Celje - skladišče D-Per 545/1979 1119790840,NOV COBISS o AM Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Leto 7 Rogaška Slatina November 1970 Ob 29. novembru Srečen ti, rojstni dan, Republika! Narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov in z njim tesno povezana socialistična revolucija sta neprecenljivo pomembna tako za jugoslovanske narode kakor za mednarodno delavsko gibanje ter za boj kolonialno podjarmljenih narodov za svojo osvoboditev. Dogajanja iz časov naše narodnoosvobodilne vojne in rezultati teh dogajanj so globoki in vsebinsko tako bogati, da jih marsikaj šele danes razumemo bolj celovito... Naše ljudstvo je tistih usodnih dni leta 1941 krenilo v boj na klic Komunistične partije Jugoslavije neglede na svojo kakršno koli versko ah nacionalno pripadnost. Krenilo je v boj, ki ga je lahko dobilo samo dobro organizirano s tovarišem Titom na čelu. Komunistična partija ježe prej vedela za nakane fašizma. Pripravljala in uspešno je povezovala množice za neizprosen štiriletni boj. Ob neki priložnosti je tovariš Tito kot poveljnik NOV dejal: »Ljudstvo je stopilo v oborožen boj zato, da uniči vse, kar je povzročilo katastrofo leta 1941«. Že takrat, ko so se pričeh rojevati načrti za splošno ljudsko vstajo, je bila globoko prisotna misel o temeljih ljudske oblasti. Da bi lahko dosegh te cilje, je bilo treba začeti boj proti okupatorju in domačim izdajalcem, uničiti staro neljudsko oblast in ustvariti novo, ljudsko oblast. In zato je prav, če se zopet spomnimo Titovih besed iz leta 1944, ko je poudaril: »... kadar gredo v boj možje, vojska, ki jo je ustvarila država, zahteva to njihova dolžnost do domovine, kadar pa gredo v boj prostovoljno otroci dvanajstih, vtrinajstih in šestnajstih let, vedoč da bodo v njem padli, tedaj toni več dolžnost do domovine, ampak heroizem mladih ljudi, ki žrtvujejo sebe za srečo prihodnjih rodov...!« Nastajanje naše ljudske oblasti se je pričelo z nastajanjem narodnoosvobodilnih odborov, ki so pomenili odločnost naših narodov, da ne priznajo izdajalske vlade v tujini in da hočejo svojo, ljudsko oblast. Od prvega zasedanja Avnoja v Bihaču, kjer je bilo obsojeno protiljudsko delovanje kraljevske vlade v tujini in kjer so bili ustanovljeni protifašistični sveti, se je razvijala ljudska oblast, ki je dobila prvo potrditev na drugem zasedanju Avnoja 29. novembra 1943. V majhnem hercegovskem mestecu Jajcu se je rodila naša federativna ljudska republika Jugoslavija kot zgodovinska tvorba želja enakopravnih bratskih narodov. Postala je dežela z družbeno ureditvijo socieilistične vsebine. Na temeljih, postavljenih v Jajcu, so si jugoslovanski narodi izbojevah svobodo, obnovih po okupatorju porušeno domovino, krenih na pot socialističnega samoupravljanja in si ustvarili takšen ugled v svetu, ki je mnogim za zgled. To je zmoglo ljudstvo, ki je vselej vedelo, kaj hoče. Ljudstvo, ki je vselej pripravljeno pomagati drugim narodom na enakopravni osnovi. To zmore narod, ki se ustvarjalno bojuje za mir v svetu in za sožitje med narodi. To zme-re samo ljudstvo, ki stoji na trdnih temeljih, saj ni nikoh klonilo pred nobeno silo, ker jo ne priznava. In to ljudstvo smo mi, v vsakem kotičku naše domovine, ki je zaveslalo z vsemi vesh k zastavljenim ciljem ob rojstvu naše repubhke. Ta cilj je ČLOVEK kot ustvarjalec vseh dobrin in samoupravljavec. ki naj odloča o vseh rezultatih svojega dela. Od najmanjše celice do najširše družbene skupnosti! V tem znamenju slavimo rojstni dan naše republike...! Ponosni na doslej ustvarjeno in vedno pripravljeni \ Preberite! Prijetno počutje med nami 2 Svobodna domovina 2 Naša domovina 2 Ne servis, ampak udeleženec...! 3 Nekaj osnovnih izhodišč 4 Položaj v družbi za našo usmeritev 8 Bomo zmogli vse? 8 Pozorni na dogajanja okrog nas... 9 Slavko Čoh 10 Ilija Ivankovič 11 Janez Siter 11 Jože Verk 12 Andrej Žlender 12 Popravek v sestavku »Dolžni smodobro gospodariti!« .12 Informacija - orožje delavca 13 »Nas bo zeblo?« 13 Na'enem mestu 14 Žakaj pa toliko, da...! 14 Moj odnos do jezika 15 Nagradna križanka št. 66 16 ustvarjati takšne medsebojne odnose v katerih se bomo počutili srečne...! to je izročilo ob rojstvu naše republike. Zato, sedaj in vedno: »Srečen ti rojstni dan, republika!« Vsem članom kolektivov steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole želijo prijetno praznovanje dneva republike. £ Družbenopolitične organizacije, organi samoupravljanja, Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter uredništvo »Steklarja«. TONE KLOKOČOVNIK Pred tradicionalnim srečanjem upokojencev Prijetno počutje med nami! Tik pred vrati je 29. november, rojstni dan naše republike. Dan, ki nam v skupnosti bratskih jugoslovanskih narodov pomeni zelo zelo veliko. Dan, ki pa našim nekdanjim sodelavem, sedaj upokojencem, pomeni še mnogo več! Vsako leto, letos bo to že šestindvaj-setič, se snidemo z njimi. Pa jim toliko pomeni ne zaradi tiste skromne pogostitve in simbolične obdaritve. Bolj zato, da bi naše vezi ostale trajne. Takšne, da se tudi po slovesu od dela, ki smo ga opravljali, in od sodelavcev, čutimo pripadnike kolektiva, s katerim smo delili dobro in slabo. Sestanemo se zato, da bi obudili spomine na preteklost, pokramljali o sedanjosti in prihodnosti. Da bi se seznanili z dosež- ki in težavami. Skratka, to je sestanek prijateljev, ki so preživeli dobršen del svojega življenja pod isto streho. To je sestanek prijateljev, ki si imajo kaj povedati. Si med seboj stisniti roko in občutiti prijetno bližino nekdanjih sodelavcev! Vsi si iskreno želimo, da bi letošnje srečanje upokojencev poteklo v prijetnem vzdušju in da bi se povabilu odzvalo čim več naših nekdanjih sodelavcev. Dve pesmici posvečeni domovini NdŠd Svobodna domovina domovina Domovine si naši dedki, babice, strici in tete niso priborili v enem dnevu, v eni noči. Dolga štiri leta kri so lili, nam svobodo priborili. Fašist ne bo več vladal naši domovini, usodo bomo si sami krojili. Mamica, očka in mnogi drugi rodili smo se v svobodni domovini in to, kar imamo, bomo vedno branili! Melita Murko, 5.d, Osnovna šola »Boris Kidrič« Rogaška Slatina Lepa je naša domovina; polna sonca, radosti, veselja; polna lepih je gozdov; polna zelenih travnikov. Radi imamo svojo domovino; se igramo, delamo, učimo; ko veliki bomo postali, v domovini bomo ostali. V tujino ne bomo hodili; doma si bomo kruh služili; dovolj velika je za vse, ki tukaj delati žele. Sandra Herček 5. d, Osnovna šola »Boris Kidrič« Rogaška Slatina Dnevi nekovin v Skopju Ne servis, ampak udeleženec..! Splošno združenje rudnikov in nekovin Jugoslavije je organiziralo od 7. do 9. novembra v Skopju dneve nekovin. Drugi dan tega zbora so udeleženci sedli za okroglo mizo. Direktor Steklarske šole Lado Tkavc je imel referat »Sodobna nagnjenja in perspektive razvoja ročne proizvodnje stekla za široko rabo«. Prvotno smo nameravali objaviti samo izvlečke, toda bali smo se, da bi potem okrnili celovitost pogledov inženirja Tkavca. Zato objavljamo referat v celoti in upamo, da boste našli v njem kaj zanimivega in koristnega ter da boste s pridom izkoristili njegove ugotovitve...? »Smo pred sprejetjem srednjeročnega razvojnega načrta, s katerim bomo določili smeri razvoja, ki bodo zagotovile boljši ekonomski položaj naše panoge inzanesljivešo perspektivo. Ko govorimo o slabem ekonomskem položaju steklarjev, najbolj pogosto krivimo nepravične razmere za gospodarjenje, ki vsekakor so, manj pa se nagibamo k priznanju lastnih napak, ki močno vplivajo na naše poslovanje. V veliki meri se oklepamo vseh zasnov proizvodnje, osvojenih v nenormalnih pogojih po vojni, ko je bil temeljni cilj narediti čim več, neglede na kakovost in gospodarnost takšne proizvodnje. Tiste čase je bilo to razumljivo, ker so bile veliko potrebe na domačem tržišču, izvozili pa smo zelo majhne količine, čeprav zunanje tržišče ni zahtevalo posebne kakovosti ali pa smo prodajali odjemalcem, ki so se ukvarjali s prodajo množičnega in poceni blaga. Nenehne ugodne priložnosti, ki so prevladovale tako na domačem trgu kakor na tujih tržiščih, niso terjale od steklarjev kakršnih koli sprememb v proizvodnem asortimentu in načinu proizvodnje. Veliko pomenjkanje strokovnih kadrov je oviralo razvoj lastne tehnoligije ali vzporedno uvajanje nove tehnologije. Vsi napori so bili usmerjeni v dvig izdelavnih normativov, ki so še bolj močno vplivali na kakovost izdelkov. Tujo, posebno zahodno tehnologijo smo spremljali z veliko zamudo od pet do osem let, plačevali pa smo jo zelo drago. Takšen način dela je omogočal v tedanjih razmerah gospodarjenja zelo dober standard. In zato nismo čutili nobene potrebe po ukvarjanju z vprašanji o prihodnosti ročnega dela. Takšno stanje je prispevalo k temu, da se ves čas nismo uspeh organizirati -v kakršno koli strokovno organizacijo, tem, ker smo želeli istovetiti steklarja s strojem. In namesto, da bi iskali večje učinke v izpopolnjevanju tehnologije, smo to hoteli doseči s pospešenim delom, čeprav na škodo kakovosti! Takrat ni bilo težav s pomanjkanjem steklarjev, ker je bilo veliko mladih ljudi, ki so iskali delo, usposabljali pa smo jih s priučevanjem na delovnih mestih. To je bilo cenejše in bolj »zanesljivo«, kakor pa šolati steklarske kadre in kupovati stroje ter uvajati serijsko proizvodnjo. popolnoma smo pozabili, da je bilo steklarstvo v perteklosti poklic z umetniško usmeritvijo in da bi morala ročna predelava in obdelava stekla zadržati tak značaj, množična poraba steklenih izdelkov pa bi morala preiti v domeno mehanizacije in avtomatizacije. To je danes v svetu, posebej pa na zahodu povsem jasno. Edini smo še mi, ki se o tem še nismo prepričali! Pred tremi ali štirimi leti smo bili priče množičnem zapiranju steklarn z ročno proizvodnjo v ZR Nemčiji, kar smo si pojasnjevali s pomanjkanjem steklobrusilcev. Toda to je bil eden med najmanj pomembnimi razlogi, ki so pripeljah do tega. Če bolj podrobno pogledamo, katere steklarne so bile prisiljene odnehati s proizvodnjo stekla, potem vidimo, da med njimi ni takšnih s sodobno zasnovo, v katerih so obdržali vsaj v osnovni izdelavi Naš nadaljnji razvoj je odvisen predvsem od dobro izurjenih rok - foto Z. Novak ki bi nas združila in vsaj nekoliko usmerjala v razvoju. Zadnja leta so napake, ki smo jih naredili v preteklosti vse bolj očitne, ker smo se v poostrenih razmerah za gospodarjenje in spričo zahtevnosti domačega tržišča in tujih tržišč znašli v zelo neugodnem položaju. Zmanjšano povpraševanje po naših proizvodih je povzročilo nelojalno konkurenco, kar je trgovina izkoristila zelo vešče za povečanje svojih beneficij in za zadrževanje cen, steklarji pa so zopet omilili kriterije za kakovost svojih izdelkov in s tem nadomestili porast proizvodnih stroškov. Menim, da je bila temeljna napaka v umetniško-obrtniški značaj proizvodnje! Ne najdemo takšnih, ki so v dodelavi in pripravi steklene mase uvedle najnovejše dosežke tehnologije, niti ne najdemo med njimi takšnih, v katerih sta'oblikovanje in marketing postala odločilna dejavnika usmeritve in prihodnost ... To pomeni, da so propadle steklarne, ki so po vzoru na nekatere naše poglede zanikale postrebo po razvoju, ki kadrom niso namenjale nobene pozornosti in ki so na vsak način hotele z ročno proizvodnjo slabih in cenenih izdelkov konkurirati sodobnim avtomatičnim strojem. Logično je, da v takšnih razmerah niso bile zmožne nuditi steklarjem ustreznih za- služkov, zaradi česar so si steklarji v njih poiskali drugo delo... Tudi pri nas zelo pogosto trdimo, da je vprašanje o obstanku ročne proizvodnje odvisno v največji meri od strokovnosti steklarjev, ker se mladi vse manj opredeljujejo za ta poklic, manj pa govorimo o vzrokih, zakaj je tako. Vzrok za to je povsem preprost! Velikoserijska ročna proizvodnja razmeroma cenenih izdelkov, ki jo lahko veliko bolj uspešno nadomestijo stroji, ne omogoča ustvarjati takšnega dohodka, ki bi zagotovil takšne osebne dohpdke, da bi bili ti zanimivi za mlade delavce! Lahko rečemo, da je pri nas v vseh steklarnah več ah manj opaziti omenjene zadrege in da se ponekod že resno trudijo izoblikovati izhod iz takšnega položaja, toda očitno je, da gre vse to prepočasi, ponekod pa gre celo v napačno smer. Gotovo je, da naš zbor ne more dati recepta za rešitev teh vprašanj, ker je to zelo zapletena in rena naloga. Toda lahko se pogovorimo o organizaciji dela v zvezi s temi vprašanji in damo nekatera splošna navodila, ki bodo prav prišla ljudem pri delu na tem področju! Za uspešno delo bomo morali pritegniti k sodelovanju tudi zunanje sodelavce, strokovnjake za posamezna področja, ki so pokazali dobre rezultate v dosedanji praksi. In moramo se okoristiti z izkušnjami uglednih tujih steklarn, tako da bi čim prej nadomestili tehnološko zaostajanje in zaostanek v uvedbi marketinga. Pri vsem tem delu moramo izhajati iz osnovne domneve, da vse rečeno ni več ‘vprašanje posamezne steklarne, temveč je to naša skupna naloga, doseženi rezultati pa morajo biti dostopni vsem. Šel bi celo tako daleč, da bi prisilil steklarne na sodelovanje, če bi katera med njimi omahovala. Ne moremo se strinjati z mnenjem nekaterih, da je uspešnost poslovanja in razvoja izrecno zadeva delovnih ljudi same delovne organizacije in da to ne zadeva drugih! Vsako slabo poslovanje vpliva tudi na druge, posebej v isti panogi -bodisi na domačem tržišču, bodisi na tujih tržiščih! Vprašanja o razvoju ročne proizvodnje v steklarski industriji lahko razdelimo na tri področja, izmed katerih vsako zase predstavlja celoto. Toda končni rezultat je vendarle odvisen od uspešnosti vseh treh področij skupaj. Ta pa so: 1. Uvajanje sodobne tehnologije za kakovostno stekleno maso, za njeno predelavo in dodelavo s posebnim poudarkom na varčevanje z energijo. 2. Organizacija industrijskega oblikovanja kot sestavnega dela marketinga. 3. Strokovno izobraževanje kvalificiranih kadrov mora nadomestiti dosedanji način priučevanja; delovna mesta je treba izpopoh - visokostro-kovnimi delavci, organizirati je treba izobraževanje oblikovalcev na višji stopnji. Uvajanje sodobne tehnologije V tehnologiji pridobivanja steklene mase za ročno predelavo prevladuje v naših steklarnah velika pisanost. V uporabi so različni tipi peči, ki so prišli k nam bolj pogosto zaradi spretnosti ponudnikov, kakor zaradi kakovosti. Za to so nedvomno krivi tudi projektanti, ker ne ponudijo zagotovil za osnovne parametre, kot to delajo povsem normalno v drugih panogah. Delovne razmere v nekaterih steklarnah so zelo težke, nič pa ne ukrenejo za njihovo izboljšanje. Takšne razmere odvračajo mlade ljudi, da bi se opredelili za steklarske poklice, učinek in kakovost dela pa so zato slabši. Organizacija industrijskega oblikovanja Sedanji asortiment ročne proizvodnje stekla v veliki meri sodi v področje strojne predelave. Zmogljivosti ročne proizvodnje so dokaj velike, kar pomeni, da nismo uspeli najti možnosti, da bi nudili tržišču bolj zahtevne in dražje izdelke. K temu v veliki meri prispevajo tako nezadostna strokovnost velikega števila steklarskih delavcev kakor tudi pomanjkanje novih programov, ki bi morali sloneti na sodobnem oblikovanju. Nedvomno je zelo pomembna tudi raziskava tržišča, ali bi lahko sprejelo te zmogljivosti, saj je sedanji program bolj rezultat obstoječih možnosti in povpraševanja, manj pa neke kakovostne razčlembe in usmeritve. Vsekakor je industrijsko oblikovanje temelj našega nadaljnjega razvoja in uspehov, saj se bo z dobrim oblikovanjem povečala vrednost naših izdelkov, povečala se bo možnost za izvoz, domače tržišče pa se tudi že vse bolj zanima za dobro oblikovanje izdelkov. V steklarnah imamo sicer organizirane službe za oblikovanje izdelkov, toda njihovi uspehi so še vedno iz več razlogov skromni. Naj naštejem nekatere: 1. Kadri, ki se ukvarjajo z oblikovanjem, so maloštevilni in nezadostno povezani v sistem marketinga. Pogosto jim dajemo nedoločne naloge, češ naj izmislijo nekaj novega, namesto da bi njihove naloge točno opredelili. 2. Nov proizvod gre na tržišče na podlagi osebnih ocen posameznikov iz trgovine in ne sistemsko, kar največkrat pripelje do tega, da kakšnega izdelka tržišče ne sprejme. 3. Manjka nam profil industrijskih oblikovalcev z višjo strokovno izobrazbo. 4. Razstave dobro oblikovanih izdelkov so maloštevilne ali pa jih sploh ni. Kriteriji so pomanjkljivi, nekateri izdelki pa so preveč skomercializirani. 5. Premalo smo storili za vzgojo širše in strokovne javnosti, ki bi znala pravilno oceniti vrednost industrijskega oblikovanja. 6. V oblikovanju je treba najti jugoslovanski izraz z namenom, da bi si pridobili sloves. 7. Več pozornosti je treba posvetiti povezovanju s svetovno znanimi proizvajalci - in to ne kot servis ampak kot enakovreden udeleženec. 8. V ročni predelavi stekla v veliki meri prevladujejo priučeni delavci, ki zelo težko napredujejo pri osvajanju novega, bolj zahtevnega asortimenta, njihova raven splošnih in družbenih znanj pa je zelo nizka. Takšne delavce bi morali usposobiti, nove pa dobivati izključno s sistemom rednega izobraževanja. 9. V dodelavi steklenih izdelkov je treba uvesti čim več mehanizacije in se ogniti čezmernemu zaposlovanju delavcev. Zelo malo delamo na osvajanju novih ročnih orodij in drobnih pomagal, ki lahko dajo pomembne učinke. 10. Proizvodni programi slovitih steklarn ročne izdelave so na zelo visoki ravni - tako po kakovosti stekla kakor tudi po kakovosti izdelave in oblikovanja. To je rezultat stvarno zastavljenega programa, ustrezno usposobljenih kadrov, ki so nosilci takšne proizvodnje in uporabo sodobne tehnologije. 11. Pri sestavi našega programa ne bi bilo treba veliko premišljevati in zapletati. Morali bi ga osvojiti ob prizadevnosti vseh dejavnikov, ki bi ga lahko v stvarnem času tudi uresničili. 12. Eden izmed prvih pogojev za uresničitev zadanih nalog je nedvomno kadrovska sestava kvalificiranih in visoko strokovnih delavcev. Danes imamo v ročni proizvodnji opraviti s priučenimi delavci, ki zadovoljivo opravljajo svoje naloge v sedanjem programu, toda zelo težko napredujejo v osvajanju zahtevnejšega asortimenta. Visoko strokovni delavci vseh smeri so maloštevilni, kar izvira iz zaostale miselnosti, da niso potrebni, rezultat tega pa je draga in neobetavna proizvodnja. 13. Če želimo ustvariti osnovne pogoje za prehod na raven svetovne kakovosti se moramo lotiti sistematičnega izobraževanja kadrov vseh profilov. Tale prikaz nima namena dati kakovostno strokovno razčlembo, ki mora biti narejena! Hotel sem samo opozoriti na sedanje težave in na nujne spremembe v načinu našega poslovanja, da se enkrat vendarle znebimo slabega in neobetavnega položaja! To veliko nalogo pa bomo zmogli samo s skupnimi napori. Naše združenje naj pri tem tudi opravi svoj del naloge, ki mu gre po podpisanem sporazumu! Najbolj pomembno je postaviti takšno organizacijo, ki bo kos tej nalogi časovno in kakovostno. To ne more biti zaupano komisijam, ki bi - kot ponavadi - sprejele neko neživljenjsko resolucijo zaradi tega, da se vpiše še eno točko v nalogah združenja, sicer pa ostane vse pri starem. To delo je treba zaupati strokovnim ljudem, jih primerno nagraditi in zavezati na stalno sodelovanje vseh zainteresiranih!« Snovanje načrta srednjeročnega razvoja Nekaj osnovnih izhodišč V oktobrski izdaji »Steklarja« smo objavili sestavek direktorja naše delovne organizacije diplomiranega inženirja Voja Djinov-skega o opredeljenih nalogah v zvezi z načrtom srednjeročnega razvoja steklarne. Kakor je zapisal v svojem sestavku, da bodo napotki nared že v začetku novembra, se je napoved uresničila. Nekaj osnovnih izhodišč je pripravil magister Franc Šrimpf, ki jih objavljamo v celoti! Osnovna izhodišča... Poslovna prizadevnost tozda in delovne organizacije mora biti začrtana s poslovno politiko, ki določa smotre in cilje ter zasnovo poslovanja. Celovito poslovno politiko sestavljajo delne poslovne politike na področjih razvojne, proizvodne, prodajne, kadrovske in finančne funkcije. Na teh področjih mo- rajo biti postavljeni količinski in operativni cilji, ki omogočajo razčlenitev nalog po poslovnih funkcijah v tozdu in delovni organizaciji. Osnovna izhodišča za določanje teh ciljev izhajajo tako iz družbenoekonomskih odnosov v širšem smislu kakor tudi iz tozda ter iz njegove samostojnosti tozda, nekateri najvažnejši cilji pa so: - dosegati največje učinke pri zadovoljevanju potreb tozda, delovne organizacije in širših družbenih potreb; - zagotavljati trajen obstoj delovne organizacije in socialno varnost delavcev; - dosegati najbolj ugodno rast produktivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja; - razvijati samoupravne in družbenoekonomske odnose v tozdu in v delovni organizaciji ter v širši družbeni skupnosti. Razvojna politika je sestavni del poslovne politike in pomeni v splošnem smislu prilagajanje poslovanja tozda bodočim spremembam v narodnem in svetovnem gospodarstvu; pomeni pa tudi zagotavljanje obstoja tozda in delovne organizacije ter izboljševanje njenega položaja v okviru panoge in narodnega gospodarstva. Razvojna politika obsega skupno aktivnost delovnega kolektiva pri oblikovanju osnovnih ciljev razvoja delovne organizacije in tozda, ki jih želijo delavci doseči v določenem obdobju, kakor tudi pomeni določanje poti, sredstev in ukrepov za njeno uresničitev. Pri tem je posebej pomembno, da aktivnost delovnega kolektiva temelji na naj novejših znanstvenih dognanjih in tehnoloških dosežkih in da je usmerjena k spodbujanju proizvajalcev ter k usklajevanju interesov tozda z družbenimi interesi. V našem planskotržnem gospodarstvu se družbeni razvoj usmerja z družbenim načrtovanjem, zato mora tozd upoštevati pri načrtovanju lastnega razvoja tudi cilje in napotke razvoja svoje delovne organizacije, panoge, steklarske industrije in celotnega gospodarstva v republiki. Razvoj narodnega gospodarstva se opredeljuje s srednjeročnimi načrti tozda, občine, republike in federacije. In sedaj je pred nami novo srednjeročno obdobje od leta 1981 do leta 1985, za katerega se je že začelo načrtovanje razvoja gospodarstva. Opravljena je že razčlenitev razvojnih možnosti SR Slovenije za obdobje od 1981 do 1985. Opredeljena so vprašanja o razvoju in smeri prestruktuiranja ali preoblikovanja sestave slovenskega gospodarstva. V prihodnjem planskem obdobju naj bi spremenili sedanjo neugodno gospodarsko strukturo Slovenije, ki omejuje nadaljnji razvoj. Da bi dosegli dolgoročne razmere za doseganje večjega dohodka, bo v prihodnje treba: - razvijati tehnolško intenzivno proizvodnjo z visoko stopnjo avtomatizacije proizvodnih procesov, - pospeševati in razvijati izvozno usmerjeno' proizvodnjo, - pospeševati proizvodnjo, ki zagotavlja razumsko potrebo surovin in energije, in - pospeševati osvajanje proizvodnje novih izdelkov in zviševanje stopnje predelave. Kakor vfdite, daje načrt srednjeročnega razvoja naše republike prednost tistim dejavnostim, v katerih se s proizvodnjo vlaga manj živega dela, in izvozno usmerjeni proizvodnji. V razčlembi možnosti ni omenjena proizvodnja nekovin, kar opazarja na premajhno medsebojno povezanost delovnih organizacij te panoge, s katero bi lahko dosegli ustreznejše družbeno mesto pri razvoju slovenskega gospodarstva! To je nekaj osnovnih značilnosti o nadaljnjem razvoju slovenskega gospodarstva, ki so pomembne za napoved razvoja steklarne in bi jih bilo treba upoštevati pri oblikovanju napotkov za naš razvoj! Pristop k načrtovanju razvoja Opredeljevanje razvoja delovne organizacije in tozda ne začenjamo z načrtovanjem investicijskih naložb, marveč s splošnimi cilji delovne organizacije in tozda, kot so na primer: 1. doseči vodilno vlogo v gospodarstvu v steklarski industriji v občini ali v republiki, 2. hitreje povečevati dohodek na delavca, kakor se povečuje v drugih delovnih organizacijah v panogi ali v sorodnih dejavnostih, in 3. poleg obstoječih razvijati še nove dejavnosti in s tem doseči manjšo odvisnost delovne organizacije od gospodarskih nihanj. Načrtovanje razvoja ne sme biti posledica odločitve o naložbi, marveč na- sprotno; odločitev o naložbi mora izhajati iz ciljev razvoja! Od razvoja delovne organizacije so odvisni njen gospodarski obstoj, položaj v narodnem gospodarstvu in delavčev družbeno-gospodarski položaj. Delovna organizacija zaostaja, če ne skrbi za svoj kakovostni in količinski razvoj. Napetost razvoja pa je odvisna od tega, ali ima delovna organizacija sploh postavljene in potrjene dolgoročne cilje in ali skrbi za njihovo uresničevanje. Delovna organizacija se lahko razvija skladno z razvojem narodnega gospodarstva, njen razvoj pa je lahko hitrejši ali počasnejši. Razčlemba razvojne stopnje je življenjskega pomena za vsako delovno organizacijo. Med ostalimi uporabljamo za ocenjevanje uspešnosti delovne organizacije tudi tale merila: - njena odstotna udeležba v skupni proizvodnji izdelkov panoge ali podskupine v panogi; - odstotna stopnja rasti posameznih vrst izdelkov v asortimentu proizvodnje delovne organizacije; - njena odstotna udeležba v prodaji izdelkov na domačem trgu in na tujih tržiščih; - odstotna stopnja rasti produktivnosti, tehnične opremljenosti in ekonomičnosti delovne organizacije v grupaciji steklarske industrije, v občini; - odstotna stopnja rasti njenega dohodka in akumulacije. Kako pristopiti k oblikovanju našega razvoja? Menim, da si je treba že na začetku zastaviti nekaj splošnih vprašanj, na katera bomo morali najti'ustrezne odgovore v snovanju našega srednjeročnega in dolgoročnega razvoja! Ta vprašanja so: 1. Kakšen je bil naš razv.oj v preteklem obdobju 1968-1978? 2. Kakšni so bili naši razvojni dosežki v časovnem obdobju 1976-1980 in v kakšni razvojni fazi smo sedaj? 3. V katero smer gre dosedanji razvoj; ali imamo jasno začrtane razvojne DOMA IN PQ SVETU PtotxumvAtosr (Vjesnik. Zagret» Dobro oblikovani izdelki bodo vselej iskani na tržišču doma in v tujini - foto Z. Novak cilje in ali smo na razpotju (več inačic razvoja)? 4. Ali smo zadovoljni z dosedanjo stopnjo razvojne rasti in z njeno usmeritvijo tudi za prihodnje srednjeročno obdobje? 5. Ali je glede na tehnološki razvoj in potrebe tržišča dosedanja usmeritev edino pravilna tudi za prihodnje obdobje? 6. Če na podlagi razčlenitve razvojnih možnosti ugotovimo, da je več inačic razvoja, kateri so pogoji, ki zastavljajo prednost? Na prvo, drugo in četrto vprašanje mora odgovoriti analiza pomembnih razvojnih dejavnikov delovne organizacije v preteklem obdobju. Naštejmo le nekatere: - stopica rasti produktivnosti dela, - stopnja rasti družbenega proizvoda, - stopnja rasti dohodka in tkumula-cije, - izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v obdobju od leta 1968 do leta 1978, - kakšno je gibanje deleža proizvodnje steklarne v skupni proizvodnji podskupine proizvajalcev steklenih izdelkov za gostinstvo in gospodinjstvo v letih 1968-1978. Za razčlembo in s primerjavo teh kazalcev o uspešnosti bomo ugotovili, ali smo v preteklem obdobju dosegli normalno stopnjo razvoja v svoji podskupini proizvajalcev ali ne. Na podlagi primerjav teh kazalcev bomo tudi ocenili, ali smo zadovoljni z doseženo stopnjo razvoja ali nismo! Če nismo zadovoljni s sedanjim stanjem, potem se moramo opredeliti za pospešen razvoj ...! Da pa bi ga zmogli moramo oblikovati takšno razvojno zasnovo, v kateri bodo opredeljeni stvarni, se pravi uresničljivi razvojni cilji in odgovori na naslednja vprašanja: 1. Katero ipačico razvoja usmeritve bomo izbrali in katere temeljne cilje želimo doseči? 2. Kako bomo uresničevali začrtan razvoj? 3. Zakaj smo se odločili za izbrano ali izbrane razvojne inačice? «In sedaj, poglejmo našo gospodarsko učinkovitost!« Odgovori na postavljena vprašanja niso preprosti, marveč kompleksni ali zamotani in so splet med seboj tesno povezanih vprašanj in problemov. Zahtevajo mnogo strokovnega znanja z raznih področij, poznavanje dosedanjega razvoja naše staklarne in steklarskega ter splošnega tehnološkega napredka v svetu, sposobnost za objektivno razčlembo pomembnih razvojnih dejavnikov in tudi nekaj osnovnih neposrednih notranjih spoznav! Nekatere pomembne prvine razvoja steklarne Opredeljevanje izhodišč, ciljev in smernic razvoja je fazni proces, v katerem moramo uporabiti stopnjevalni pristop. To pomeni, da moramo delati sistematično po posameznih področjih in ugotovitve stopnjevati ter usklajevati po naslednjem zaporedju: - narediti temeljne analize osnovnih dejavnikov dosedanjega razvoja in poslovanja; - objektivno analizirati in oceniti bodoče potrebe po izdelkih sedanjega in bodočega asortimenta naše steklarne na domačem trgu in na tujih tržiščih; - analizirati vpliv tehnološkega razvoja v steklarski industriji na razvojne možnosti naše steklarne; - izbrati končne inačice razvoja steklarne; - izoblikovati cilje, sredstva in ukrepe za uresničitev zadanih ciljev. Menim, da so za oblikovanje razvojne koncepcije najpomembnejše ugotovitve in opredelitve na področju tehnoloških dosežkov v proizvodnji steklenih izdelkov in na področju prodaje izdelkov in spremljajočih marketinč-kih aktivnosti! Analize aktivnih dejavnikov in napovedi za bodoči razvoj na teh področjih poslovanja bo temelj, na katerem naj bi bila zgrajena prihodnja zasnova razvoja. Razčlenitev in napoved tehnološkega napredka Znanstvena doganja in tehnični dosežki so v zadnjih desetletjih omogočili ogromen napredek v industrijski proizvodnji. Prav tako je bil v zadnjih dvajsetih letih dosežen velik napredek v tehnologiji proizvodnje steklenih izdelkov. Novi proizvodni postopki omogočajo velikoserijsko proizvodnjo in zniževanje stroškov na izdelčno enoto. Avtomatična proizvodnja se uveljavlja tudi v proizvodnji steklenih izdelkov za gostinstvo in gospodinjstvo, za kar je še do pred kratkim prevladovala ročna proizvodnja. Izhajajoč iz tega dejstva in iz drugih dejavnikov, ki vplivajo in bodo vplivali tudi v prihodnje na nadaljni razvoj naše steklarne, je treba najti odgovore na vprašanja: 1. Ali strojni način izdelave ogroža proizvodnjo ročno izdelanih izdelkov v Steklarni? 2. V kolikšnem obsegu je ogrožen ročni način izdelave in katere vrste proizvodnega asortimenta so ogrožene (izdelki za gostinstvo)? 3. Katere vrste izdelkov so glede na tehnološke in prodajne produktivnosti perspektivne za ročni način izdelave v prihodnjih petih letih in kakšen je njihov delež v sedanjem asortimentu steklarne? 4. Kateri tehnološki in tržni dejavniki dajejo prednost ročni izdelavi, kateri pa dajejo prednost avtomatični proizvodnji in katere vrste izdelkov naj zajema perspektivni proizvodni program? 5. Kakšna je strokovna usposobljenost steklopihalcev in steklobrusilcev za vedno zahtevnejše delovne postopke ročne proizvodnje? 6. Kakšen mora biti strokovni profil steklopihalca in brusilca, če ostanemo samo pri ročni proizvodnji? 7. Katere nove profile delavcev rabimo, če v proizvodni program vključimo še avtomatično proizvodnjo steklenih izdelkov? V prihodnje bo treba takšnih pripomočkov še več! Težave so in še bodo, toda presoditi bo treba, ali bomo izločili kakšen kos, preden ga damo Biboku! - foto Z. Novak 8. Kaj nameravamo storiti za razvijanje novih ali modificiranih izdelkov, ki so z izdelovnega vidika manj zahtevni (manj vloženega dela), na tržišču pa bi dosegali ugodno ceno? 9. Kakšna je starostna struktura izdelkov sedanjega asortimenta steklarne in kakšna je njihova komericalna uspešnost? 10. Katere lastnosti izdelkov uspešno zadovoljujejo potrebe in želje potrošnikov in katere jih ne zadovoljujejo več? 11. Katere so možnosti za modernizacijo in posodabljanje proizvodnje s ciljem, da bi dosegli večje gospodarske učinke? 12. Kakšne posledice povzročajo spremembe asortimenta v proizvodnih zmogljivostih, produktivnosti in kako se steklopihalci in steklobrusilci prilagajajo spremembam? 13. Ali sedanje proizvodne zmogljivosti pravočasno zadovoljujejo povpraševanje po izdelkih? 14. Kakšen je letni obseg naročil izdelkov, ki jih ne sprejmemo zaradi zasedenosti naših proizvodnih zmogljivosti? 15. Kje so ozka grla v proizvodnji in kako jih je mogoče odpraviti? 16. Kakšne so možnosti za predelavo odpadnih črepinj z vidika zaposlovanja invalidov? 17. Kakšne možnosti za zmanjševanje stroškov nam omogoča proizvodnja izdelkov iz svinčenga kristala po postopku stiskanoročno brušeno? To so le nekatera vprašanja, na katera je treba odgovoriti, da bi mogli izoblikovati pravilno razvojno inačico za prihodnjih deset let! Razčlenitev tržnih dejavnikov in napoved proizvodnih možnosti Usoda delovne organizacije je odvisna od tržišča, zato je njegova analiza in kontrola tržne učinkovitosti prodaje izdelkov poglavitno izhodišče za ocenjevanje njene poslovne uspešnosti. Sodobno trženje usklajuje poslova nje delovne organizacije s tržnimi možnostmi in omogoča, da delovna organizacija optimalno ali najbolj ugodno zadovoljuje potrebe porabnikov in dosega svoje gospodarske cilje. Sodobno trženje (prodaja) ni klasična oblika prodaje izdelkov, ampak je skupek marketinških dejavnosti, ki omogočajo uspešen prodor izdelkov na tržišča in doseganje denarnih učinkov. Začeti moramo z analizo tržišča in njegovih dejavnikov, saj nam bodo objektivni ali resnični kazalci te analize omogočili oceniti stanja in gibanja ponudbe, povpraševanja ter porabe steklenih izdelkov za gostinstvo in gospodinjstvo. Ta analiza ne bo dala tako kvalificiranih ali sposobnih podatkov, kot jih daje raziskava tržišča, vendar nam lahko pomaga pri oblikovanju izhodišč za načrtovanje razvoja! Menim, da bi bilo primerno poiskati odgovore na naslednja vprašanja: 1. Koliko domačih proizvajalcev nudi steklene izdelke za gostinske in gospodinjske potrebe na domačem tržišču in kakšen je njihov tržni delež v skupni prodaji teh izdelkov? 2. Kakšen je tržni delež naše steklarne v skupni prodaji izdelkov proizvodne skupine proizvajalcev na domačem tržišču za brušeni kristal - količinski delež in vrednostni delež in za nebrušeni kristalin - količine in vrednost? 3. Kateri proizvajalec ponuja približno enak asortiment izdelkov kot ga ponuja naša steklarna? 4. Pri katerih skupinah izdelkov so ponudniki konkurenčni pri kakovosti in prodajni ceni izdelkom naše steklarne? 5. Kakšne so potencialne ali pogojne možnosti za povečanje prodaje izdelkov na domačem tržišču? Do konca leta in v prihodnjem letu pričakujemo boljšo bero kosov, kakršna je bila letos v obdobju januar-september! - foto Z. Novak 6. Kakšno je bilo razmerje prodaje izdelkov med domačim trgom in izvozom v zadnjih petih letih (po količinah in vrednostih)? 7. Ocena možnosti za povečanje prodora naših izdelkov na tuja tržišča, predvsem v Severno Ameriko in zahodno Evropo: Kakšen je tržni delež naše steklarne v skupni proizvodnji izdelkov na tržiščih ZDA, ZRN? Kateri so najpomembnejši konkurenčni ponudniki teh izdelkov na tržiščih ZDA, ZRN? Kakšen je trend ali kakšna je težnostna krivulja rasti porabe na teh tržiščih? 8. Kakšno raven prodajnih cen dosegamo v primerjavi z ostalimi ponudniki (na domačem tržišču in na tujih tržiščih)? 9. Kakšna je prodajna politika naše steklarne? Ali vsebuje vse prvine aktivnega nastopa na tržišču? Ali dovolj uporabljamo medije ekonomske propagande in pospeševanje prodaje? e To so le nekatera vprašanja, ki so povezana z nadaljnjim razvojem in poslovanjem naše steklarne »Boris Kidrič«! Analitični odgovori na ta in še na druga vprašanja so lahko dobra podlaga za opredelitev njene razvojne zasnove! mag. FRANC SRIMPF Takole je karikaturist Milan Maver svojčas komentiral iznajdljivost nekaterih...! Presodite, ali ne bi tudi med nami komu kar čedno pristajalo takšno pokrivalo! Kajti pod tem pokrivalom se vam poslej ne bo nihče upal reči kaj neprijaznega...! MILAN MAVER: Prek risanost Pred odločitvijo o dolgoročnem načrtu steklarne Položaj v družbi za našo usmeritev Verjetno bi bilo prav, da bi se vsak naš delavec po svojih močeh vključil v širšo razpravo o našem nadaljnjem razvoju; predvsem še sedaj, ko smo v fazi izdelave srednjeročnega načrta za obdobje 1981-1985. Toliko bolj prav bi bilo, če bi vsak poskušal najti svoje mesto svojega kolektiva čez pet, deset ali petnajst let. Če bomo vsi približno vedeli, kaj hočemo, potem bo tudi naša odločitev v samoupravnem odločanju manj tvegana, bolj pogumna in naša pripravljenost večja! Kolikor smo uspeli prebrati ali poslušati, kakšni so napotki za razvoj slovenskega gospodarstva, potem lahko ocenimo, v kakšnem položaju je naše sedanje delo. Eden izmed naših večjih ••adutov« je vse večji poudarek izvozu in nasproti temu zmanjševanje deleža uvoza produkcijskih sredstev. Ce pobrskamo dalje, pa bi lahko rekli, da naša prednost ni v tako imenovani delovno intenzivni proizvodnji, ampak je v kapitalno intenzivni proizvodnji. No tukaj pa se moje osebno mnenje razhaja pri razčiščevanju pojma: delovno intenzivno in kapitalno intenzivno. Splošno definicijo poznamo, kljub temu pa sem vendar mišljenja, da je definicija posplošena in da nas ne bi smela zavesti...! Normalno je, da moramo nemudoma vso pozornost posvetiti odpravi vsega živega dela tam, kjer se to da, in da pri tem narava našega proizvoda ne bo menjala svoje izvirne kakovosti. V svetu, še posebej na zunanjem tržišču, imamo nekatere informacije o povečanem povpraševanju po ročno izdelanih izdelkih iz stekla. Nadrobna razdelitev trga nam bo torej narekovala povečati zmogljivosti in povečati produktivnost na račun posodabljanja nekaterih delov proizvodnje, tako da bo ostala »roka« samo tam, kjer je avtomat ne bo mogel zamenjati. Torej takšna roka, ki ne bo po svoji vsebini predstavljala mišljenje delovne intenzivnosti, ampak bo predstavljala kapitalno-intenzivnost, ker bo obogatena z visoko strokovno podlago. Tukaj mislim vsekakor na steklarje, brusilce in ostale strokovnjake. Ti steklarji bodo morali dosegati čedalje večji nivo znanja, ker bodo skozi svoje živo delo nalagali tako imenovani kapital svojih sposobnosti! Še enkrat se tu povrnimo na status ročnega dela z visoko strokovno podlago! Prihajamo torej v - mogoče za prakso - najtežjo zadevo: V PROSTORU KJER SMO S PETDESETLETNO TRADICIJO USTVARILI NEKAJ, KAR SVETOVNI TRG ŠE KAKO SPOŠTUJE IN TUDI PLAČA, MORAMO MENJATI STATUS ali vsaj mnenje o naši industriji! Steklarna je že bila nosilka razvoja v občini, danes pa ugotavljamo, da je ta nosilnost oslabljena, obstajajo pa vse možnosti, da spet postane še močnejša, kot je bila kdajkoli prej. Na vprašanje, zakaj, odgovor ni težak! Imamo industrijo za ročno izdelavo stekla, ki je obogatena z izkušnjami in na podlagi tega lahko rečemo, da je to vsebina, ki ji stežka najdemo primerjavo v svetu. Če pristopimo, k nadaljnji usmeritvi s tako razčiščenimi pojmi, potem lahko pospešimo naš razvoj. Tukaj na- menoma izpuščam celotno rešitev naše razširitve s potrebnimi spremljajočimi tehnologijami, v katere so potrebne večje naložbe, da bi tako obogatili obstoječo osnovno dejavnost. Bistvo vsega pa je le vprašanje, kako oplemenititi naše izvirno ročno delo, kako priti do kakovostnih sprememb? Vsekakor je tukaj osnovno spreminjati mnenje javnosti o »glažariji«, katero smo vzdrževali brez prave zasnove naložb v kadre, s pokrivanjem z nižjimi strukturami v osnovnem delovnem procesu. To je bila rešitev v sili, zaradi česar je tudi naša produktivnost slabša; naš izplen ni najboljši, čeravno ugotavljamo pri takšnem stanju že zadovoljive rezultate. Predvsem zadnje čase. Že smo govorili o šoli, o zanimanju za šolanje, o kadrovanju iz osnovne šole, vendar tega sama naša sredina ne bo rešila, če ne bo stala za tem širša skupnost. Nujno je preobraziti Steklarsko šolo in v sistemu izobraževanja narediti poklic v steklarstvu - tudi skozi šolske formalnosti -bolj privlačnega, kajti na tak način bomo prišli do možne izbire kadrov. V šmarski občini bi morali biti v vseh sestavih seznanjeni s celotno problematiko. In ker je naša velika naložba v kader, preko poklicnega usmerjanja, doseči usmeritev v steklarski poklic! Skupno s Steklarsko šolo moramo doseči boljšo predstavo poklica, o katerem govorimo že z osnovnošolsko mladino. Na nas pa je, da izboljšamo vse delovne razmere in s tem naredimo delovna mesta privlačnejša. S tem prispevkom sem hotel poudariti, da ima ročno delo velike možnosti v prihodnje, da pa moramo preobraziti v prvi vrsti samega sebe, da nam mora biti v pomoč širša družbena skupnost, da moramo izpleniti v naš produkt samo visokostrokovno delo steklarjev in brusilcev, in da moramo z naložbo rešiti pretežni del nekvalificiranih del, katera pravzaprav mečejo na celotno dejavnost slabšo luč! In v takih prizadevanjih mora vsekakor odigrati prednostno nalogo združitev Steklarske šole in steklarne »Boris Kidrič« in širša povezava steklarske industrije v Sloveniji! JOŽE BOŽIČEK Načrtovanje vlaganj za prihodnje leto Bomo zmogli vse? V proučevanju je načrt investicijskih nalqžb in investicijskega vzdrževanja za prihodnje leto, ki bo kmalu tudi v razpravi med nami. Pri načrtovanju vsega tega nas vodi skrb za odpravo ozkih grl za obnovo sredstev za proizvodnjo, za čim manjše onesnaževanje okolja, za najbolj ugodno izrabo toplotne energije in za predelavo ostankov pri proizvodnji steklenih izdelkov. V tozdih načrtujejo veliko tega, saj nje pa j6j afo bomo vse načrtovano so dejanske potrebe res velike, vpraša- zmogli uresničiti glede na naše finanč- ne možnosti. V razpravah bomo izluščili tisto, kar štejemo za najbolj pomembno v sedanjem obdobju. S tem pa seveda ne moremo reči, da je drugo nepomembno, toda moralo bo počakati na kakšno drugo priložnost. Na podlagi predlogov vodij tozdov in drugih smo doslej zbrali bogato zbirko, ki jo objavljamo kot predlog! Tozd osnovna izdelava načrtuje: Osnovna sredstva - v pripravi so analize o nakupu stoječe hladilne peči, o ureditvi notranjega transporta, o izboljšanju klimatskih razmer pri steklarskih pečeh, o stroju za obdelavo! 8 modelov iz kamna, o nakupu stiskalnice, modelov, avtomatike za najbolj ugodno izgorevanje in o izdelavi doku-mentacije za gradnjo garderobnih prostorov. Investicijsko vzdrževanje - preložitev komor na drugi peči, obnova pleskarskih del na železnih konstrukcijah pete in šeste peči, obnova ogrodij na oknih, obnova šamotarne in hladilnic za hlajenje stekla, obnova zasteklitve hale pete in šeste talilne peči, obnova objekta lesne strugarne, obnova stopnic za izhod iz hale, popravila v skladišču surovin, popravila strojev v lesni strugami in remont prve talilne peči. Tozd dodelava načrtuje: Osnovna sredstva - izdelava programa in načrtov za gradnjo skladišča kartonov, upoštevajoč željo in potrebo po delavnici za izdelavo škatel, izdelava programa za razvoj kartonaže, nakup mini rezalnobrusilnega stroja Bi-bok, krožne žage (Krajšer) in strojev za izdelavo kartonov (UKS 1800). Investicijsko vzdrževanje - obnova rezalno-brusilnega stroja mini Bibok, popravilo in premestitev diamantne žage, obnova vertikalnih in horizontalnih brusnih strojev, popravilo streh in slikopleskarska dela. Tozd Kristal načrtuje: Osnovna sredstva - nakup cistern za prevoz žveplene kisline, cisterne za odvoz odpadkov iz kislinske polirnice, vključno s traktorjem in prikolico, nakup druge filtrske stiskalnice, vključno za nevtralizacijo hlapov, izdelavo programa za gradnjo nove brusilnice in kislinske polirnice, nakup osem novih brusilnih vreten pri avtomatskem brusilnem stroju Kutscher, rezervnih brusilnih vreten, strojev za graviranje, strojev za pranje stekla in strojev za vribavanje zamaškov. Investicijsko vzdrževanje - pleskanje mizarskih predmetov, pleskanje prostorov v stari brusilnici (brigada Kubale in učna brigada), slikanje in oplesk prostorov kislinske polirnice zaradi zavarovanja proti vplivom kislin, popravilo vrat in oken kislinske polirnice, popravilo strehe nad brusil-nico, popravilo in obnova stroja za avtomatsko brušenje Kutscher, obnova prostora in inventarja v trgovini v Rogaški Slatini, obnova brusilnih vreten, obnova vložkov v kislinski polirnici ter obnova in dokončanje odlagališča v Tuncovcu. Tozd Dekor načrtuje: Osnovna sredstva - pripravljajo postopek za gradnjo nove kislinske polirnice in odlagališča ostankov, ker je kislinska polirnica ozko grlo delovne organizacije. To je hkrati glavna investicija za prihodnje leto, ki bi jo morali uresničiti. Za investicijsko vzdrževanje pa je rezervirano samo najnujnejše. Tozd Servisne dejavnosti načrtujejo: Osnovna sredstva - nakup tovornega avtomobila kot nadomestilo za že dotrajane tovornjake, kompresorje Ochner, morebiti elektroagregat Diesel, in manjše stružnice - glodalnice, izdelava elaborata za večkratno uporabo hladilne vode, nakup registrirnega Watmetra, posebne cirkularne žage za prirezovanje lesa pri proizvodnji zabojev, manjšega pnevmatskega orodja za dolblenje ter za obdelavo raznih materialov in nakup stroja za žaganje samota. Investicijsko vzdrževanje - obnova kotlarne, veliko popravilo cisterne za čiščenje kotlarne, obnova črpalne postaje, velika popravila sevovodov, centralne kurjave, vodovoda in rezervoarjev, veliko popravilo kanalizacije in jaškov, popravilo kompresorjev, plinskih napeljav in gradbenih objektov -vključno z adaptacijo delavnic, popravilo transformatorja in popravilo jezu. Delovna skupnost skupnih služb načrtuje: Investicije - nakup opreme za pisarne knjigovodstev tozdov, ureditev in razširitev telefonskih zvez, nakup mi-niračunalnika in drugih računskih strojev, raziskava o izrabljanju ostankov po poliranju v kislinski polirnici, raziskava o ekonomičnejšem uporabljanju črepinj in ostankov šamota, nakup kopirnega stroja, novega osebnega vozila in izpopolnitev gasilske opreme. Investicijsko vzdrževanje - popravilo pisalnih in računskih strojev, popravilo podstrešja in strehe upravne stavbe, popravilo in obnova električnih instalacij in tal v upravni stavbi. Obnova glavne kanalizacije, ograj, cest, tlakov in nakladalnih ramp. Tozd Družbena prehrana načrtuje: obnovo počitniške hiše v Novi-gradu. Tozd »Naše steklo« v Beogradu načrtuje: obnovo inventarja in nakup stanovanj po načrtu. In še naš družbeni standard? Gradnjo samskega doma sedaj proučujemo! So ocene, naj bi zgradili samski dom s kakšnimi 100 do 150 posteljami. Samski dom naj bi stal na prostoru stare šole pri Križu. V prihodnjem letu bi kupili zemljišče in dobili za gradnjo načrte. Pričujoči sestavek je razgrnil pred nami veliko želja in potreb. Prej bi rekli potreb, toda vseh gotovo ne bomo zmožni uresničiti, saj so sredstva zanja omejena. Naša razmišljanja naj bi potekala v razčiščevanju, pojmov, kateri zadevi bomo dali prednost v prihodnjem letu in katero bomo odločili za poznejši čas. Kar ne bo prišlo v poštev v prihodnjem letu bo zajeto v srednjeročnem načrtu. BRANKO STOJSAVLJEVIC Po volilni konferenci komunistov Steklarske šole Pozorni na dogajanja okrog nas... Izredno aktivnost komiteja in članov občinske konference ZK Šmarja pri Jelšah je opaziti na vseh letnih konferencah osnovnih organizacij ZK, ki so bile te dni na našem območju. Široko zastavljen načrt dela članov zveze Komunistov je bil na letnih konferencah na izpitu. Kaj smo dosegli komunisti Steklarske šole in kje smo bili manj uspešni, je bila osrednja tema razpravljavcev na konferenci naše osnovne organizacije... Po izvolitvi novega, dosedanjega se- prava ni polegla. Njegovo izčrpno po-kretarja Toneta Klokočovnika se raz- ročilo je bilo povod in izziv, da smo določena vprašanja osvetlili z vseh strani. Beseda je stekla o uspehih, ki smo jih dosegli na gospodarskem, vzgojnem, športnem in - če hočemo -tudi na kulturnem področju. Zato o tem nismo veliko govorili. Bolj smo govorili o stvareh, katerih rešitve ne vidimo v sestankarstvu, temveč v neposrednem odpravljanju ugotovljenih hib. Eden izmed razpravljavcev je rekel: > ri-htamo kolm«!? Morda je v preteklosti res bilo delo sindikata tudi skrbeti za premog, za ozimnico in - ne vem, za kaj še - res prvotnega pomena, toda do današnjih dni se^e vloga sindikata vendarle spremenila, saj je to najbolj množična organizacija delavcev, katere delovanje je usmerjeno v politično delo in v zagotavljanje delavčevih samoupravnih pravic! Sedanje razmere narekujejo strpnost, kajti narediti več,'kot smo naredili do sedaj, pač ni bilo mogoče! Vsekakor pa upamo, da do sedaj trajajoča premogovna kriza ne bo predolga? Seveda pa naj bo letošnja grenka in mrzla izkušnja poduk v prihodnje! Vsem tistim, ki si premoga niso pravočasno zagotovili! Ker ga pač moramo imeti, če nas naj pozimi ne bi zeblo, ga moramo naročiti zadostne količine na pomlad, po končani zimi, ali pa vsaj zgodaj poleti, ne pa čakati na jesen ali celo toliko časa, da zima - naslednja seveda - spet potrka na vrata! FRANC VEHOVAR Lahko bi, skratka, rekli, da boste odslej, če boste to želeli, opravili vse zavarovalniške posle na enem mestu in to kar v steklarni. Po odhodu Pavle Jordanove iz naše delovne organizacije je. posle zastopnika zavarovalnice «Triglav« prevzel Mirko Bincl iz Rogaške Slatine, ki stanuje v -novi hiši v Spodnem Negonju. Da bi ustregel vsem zavarovancem in interesentom za zavarovanje, bo prihajal dvakrat v mesecu v steklarno, kjer bo vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu Uradoval od 8,30. do 10. ure. Pogovore in vse drugo z vami bo opravil v pisarni za kontrolo kvalitete, ki je v neposredni bližini zgornje jedilnice! UREDNIŠTVO zelo prileglo, če bi 'mrknil. Navsezadnje, morda pa me morijo mračne misli zastonj? •Hvala za vprašanjce, tička! Cii in zdrav sem, čeprav se mi je zelo prilegla bolniška. Veš, nekaj drobnarij mi je ostalo postoriti in zdaj je že vse v naj- lepšem redu! Tiste težave, ki sem jih našteval zdravniku, so se polegle že prvi dan, ko sem koračil z potrjenim listkom, da sem v staležu bolnikov. Upam, da me bodo še kdaj razumeli, saj več, da s tem niso odpravljene vse moje težave. Zadovoljen sem zato, ker nisem osamljena duša, ki se ubada s takšnimi težavami...« »Ko si tako moder, ah pa mogoče le igraš modrost, odgovori mi na vprašanje: zakaj ne uredijo pristopa do škatel?« »Priznam, tukaj si me resnično zadel v živo. Se sreča, da mi nisi stopil na žulj, kajti tam imam večje težave. V pripravah na odgovor tebi, ki ti bo gotovo všeč, sem bil neuradno obveščen, da smo poklicah na pomoč strokovnjake iz ladjedelnice. Trenutno je v izdelavi načrt za čolnarno, kjer bodo na razpolago čolni za vožnjo ob morebitnem nahvu. Kohko mi je znano v tistih lužah še ni ribjega zarodka in ne preti nevarnosti pred krapi, ščukami in podobno ribjo žlahto«. »Zakaj«, me nadleguje nekdnekdo, »naša žaba ne gre rada v močvirje«? »Jejmene, jejmene! Ali še nisi spoznal, da vse žabe nimajo istega kvartir-ja! Nekatere komaj čakajo, da skočijo v mlako, druge pa imajo rade svoje krake povsem na suhem. Naša žaba sodi v skupino slednjih in nima namena poskakovati po tisti mladi na parkirišču pred steklarno. Slek žaba, še žal ti bo, ko se ne prideš skopat kakor delajo to tvoji daljnji sorodniki in sorodnice!« »Zakaj nekaterim ne pride v kri, da bi pravočasno hodili na šiht« ? »Oh, ljudje, zakaj me utrujate s takšnimi vprašanji, ko pa so stvari tako preproste? Mar ne vidite, da nekateri pričakujejo premije iz tistega dela denarja, ki smo ga nabrah od zamudnikov? Morebiti pa bi dosegh zaželeni cilj, če bi začeli resno ,nagrajevati' to nalezljivo bolezen, ki je medicina še ni uvrstila na seznam resnejših obolenj. Ja, ta ,zamuditi' niti ni tako nova bolezen. Pravijo, če sem pravilno seznanjen, da to ponekod uspešno zdravijo z ,odteglajitisom' iz kuverte, ker pravijo, da bi jih preveč veljalo zbadanje z iglo ah zdravljenje z akapunkturo, kakor bi temu rekh Kitajci!« »Zakaj nekateri ne morejo priti na seznam za odpadna drva ?« »Butnete me pa res z vseh strani...! Pri tem vprašanju sem se presneto za-mishl. Eni (z rahlo debelejšo kuverto) si to razlagajo tako, da so oni nekohko bolj hkvidni (imajo denar) in da lažje poravnajo nastah dolg. Drugi (ki imajo kakšen gozdiček) pa menijo, da bi bila sakramenska škoda suhih, morda celo že preperehh vejic. Tretji, morda si tudi ti med njimi, pa potrpežljivo čakajo izid dvoboja med dvema prvima kategorijama, kar pa ne pomeni, da ne bo kakšnega ,diverzanta‘ vmes. Moja, ar-gusovska sodba bi bila takšna: Treba je vztrajno tarnati in celo priseži, da nimaš v kleti več kakor za dve zimi. Takšnega razmišljanja sem se naučil od nekaterih sodelavcev, ki so imeh strašanske,težave' s-po vonju manj s toplotno energijo pa bolj prijetnim -premogom. Poskusiti ni greh! Kaj pa, če bo vžgalo?« »Zakaj nekateri vztrajajo na svojih delovnih mestih tako dolgo, da si lahko celo penzion pridobijo na njem?« »Mislim si - nisem pa stoodstotno prepričan, ker pri nas v Grčiji, od koder sem doma, prej ni bilo tako širokih možnosti za šolanje. Delo pa smo šteh kljub temu za častno. Tudi takšnega, brez zvenečih nazivov!« »Zakaj na primer polariskop pridno čaka v nekem kotičku in že dolgo ni izročen svojemu namenu?« »Že vidim, da vsem res niso vse zadeve jasne...! Veš, moje pojasnilo sloni na neki .znanstveni'podlagi! Mislim namreč, da je bilo nujno treba nabaviti to napravo za raziskovanje ustreljenih kozlov. Ker pa je teh bilo malo, smo morah obogatiti lovišče oziroma poskrbeti za trofejo, kakršna je ta s pola-riskopom. Bolj je stara, večje vredna!« Zakaj nekateri tako trdovratno tarnajo za v skladišču shranjenimi kupolami«? »Tudi jaz se vprašujem! Očitno ljudje (ne vsi) niso dojeli pomena varčevalnih ukrepov. Važno je nabaviti; najbolj važno pa ni predati tisto svojemu namenu ...Na napakah se učimo! In če bi jih s pridom izkoristih, bi bih že učeni! Zakajcev je še zvrhan koš, toda odgovorov je samo za pol koša. Ko bo obojega vsaj pribhžno enako, morda potešim vašo radovednost! Pa pozdravljeni zakajevci! Pošljite še kakšnega! Za nameček pa mi pošljite še zatojevca! Ciao! VaS Argus Prosti spis dijakinje Moj odnos do jezika Jezik je poseben sestav znakov, ki predmete in sploh vse, kar je ali si mislimo, da je, lahko odraža ali pa priziva. Če vidimo ali slišimo medsebojno povezane znake, potem so ti znaki glede na dogodek, ki ga ponazarjajo; odrgz glede na bralca ali poslušalca, ki mu je tako sporočilo namenjeno, pa so prizov; prizovejo mu v zavest čisto določen dogodek ali predmetnost (J. Toporišič - Slovenski knjižni jezik 1, str. 25). Na svetu je več tisoč jezikov. Z le-temi se ljudje pogovarjajo, se obveščajo o dogodkih ter izražajo svoje misli in čustva. Vsi jeziki niso nastali v istem obdobju. Jezik pa ne kaže samo misli, temveč večkrat kaže tudi zgodovinsko, pa tudi sedanjo narodovo pot. Vsak narod ima svoj jezik, ki vključuje tudi kulturo, običaje, znanost, umetnost. Da se jezik in kultura ohranita, pa je potrebna nega in vzgoja jezika. Pomen jezika za naš narod ni samo v tem, da smo ga ohranili, temveč je tudi v tem, kakšno ceno smo morali plačati, da smo ga ohranili. Slovenci smo majhen narod, ki je svobodo izgubil že v zibeli. Z izgubo svobode pa se je zlo godilo tudi jeziku. Zaradi zasužnjeno-sti ljudstva je bil suženj tudi jezik. Domačinom tujci niso dovolili govoriti slovenskega jezika, temveč so jim vsiljevali nemščino in latinščino. Slovenski narodni jezik, slovenske šoto, slovensko univerzo in dobre slovenske učne knjige smo dobili šele po prvi svetovni vojni. Kljub temu, da želimo ohraniti kar se da top in čist jezik, nam pogosto leto ne uspeva. Mnogokrat se motimo, ko mislimo, da je že za jezik dovolj storjeno, če kaj napišemo, pritem pa ne posvečamo niti malo pozornosti vprašanjema, kaj smo napisali in kako smo tisto napisali. Vsi skupaj zadnje čase zelo zanemarjamo slovenski jezik, kar je opaziti predvsem pri rabi slovenščine v javnosti. Zelo žalostno je, da se zelo pogosto zatekamo k rabi tujk tudi takrat, kadar za to sploh ni resničnih razlogov. To nam jasno kažejo nekateri primeri. Na primer nanovo zgrajeni hotel v Ljubljani, ki se imenuje »Holiday Inp«, ki bi ga lahko topo imenovali s kakim preprostim slovenskim imenom recimo »Počitniški dom«. Na mnogih policah v trgovinah opazujemo steklenice, na katerih piše na primer: »Spray za lakiranje las«, namesto da bi na steklenico napisali »Razprševalec za lakiranje las«, saj bi mnogokateri Slovenec razumel, kaj to pomeni, kajti večkrat se zgodi, da kdo naslova sploh ne razume, vprašati prodajalko, kaj le ta pomeni, pa se sramuje. Se veliko je takih vprašanj, za katere je zadnja skrajnost, da jih rešimo. Tudi reklame niso zavidanja vredne. Zelo, zelo veliko bi se še dalo našteti napak in slabosti našega jezika v gospodarstvu, vendar vprašajmo se, ali vidimo pri tem tudi svoje male napa- ke?! Jih poskušamo odpraviti? Se kdaj vprašamo, ali smo dovolj natančni do sebe in drugih glede jezika? Zgodi se, da se tudi kdo vpraša, ali je prav, kar dela, vendar se v vprašanje ne poglablja. Mnogi izmed nas so prepričani, da je jezik samo stvar slavistov, toda pri tem se, na žalost, zelo motijo. Za razvedrilo Mnogo pa smo krivj tudi mi, mladi, ker smo včasih kar srečni, da vnesemo v svoj pogovorni jezik tudi kako tujko ali kaj podobnega. Neumno se nam zdi učiti materin jezik, kajti menimo, da govoriti, brati in pisati tako znamo, drugo pa za nas ni potrebno. Pri tem pa se vse premalo zavedamo, da s taki- 11297/^ mi in podobnimi izjavami ne škodujemo samo sebi in se sramotimo, veliko škodo povzročamo tudi družbi. -Jezik je večni mladenič,« je poudaril Oton Župančič. Zato moramo jezik kot mladeniča izpopolnjevati, vzgajati in negovati! DARJA ČOH Nagradna križanka št. 66 Med reševalce nagradne križanke št. 66 bomo z žrebom razdelili za 150 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 70 dinarjev, drugo nagrado 50 dinarjev in tretjo nagrado 30 dinarjev. Pri tem prosimo reševalce, naj izpolnjujejo in oddajo vsak le po eno rešitev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Na pisemsko ovojnico ne pozabite pripisati »ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 66«! Pri žrebanju bomo upoštevali le previlne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico do vključno petka, 15. decembra letos. Nagrajenci nagradne križanke št. 65 so: prva nagrada 70 dinarjev pripada Sonji Kogovšek, druga nagrada 50 dinarjev pripada Ireni Pildek in tretja nagrada 30 dinarjev pripada Nevenki Klenovšek. Vsem nagrajenkam čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 65: vodoravno - Necman, sobota, oto, urar, Kraner, IS, mat, transport, AT, motnja, zvok, H, pomije, omara, banane, Ahačič, Straža, agonija. MU J ZGOR- AV/ Jez so&e ***** ž/Vaz 0/VJ/ P4č/>~ S/btf/K O&c/j/e ČEZ /SM/ zao&o- VOZ>JA (MiMZEj) 2>/*/4A 100 SOZE- Č/PA TEM A/A 2)010 E PR06E S/OH. /20//A6. O Oj S TE A C/TO) žGAa/a P/JACA/ AR/poječ. /VE&ESA TEMO-Č/A/A ZA /VAR, MO ~ Zo /VRSTO PA TRA/VC. OQ/U/ A/JTO/V moro- SEC stem- zarem/ //režem A/4 e a// epra/j/ gzave ftfsro v MlSt/}- C/J/ /etazec PT/č /z RRUČ/Pt V/OA/J omoz/s P/S A TEZ/ C/f/SKO) P4S&- VjfUc 07 O/CA pA/bOfl,- JE dtser/p ZET sp/rec Jo/iačp E/VAZ/ Re/Avec va/jj/// ^j-OČEM SI/HA HM GZAS/ZO ZSJ /ZERD4P-V t/RAb- /VAT os/es- T/ZO^SPo. Roč/z o ovsm/ PIA/tZJ GA 0/>&C S7SXAAA ERM/ČME. ^ E/mJ /Z4A2 //te A/fER/- XAa/£C PAPEŽEVA MROPA PA 2 L/ČAJA