zapadu oz. se» veru na Ogre (prednike sed. Madžaroiv vzh. od Urala in ob srednji Volgi), na jugu pa na skitske narode (ki so se zopet stikali z Ugrofinci ob severni gozdno«stepni meji. Tudi Herodotovo povest o Neurih, ki so zapustili prvotna bivališča vsled kačje nadloge, tolmači Moszynski vsJed pomanjkanja priprav« nih grških oz. iranskih označb s pra« slov. о2ЂгБ — ugor — jegulja — kača belouška. To pa je znano ime Ogri, oz. Unguri. Sicer pa ni znano, aH so bili Nevri Slovani. Morebiti so le bi« vali med njimi kakor pozneje Avari.) Slovanska selitev v Evropo, eden izmed stepnih valov, je slična potovanju Ma« džarov, ki so zamenjeli zip. ajbirske gozdove za južno stepo ter pnpt^je odšli proti zapadu. Tudi Trakl W Al« banci so azijskega, oz. stepnega iz« vora. Preostaja še ugotoviti podrob« nosti prihoda baltiških narodov (kate» rih avtobtonsitvo več ne prihaja v po« štev) in določiti obdobje baltoslovan« skega prajezika, potem bo krog skle« njen. Baltiški, slovanski, iranski, indij« ski, armenski, trakijski in albanski je« ziki tvorijo eno vzhodno skupino, ki se v marsičem razli'kiuje od ostalih indo« evropskih jezikov. Moszynski prizna sicer, da pom€.m za sedaj vbodna slo« vanska pradomovina samo domnevo, misli pa, da je vsekakor bolj utemelje« na kakor takozvani avtohtonizem. Dr. Nikolaj F. Preobraženski. Живко Д. Петковић, Прве појаве српског имена. Штампа „Туцовић". Цена 10 динара. Београд 1928. Професор Ж. Петковић мисли, да сам српски народ чува у својој традицији успомену на своју прадомовину и на своја прахисторијска пресељивања. За пример наводи неколико места из песме „Сан Царице Милице", коју je публиковао М. Ц. Милојевић (Путопис дела праве — Старе Србије, књ. I, 47, 1871. год.): „Мало пођо', до два краја нађо' Сибир воду мутну и крваву, Где HO тече од југа северу." ,Као што су и ти наши стари Наши стари и прастари предци Борили се на Сибиру клетом, За Сибира и за српску песму, Борили се na и пропанули, Te га туђи освојише људи, Туђи људи и туђи народи. Освојише, Србе протераше Да с' скитају no беломе свету Kao пчела no шареном цвету." Писац примећује, да je овде тешко мислити на данашњи руски Сибир или на Сибиру, острво код Суматре, већ пре на Мисир и Нил, „који су у недовољном памћењу народном замењени другим на- зивима земље и реке-. Даље пише аутор да je овде треба узети име Срба у ширем смислу свог етничког значења, наиме као преетавника свију Словена. Ha крају ипак додаје писац, да „нема ничега одређенога одакле би се могло поћи, a да се не лута 98 Kronika, referati in kritike. y истраживању наше прве домовине и наших најранијих дана". По нашем мишљењу аутор je већ тиме учинио грешку што je наведену песму узео као исходиште своје студије, јер та песма на први поглед изгледа као песма полуобразованог човека, који je читао разне хисторије и начинио песму те ју пустио у народ. Због тога било би сувишно говорити o палеоетнолошким моментима у тој песми, јер цела ствар пружа научно непоуздану базу. Даље тврди писац, да je име Срб први употребио Херодот 250 г. пред Хр. {sic!) иако не за народ; за њим такође (50 r. пре Хр.) Страбон, Плиније и Пто- лемеј. Тако су наведени још многи извори средњега века, у којима се налази српско име у разним вариантама тамо до Зонаре и Ане Комнене. To je све учињено на начин, као што су писали наши хисто- ричари пре стотину година. Па кад се већ доводи Херодот и Страбон у везу са српским именом, зашто онда писац не наводи дотичног места и зашто га не појасни?! Даље говори писац o Будинима, Сло- венима, Антима, Спорима, Венедима, Ски- тима и Сауроматима,Трачани^а, Илирима, али све то на један конфузан и некри- тичан начин, да се мора читаоц питати, шта je аутор уопште хтео да постигне? Данас кад имамо К. Јиречека, Ст. Стано- јевића и Јована Радонића, који су кри- тичким духом и пажљивим okom проучили ■српску давнину, писати овакво дело и на овакав начин, значи изазивати отпор и нерасположсње код и мало хисторијски верзираног читаоца. Књига Ж. Петковића написана je без научне методе и без праве критике из- вора. Н. Н. Madame de VauxsPhalipau, Une Venise verdoyante. La Blota lusacienne. (Edition^ des »Amis de la Pologne«; Paris 1927.) Za Benjamina med slovanskimi brati, za Lužiškega Srba, je nastalo po vojni večje zanimanje tudi v Zapadni Evropi. Kljub naporom raznih polu tikov se na žalost ni posrečilo, da bi se vprašanje Lužice spravilo pred mu rovno konferenco in tako Lužičani danes ne samo, da niso svobodni, temveč še vedno nimajo avtonomije. Širšo francosko in mednarodno publi« ko je zanje zainteresiral Belgijec Au« guste Vicrset ki je 1. 1923. izdal v Bruxellesu knjigo: Un peuple martyr. La question des Wendes (Serbes de Lusace) devant Г opinion publique. Knjigo, ki obravnava izčrpno politični in kulturni .položaj Lužiških Srbov, zelo priporočam vsakemu, ki se zani« ma zanje. Krasi jo več barvanih slik narodnih noš. (J. Lebegue & Cie, £di« teurs, 36, rue Neuve, Bruxelles.) V »Revue Anthropologique«, glasilu Med« narodnega antropološkega instituta, sta izšla v zadnjih letih dva zanimiva članka o Lužici. Prvega je napisal g. Jean Bourgoin, ki je obenem tudi velik prijatelj Jugoslovenov ter se je že ponovno mudil v Sloveniji. Naslov mu je »La Lusace devant Г histoire (št. 7., 8., 9. iz 1925), drugega pa Ma« dame de VauxsPhalipau »La Situation scolaire en Lusace« (št 1.—3. iz 1926). Nedavno pa je izšla od iste pisateljice, ki je članica odbora pariškega društva »Prijateljev Lužice« (Les Amis de la i Lusace) zgoraj omenjena brošura o Lužiški Bloti, ki jo bolje poznamo pod nemškim imenom Spreewald. V tej brošuri ne opisuje pisateljica samo splošnih vtisov iz tega napol pozabi je« nega slovanskega kota Srednje Evrope, temveč nas tudi seznani z lužiškimi narodnimi pripovedkami, z življenjem doma in na prostem, kakor tudi z za< nimivimi, prastarimi žcnitovanjskimi običaji. Dr. Pavel V. Breznik. Kronika, referati in kritike. 99 Madame de VauxsPhalipau, B u d y š i n. Capitale intellectuelle de la Lusace. Le Miracle de la Langue. (Édi. tions des »Amis de la Pologne», 16, rue de TAbbe^dd'Epee, Paris, V ) 1928. V ravnokar izdani brošuri, ki jo krasi več zanimivih slik iz Budysina, glavnega mesta Lužiških Srbov, opisuje neumorna pisateljica mesto samo, njega zgodovino, gospodarski razvoj, umstve« no aktivnost in zgodovino ter razvoj lužiškossrbskega jezika. Dr. Pave/ V. Breznik. Mouseion. Bulletin de 1' Office in« ternational des musées. Med publika« cijami pariškega Mednarodnega instd« tuta za umstveno sodelovanje, ki ga vodi z vprav občudovanja vredno ener« gijo in spretnostjo direiktor Julien Luchaire, zavzema odlično mesto Mout seion, glasnik Mednarodnega muzej« skega urada. V zadnji številki (št. 3., dec. 1927) se nahajajo članki o špan« skih in belgijiskih gravurah, kakor tudi poročilo o reorganizaciji narodnih ga« lerij in muzejev v Italiji. Nadaljuje se anketa o načrtu unifikacije muzejskih katalogov. Zelo zanimiva so tudi po« ročila o vzgojni in socijalni vlogi mu« zejev. V Mouseion ne piše samo osobje Mednarodnega muzejskega urada, tem« več je odprt vsem strokovnjakom sve« ta. Mnogo člankov izhaja v njem v an« gleškem jeziku in za angleško občin« stvo je na koncu dodan v angleškem jeziku kratek vsebinski pregled fran« coskih člankov. Letno izidejo tri šte« vilke. Naročnina 1'75 dolarja. Dr. Pavel Breznik. Jasna Belovič, Die Sitten der Südslawen. Paul Aretz Verlag, Dresden 1927. Izšla je luksuzno opremljena knjiga v veliki osmerki, na razkošnem pa« pirju, ki vsebuje v tekstu nad sto re« produkcij v dragem svetlotisku ter fotografij na papirju za umetni tisk. Naslov je mnogoobetajoč, ne iz« polni pa niti približno nad človeka, ki misli, da bo v knjigi našel kaj o Slo« vencih ali Bolgarih. Glavno so Srbi, postrani so omenjeni Hrvati, za Slo« vence se pisateljica očividno ni zani« mala, bodisi, da jih ne smatra za »Südslawen«, bodisi, da naših ljudskih običajev ne smatra za c»Sitten«; po« vedala je o Slovenkah, da so rado« darne z ljubeznijo, na tabli 84/85 pa je objavila neko hrvatsko pevko »im slowenischen Kostüm«, to je vse. Po« vedati moram avtorici koj, da niti tisti kostum ni slovenski, nego bogme, je to švicarska »Alplerin« v svojem kičastem »dirndlu«! Človek, ki Sloven« cev ne pozna prav nič, naj ne piše o južnih Slovanih sploh, sicer smatramo mi Slovenci takšno ignoriranje za ža« Ijenje našega naroda, takšno pačenje za greh, prav posebno še, če izhaja od »brata«... Od tistih dragocenih nad sto svet« lotiskov je majhen del odločen nošam, še manjši običajem, velik del — kra« jinam (Sitten!) in največji sUkairskim kičem gosipe Bete Vukanovič in šol« skim poskusom v kiparstvu neke srč« kane Ive Despič. Filmska diva Štefica Vidačič (Sitten der Südslawen!) pa je dobila velik del: enkrat lase, potem roke, dalje kolena njena reprezentirajo Nemcem naše narodne običaje! Lahko mogoče, da so te tri dame res velike prijateljice avtorice, toda Nem« ci še daleč niso tako vneti za te kra« sote kakor bi bili za ipošteno knjigo o naših običajih in založniku te knjige nikakor ne morem' čestitati radi pre« velike resnosti. Avtorica hoče pisati o tem, kar še noben ni omenil pri Jugoslovanih, o njih »notranjosti« in erotiki, pravi, da je četrt stoletja stremela spoznati »je« den Zug seines (Volk) Herzens« in s svojim »farbensattes Gemälde« iz« 1001 Kronika, referati ia kritike. polnjiuje luknje v dosedanji znanosti o nas, ki so se izčrpavale le v opisu na« šega slikarstva, kiparstva, lončarstva, vezenin in stavbarstva. No, ne bom ji odrekel zaslug za to, da je Nemcem marsikaj povedala o ženitvi Srbov, samo reči moram, da je to povedala tako, da bodo kleli pri branju, ker bodo morali vsa fakta pre« cejati skozi sito in venomer iskati v avtoričini lirično^sentimentalno spleteni pesnitvi porabnih zrn, natrošenih med plevel onega osladnega »farbensattes Gemälde«. Prosim: Erstes Kapitel — Frühling und Liebe, Zweites — das Schönheitsideal, dalje Aschik und Lie« foespoesie, Hochzeitstag und Braut« naoht z genij ivim, zelo intimnim k a« pitljem o »endlich allein« ...,, dalje Die großen Feste der Fruchtbarkeit und Liebe, Die Ehe, Totenfest und Weih« naohtsabend, Pflicht und Liebe, Tanz und Spiel, Tierfesttage — ranče. Die Wahrsagekunst. To ;so luknje, ki jih je avtorica za« mašila v znanosti o Južnih Slovanih — da bi jih, kakor jih je, ne bila pred resnimi Nemci nego vsaj kje doma, da ne bi svet misliL da ... Skoda za denar, papir, svetlotiske in vezavo tega sdzavo romantičnega »farbensattes Gemälde«, ki mn niti v dejstvih ne verjamem vsega, ker ne vem, v koliko to ni le razgreta fanta« zija avtorice ... Za kogar je, je ta knjiga, recimo, zabavno branje, toda biti mora izredno osladnega okusa in star sto let, da še kaj čuti ob tej romantiki. Za resno znanstveno porabo je knjiga malo užitna, vsak znanstvenik bo rajši segel po manj poetičnih virih ali pa šel sam študirat. /. M. A. Sič, Slovenske narodne noše. (Zal. Učit. tiskarna, Ljubljana 1927.) V veliki osmerki je izšla lani kon« cem leta 57 strani in 8 barvanih in 13 monohromnih reprodukcij noš vse« bujoča nova Sičeva publikacija, ki jo je okusno opremil slikar M. Gaspari. Knjiga je znatno izpopolnjen po« natisk Sičeve brošure »O slovenskih narodnih nošah«, ki je izšla 1. 1919. najprej kot podlistek v Slov. Narodu v Ljubljani. Ta brošura je bila doslej edina knjižica, ki je obravnavala vse slovenske ljudske noše, čeprav z ne čisto etnografskega vidika. Avtorju gre za ohranitev starih ljudskih tipov noš, pa hoče dati s svojimi publikaci« jami navodila za »prave« noše, veze« nine, hiše itd. onim, ki bi se radi za narodni praznik itd. oblekli, ali si zgra« dili vilo v »slovenskem stilu«. V bi« stvu je ponatisk zelo veliko pridobil s slikami in še posebej z dodatki, tako da bolje ustreza svojemu namenu ka« kor je ustrezala brošura in v ostalem je brošura tudi že bila pošla. Avtor je snov razdelil takole: Naj« prej opisuje noše Ljubljane z okolico, Škof jo Loko in Dolenjke, potem Belo Krajino, Štajersko, Prekmurje, Koro« ško. Trst, Istro in Benečijo, tem po« pisom, nabranim iz bolj znane toipo« grafske, geografske in narodopisne li« terature pa dodaja še starejše opise (Ulrich, Toppo, Valvasor, Pohlin, Vodnik, Linhart, Hacquet, Hoff, Lip« pich, Csaplovics, Ostrowski, Vraz, Langus, Korytko, Eilec, Konšek) ter fragmente o nošah iz nekih narodnih pesmi. Nalogo, ki si jo je Sič pri tej pu« blikaciji zastavil, je izpolnil, Seve, etnograf bi si želel drugačne zastave problema in bi delil snov po etnograf« skih skupinah ter raziskoval zgodovin« ski razvoj teh noš in njih variante in stil ter njih teritorialno razširjenost, njih jwdobnosti in razlike z nošami sosednih narodov in bi stremel k re« .Kronika, referati in kritike. 101! zultatu: kaj je na teh nošah pristno slovenskega in kaj ni? Sicer so to ve« činoma postranski interesi, kar je iz njegove zastave vprašanja umljivo in opravičljivo. Čeprav njegova zastava vprašanja mora v svojem malo zgodo« vinskem značaju včasih vesti do kon« strukcij, vendar je tudi slovenskemu etnografu veliko koristil s svojimi po« datki, marljivo in požrtvovalno nabras nimi med narodom in literaturo. Stremeti moramo pa Slovenci tudi po etnografskem tozadevnem delu in to bo moralo izpopolniti še vse luknje v dosedaj znani sliki slovenske noše; to bo univerzalno delo, ki bo upošte« valo tako stare popise kakor isrednje« veške in renesančne freske in bo ob« širno zasnovano na gori očrtani pro« blematiki. 5. V. Влад. P. Ђорђевић: Српске народне мелодије (Јужна Србија). Izdalo Skopsko naučno društvo 1928. S predgovorom E. Clossona. Srbi so zgodaj začeli z zapisova« njem svojih narodnih melodij. Začel je Vufc Karadzic, nadaljevali Kolaro« vič, Kalauz, Stankovič, Kuhač, Jenko, Mokranjac, Kuba i. dr., v novejšem času pa delata na tem polju K. Ma« nojlovič in avtor te knjige, ki je poi« bliciral v Srbiji in inozemstvu že več tega materijala^ tudi harmoniziranega ali pa za instrumente prirejenega, Knjiga obsega 428 melodij iz Južne Srbije, doslej še neobjavljenih. So to vokalne enoglasne pesmi, ki se često instrumentalno spremljajo, nekaj je zraven tudi plesnih melodij nad spremljavo ležečega tona. Izvrsten uvod s stilno analizo je knjigi napisal kustos glasb, muzeja v Bruslju, znani raziskovalec glasbenega folklorja, prof. E. Closson. Snovno je razdelil pesmi, po svojem melodičnem značaju zelo podobne deklamatorični lirično«epski liniji, v domovinske, be< rojske, ljubavne, majske, vojaške, svatbene, komične, satirične, otroške, delavske in priložnostne. V jiužnosrbskih melodijah loči tri glavne elemente: slovanski (eno« stavna diatonika, homogenost, pre« prost ritem), ciganski in orien« t al ski {ki se kaže v asimetriji, bo« gati melizmatični ornamentiki in do« ločni melopoiji). Tonski sistem je često težko do« ločljiv in često različen od našega dur« molskega tudi modulatorično. Cloisson ugotavlja 7 raznih modi: 1. naš rao derni dur«, 2. star mol {c, d, es, f, g, as, hes, c), podoben našemu molu, 3. harmonični mol {c, d, es, f, g, as, h, c), 4. melodični mol (c, d, es, f, g, as, h, c), 5. orientalsko varianto sta« rega mola (c, d, es, f, g, a, hes, c), 6. ciganski mol (c, d, es, fis, g, as, h, c), in 7. njega varianto (c, d, es, fis, g, a, hes, c). Glede modulacij ugo« tavlja Closson 1. modulacije, pri ka« terih se menja tonovski način obenem z menjavo tona, 2. menjavo načina brez menjave tona, 3. menjavo tona brez menjave načina. Glede ritma ugotavlja Closson najčešče slovanske oblike: dalje često uporabo sinkope, ali kom« binacij 1021 Kronika, referati in kritike. itd. Postopanje melo« dlje je vezano najčešče na sekundno rahlo gibanje, kompozicija cesto po« navija kratek kos melodije. German« ski element tem pesmim čisto manjka. »Slovanska preprostost in melanholija v družbi z orientalskimi elementi: fan« tastičnd ritem in metrum, bogastvo melizmatike,« zakljiučuje Glosson. Kos dela je s knjigo storjenega. Nekaj je tu, baza vsaj. Tudi Slovenci moramo kmalu do« biti izdane svoje narodne pesmi! S. V. NOVE KNJIGE: Glasnik muzejskega društva za Slovenijo VII in VIII, {Bulletin de r association du Musée de Slovénie). A. Zgodovinski del uredil dr. Josip Mal; B. Prirodoslovni del uredil dr. Fran Kos. Izdaja in zalaga Muzejsko dru« štvo za Slovenijo. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Odgovoren M. Ro= žanec. Ljubljana 1926—1927. Vsebina: M. Kos, »Telegraphe Officiel« in njegove izdaje (str, 5 do 12); I. Vrh ovni k. Bitka pri Hru« šici blizu Ljubljane leta 1419, in priče o njej (12—17); A. L a vri č. Čevljar« ska bratovščina Sv. Ane v Cerknici (17—20); Jos. Mal, Muzejska kro« nika (20—30); F r. Kos, K zgodovini Gorice v srednjem veku (30—34); I. Vrhovnik, Iz dnevnika Blaža Blaznika (34-^9); Miroslav Pre« mrou. Drobiž iz vatikanskih arhi« vov (49—51); referati in kritike (51 do 72). Prirodoslovni del: Jovan Ha« d ž i, Opilioni. Schmidtove zbirke (3—43); A. Košir, Caries in naše muzejske lobanje; L. K u š č e r. Drei neue Höhlenschnecken (50—51); L. K u š č e r. Einige Fälle abnormaler Gaštropodenschalen (52—^54) ; Mile« na Perušek, Dodatki k Vossovi »Mycologia Carniolica« (54—56); Za« piski: Sedemdesetletnica prof, Ferdo Seidla; Radi Megušarja; Blagay in Freyer; I, Hafner, Antherea pernyi var, yamamai Guér; Fr. Dolšak, Za varstvo prirode na Pohorju; Slov« stro (69—78), F r. Kos, Poročilo o prirodopisnem oddelkoi Narodnega mu« žeja v Ljubljani, Revue anthropologique. Trente«hui« tième année, Nro, 1—3 Janvier«Mars 1928, Librairie Emile Nourry, Paris 1928, Vsebina: Dr, Papillault, Les ossements du poète J. Slovacki (avec 1 fig.) ; J. H a m a 1 « N a n d r i n et J. Servais, Similitude existant entre l'industrie de stations néolithiques à silex de Fouron«Saint Pierre, Fouron« Saint Martin et Remersdael (Liège) et celle à grèis des forêts de Fontaine« ibleau et de Montmorency (avec 3 fig.); M. Champion, Observations tech« niques sur les trouvailles de glozel (avec 18 fig.); A. Niceforo, La prophylaxie des maladies mentales en Italie; E. B. Renaud, Les plus anciens crânes indiens du sud«ouest américain; Dr. Viuchon et Dr. Vergnes et P. Sain ty ves et M. Garçon, Les guérisseurs; Dr. B r i« and et Dr. Paul Manceau et M. Pernot et Dr. Trenel, Le divorce pour couse de maladies. Livres et Revues. Caucasica. Zeitschrift für die Erfor« schung der Sprachen und Kulturen des Kaukasus. Fase. 4, Verlag der Asia Major. Leipzig 1927. Vsebina: Gerhard Deeters, Armenisch und Südikaukasisch. (Ein Beitrag zur Frage der Sprachmischung, Schluss); Adolf Dirr, Die Sprache der Ubychen (Grammatische Skizze). N. Jorga, L'art populaire en Rou« manie. Gamber, éditeur (Rue Dan« ton), Paris 1923, Kronika, referati in kritike. 103! Pravěk. List pro praehistorickou archaeologii i anthropologii. Orgán »Moravskeho arhaeologického klubu«. Redaktor a vydavatel: Dr. I. L. Čers vinka. Tiskem knihtiskárny Jindřicha Slováka v Kroměříži. Brno 1927. Vsebina: Alois Procházka, Prědvěká pohřebiště v Šardičkách u Bučovic; AI. Procházka et M. Chleborád et F. Kalousek, I. Pohřebiště se skrčenými kostrami rázu únětického; lsti. Hroby s ког strami slovanskými na znaku; A. Procházka, Celkový přehled a poznatky. Priroda. Popularni ilustrováni čašo« pis Hrv. Prirodoslovnog Društva u Zagrebu. Urednik d r. Miroslav Hirt z. Godište XVIII., broj 1—2. Vlasnik i izdavač HRVATSKO PRI. RODOSLOVNO DRUŠTVO U ZA= GREBU. Zagreb 1928. Vsebina: Boris Zarnik, O svijetlećim životinjama; Stanko Н o n d 1, Dobre i loše nebeske ure; Josip S t a j d u h a r, Čovječje oko; Stanko S. Miholić, Vitamini; Luci j an Marčić, O postanku Pagurida. Pabirci, vijesti, razgovori. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, Band LVIII, 1—2 Heft. Wien 1928. Vsebina: V. Christian, W. Schmidts Sprachfamilien und Sprach« kreise der Erde (1—16); E. Geyer, Vererbung der bandförmigen Helix (17—20); W. A. Jenny, Zur Gefäss« dekoration des donauländischen Kul« turkreises (21—103); L. Franz, Die kulturgeschichtliche Bedeutung der oberösterreichischen IPfahlbauten ((104 do 112); K. Kriegler, Über photo« graphische Aufnahmen prähistorischen Gräber (113—116); Literaturberichte. Niederluv Sbornik. Uspořádal J. Schránil. (Obzor Praehistorický, ročník IV.) Praga 1925. .=..г. Vsebina: Vojtěch Birnbaum, Nový názor na počátky české krestan« siké architektury (1—10); Jaroslav Böhm, Bylanský hrob ve Stresovi« eich; Jos. Dobiáš, Nález římských cihel u Mušova; L. Domečka, 2á« rove hroby hradištní u Stéblové, Lhoty, Stračovské, Sadové a Lodina. Hradištní hroby v Hradci Král. a okoli; M. Gr bič, Starolatěvská mohyla u Mirkovic nedaleko Hostouně na Domaž- licku; V. Groh, Spony v římských hro- bech na Foru; B. H o r á k, Historicko- geografická miscelianea; Jan Knies, Přehled, moravského palaeolithu; J. K o- strzewski, Znaki na dnah naczyň wczesno-historycznych z Wielkopolski; J. K v ě t, Enkolpion městského musea v Lounech; A. M a t ě j č e k, Josef Mánes a české starožitnosti; J. Pasternak, Pod- karpatská Rus v mladši době kamenné; A. S a I a č, Z Malé Asie, Samothraky a Thrakie; J. S c h r á n i 1, Několik příspěvků k poznáni kulturních proudů v zemich českých v X a XI věku; J. Skutil, Pa- laeolithická stanice na Golštyne u Určic (Prostějovsko); A. S t o c k ý. Skupina ko- lovitých amfor a t. zv. bernburské bubny v Čechách; E. Šimek, Hradištní so- ustava nad Závistí (proti Zbraslavi); N. Župani Ć, K vprašanju izvora Kosto- bokov in Sabokov ;W1. Antoníewicz, Eneolityczne grobi szkíeletowe i ziemi- ankí míeszkalne w Nowym Darominie (pow. sandomierski, Malopolska); J. E p- дељановић, Трагови најстаријег сло- венског слоја у Банату; Е. Клетнова, ВеликиА гнездовскиА могилвник; М. М a к а- ренко, Орнаментацин керамичних ви- робив в кулБтури городив роменсБкого типу; В. Ш,ербак1всБкип, Липлнв- СБКИп могилник. Просветни Гласник. Орган Мини- старства Просвете. Год. XL11I, број 12. Београд 1927. Vsebina: Службени део: Овлашћења; одлуке; расписи; личне вести; огласи. Не^ 104 Kronika, referati in kritike. службени део: Школе у Америци; ста- тистика школа под Министарством Про- свете у школској години 1925./26.; постава хигијене у средњим школама. Гласник етнографског музеја у Бео- Граду. Bulletin du Musée Etnographique de Beograd). Књига II. Уредник Др. Бо- ривоје М. Дробњаковић. Београд 1927. Vsebina: Чајкановић, Пресипање дукатима (1—4); П. Ж. П е т р o в и h, Лила, олалија и сродни обичаји(4—18); Н. Зега, Воловска богомоља; Е. Ш н е в a ј с, Апо- тропејски елементи у свадбеним обичајима код Срба и Хрвата (18—21); М. С. Фи- л и п o в и h, Породична, лична и еснафска слова у Велесу (21 —28); И. X o л у б, Нешто o селима, прелима и народним играма у Попову Пољу — Херцеговина (21—35); С. Тројановић, Неки проблеми o срп- ском народу (35—43); В. М. Н и к o л и h, ђилимарство у Књажевцу (43— 55); Р. Н. Казимировић, O старом народномбо- јењу (55 - 63); М.Ж. Павловић, Наша народна обућа; И. М. Јелић, Крвна освета и умир код старих културних на- рода (63—72); Ш. Р. Ђ o р ђ е в и h, Етно- графски музеј у Гетингену 1819 г. (72— 81); I. Glaser, Pregled etnografskih čla- neika u Glasilu Zgodovinskega društva v Mariboru. (81—83); Б.Дробњаковић, Етнографски Музеј у Веограду у 1927. го- дини(83—86);С. Рајчевић, Студентско етнолошко друштво у школској 1926./27. години (86-91). Претеча. Часопис за националну и хришћанску културу. Уредници: Синиша Кордић и Др. Душан Стојановић. Свето- савски број 1928. Београд 1928. Vsebina: Никола Крстић, Свети Сава; Синиша Кордић, Прави значај Албаније; Др. Душан Стојановић, Ka словенској оријентацији; Милета Јакшић, Халуцинације; Др. Стани- слав Жупић, Тајне Стварања; Ратко Парежанин, Мажуранић као интер- претатор нашег народног хришћанства; Десанка Максимовић, Јованка од Арка; Милош Ђурић, Свечовек; Др. Душан Недељковић, Наше на- родно реално држање према смрти; Др. Павле Јевтић, Бхагавод Гита; Синиша Кордић, Уметничка вредност Горског Вијенца; Ратко Парежанин, Балканске глосе. Коментари. Русскип Антропологически« Жур- нал (Journal Russe ď Anthropologie), Tom XV, внпуск 3—4. Ответственнмо pe- дактор В. В. Б у н a к, завед. Антропологи- ческим институтом 1 Московского Уни- верситета. Государсвенное издателвство. Moskva — Leningrad 1927. Vsebina: A. Ф. Брандт, Десноручис, шуеручие и перекрестнан асимметрии ко- нечностеп; С. С. Р o г o з и н, 06 измене- нии органов речи и зависимост от их работи при произношении звуков; С. Е. Циммерман, К антропологии Таджиков; Е. Семенскан, Распределение изоаггло- тинационмх груп крови феди народно- стеИ Тифлиса; В. В. В у н a к, Несколвко замечаниВ o методах вмделенил в смеша- H0Ö группе составлннзших ее злементов; М. В. Серебровскан иЛ. В. Зенин. Физические признаки детеА школбного возраста трех типов пропорциА; М. IO. Л o р и н-3 п ш т е ň н, O значении сравни- телно- антропологических исследованип длл хирургии и длн патологиА вообше. — II отдел.: Рефератн, мелкие заметки и пр., — III отдел.: Хроника; IV — отд.: Библиографин. М. в. Aáaxagi, Aóyog ivaQXxrjQiog elq TO џа&гјџа Ti/? iaro()lag ru)v lawv тТ/д XeoaovT/aov rov Aißov. Solun 1927. Michel Lascaris, Joachim, métropo* lite de Moldávie et les relations de Г église, moldave, avec le patriarchát de Peć. (Academie Roumaine. Bulletin de la section historique sous la dis rection de N. Jorga, tome XIII. Cul* tura Nationale. Bucuresti 1927. M. Lascaris, Deux publications eers bes concernant Г histoire roumaine. (Extrait de la Revue historique du sudsest europeen. juilletäseptembre Kronika, referati in kritike. 1051 1927. Datina Romanesca. Valeniiäde« Monte (Roumanie) 1927. Comte Bćgouen, Observations nou« velles dans lee grottes des Pyrenees. (Separatni otisak iz spomenice