SKUPI\rODGLGGtfTSKOCLASLOOBdl\re KRŠKO L- MOŽNA KANDIDATKA ZA PREDSEDNICO OBČINSKE KONFERENCE SZDL EVIDENTIRANA Ker je sedanji predsednik FRANC RAJKAR prevzel novo delovno dolžnost, je svet za organiziranost in kadrovsko politiko pri Predsedstvu OK SZDL Krško evidentiral kot možno kandidatko za predsednico Občinske konference SZDL Krško sedanjo predsednico družbenopolitičnega zbora SO Krško, sicer učlte-ljivo razrednega pouka v Osnovni šoli "Adam Bohorič" Brestanica MARGARETO MARJETIC. 0 predlogu bodo razpravljale vse krajevne konference SZDL in vse občinske DPO. Komunist/ 18. septembra 1981 NOVA DOBA »ATOMSKE ELEKTRIKE« Natanko pred tednom dni je tudi jugoslovansko gospodarstvo zakoračilo v jioiusko dobo V prvi jedrski elektrarni v n.iši državi je namreč 11. septembra prešla venina reakcija, ki se je dan poprej začela v reaktorju, v samoohranjujoco fazo S tem je clcklrarn* Krško dobili st.ihis ;«.liskcga elektroenergetskega objekta • Boj« za ta statut je bil dolg kar enaino-semdeset mesecev. To je malo in veliko hkrati Malo zato. ker je neki) manj kol osemletna gradnja ie vedno kar zavidljivo svetovno poprečje gradnje jedrskih elektrarn; veliko pa zaradi bistveno ugodnejših obljub o roku dograditve (zavlekli smo jo za phbliino dve leti in pol), kaklihf smo siiiali, preden so v Krškem zasadili pi^-c lopate. Ing. JANEZ DULAR, direktor prve jugoslovanske nuklearne elektrarne IZ VSEBINE o POVZETKI DELEGATSKIH GRADIV ZA SEJO SKUPŠČINSKIH ZBOROV 28. SEPTEMBRA 1981: - POTREBNO BO UČINKOVITEJE GOSPODARITI! - PROSTORSKO PLANIRANJE (poročilo) - OSNUTEK URBANISTIČNEGA NAČRTA KRŠKEGA - SPOMENIKOM SKRB IN SPOŠTOVANJE - POSLOVANJE SIS - SETVENI PLAN PŠENICE - POROČILO 0 OSKRBI IN VARČEVANJU Z ENERGIJO - URESNIČEVANJE KMETIJSKIH IN GOZDARSKIH NAČRTOV 0 POROČILO 0 DELU IZVRŠNEGA SVETA: - TRENAŽNI CENTER NE V TEJ ŠTEVILKI OBJAVLJAMO NEKAJ POSNETKOV Z 0T\/0R1TVK AGROKOMBINATOVEGA jUtKATA /.A STEKLENIČENJE VIN V I.ESKOV-CU 28. AVGUSTA 1931 Med drugimi številnimi Kosti so svečanemu dogodku prisostvovali: predsednik liO SILVO GORENC, sekretar komiteja OK ZKS JOŽE PETERKOČ, komandant Garnizije Cerklje, podpredsednik IS IGOR DOBROTNIK, predsednica zbora ZD LIDIJA HOČEVAR, akademski kipar VLADIMIR ŠT0V1ČEK s soprogo. .. NAŠ GLAS 18 2 INDOK CENTBH Poročilo o delu izvršnega sveta Izvršni svet SO Krško Je na svoji 12. seji 10. septembra obravnaval pobudo Občinske izobraževalne skupnosti Krško in Šolskega centra Krško o kandidaturi za lokacijo trenažnega centra NE v Krškem in sprejel sklep, da to pobudo sprejme. O sprejetju pobude Je IS obvestil Republiški komite za energetiko, industrijo in gradbeništvo in še nekatere dejavnike. Z začetkom obratovanja NE Krško Je postala aktualna nova naloga: skrb za vzgojo kadra, ki bo delal v NE Krško in v bodočih nuklearnih elektrarnah, ki Jih bomo ie zgradili v Jugoslaviji. Varno obratovanje NE bo odvisno predvsem od strokovne usposobljenosti operaterjev, ti pa si bodo znanje pridobili in ga tekoče obnavljali v u-streznen trenažnem centru. Izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti Krško in IS SO Krško sta prišla do enotnega zaključka, da ima Krško vse objektivne možnosti za lokacijo trenažnega centra za vzgojo operaterjev v nuklearnih elektrarnah. Razvil naj bi se ob šolskem centru Krško in v okviru Inštituta "Jožef Štefan" iz LJubljane. RAZLOGI ZA GRADNJO TRENAŽNEGA CENTRA V KRŠKEM Trenažni center za vzgojo operaterjev v NE bo namenjen predvsem za stalno izpopolnjevanje posadke, ki bo delala v nuklearni elektrarni v Krškem. Zato bi bilo zelo racionalno, da bi bil center blizu nuklearne elektrarne. Tudi naslednja nuklearna elektrarna bo atala sorazmerno blizu Krškega. Za posadko, ki ae bo tam oblikovala, bo zelo ugodno, ker bo lahko v Krškem dobivala potrebna znanja v trenažnem centru in istočasno tudi v nuklearni elektrarni, kjer imajo strokovnjaki že solidno znanje, pridobili pa si bodo še potrebne izkušnje, kar bodo lahko kvalitetno prenašali v trenažni center. 2. V Krškem se bo v prihodnjih letih začela gradnja novega centra usmerjenega izobraževa- nja in novega doma za učence. Racionalno bi bilo, da bi ob centru usmerjenega izobraževanja zgradili še trenažni center, kar bi njegovo gradnjo verjetno pocenilo. Trenažni center bi lahko uporabljal nekatere šolske prostore, v dijaškem domu pa bi u-deleženci imeli prenočišča, prehrano in objekte za rekreacijo. Za gradnjo novega centra usmerjenega izobraževanja in dijaškega doma je že pripravljeno zemljišče, ki bo kmalu tudi komunalno urejeno. šolski center Krško je že pričel poskusno uvajati pouk s področja jedrske tehnologi-je (jedrski reaktorji, jedrska fizika, radiološka zaščita, uporaba izotopov). V tretjem in četrtem letniku usae-rjenega izobraževanja bo ena od usmeritev nuklearna usmeritev, za kar so Že izdelani programi, šolski centdr Krško ti. kril v prihodnjih letih potrebe po strojnih in elek-tro tehnikih z nuklearno usmeritvijo za vso Slovenijo in morda tudi za Jugoslavijo. Trenažni center ob šolskem centru bi bistveno pripomogel h kvalitetnemu pouku s področja jedrske tehnologije. "BRONASTA KOLAJNA" KRŠKEGA VARILCA Na republiškem tekmovanju kovinarjev in avtomehanikov od 18. do 20. septembra v Mariboru se Je od tekmovalcev iz krške občine najbolj odrezal delavec Tovarne celuloze in papirja "DJuro Salaj" Krško, FRANC PIRC, ki je v plemenskem varjenj« zasedel tretje mesto. OCENA PRIPRAV NA VOLITVE 1982 Iz analize dosedanja aktivnosti v pripravah na skupščinske volitve 1982 je razvidno, da so v nekaterih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela v zamu.li z oblikovanjem enotne evidunce možnih kandidatov. V krajevnih skupnostih je potekal postopek evidentiranja v ozkih krogih. Evi•!i,ntirfinih Je le malo novih kandidatov, pa tudi struktura evidentiranih ni ustrezna (premalo žensk, mladine in članov ZK! ) Podobne ugot veljajo za o ženega dela, poslalo prve poročila za ali pa so po izpolnjenega je še posebe da se krog a gatskem sist da bi se šir tno govori d za zadnje vo nih }222 mož letošnji akc pa le 1789. ovitvt rgani z saj j ga sta občin:, alale V zii j opa:-. ktivin erau o ž il, sa ejstvo 1 ltve nih ka iji ev kot za K:i acije zdru-i.ti precej ni tutičnega ki zbirnik pomanjkljivo t-uženem delu no dejstvo, Lov v dele-i, namesto j o tum oči-, tla Je bilo ividontira-ndldatov, v ldentiranja NALOGE: 1. KS in TOZD morajo preveriti in oceniti stanje. 2. Vso dokumentacijo v zvezi z volitvami je potrebno urediti na enem mestu. 3. Angažirati je treba nosilce postopkov evidentiranja: družbenopolitične organizacije, društva in družbene organizacije ter samoupravne organe, aktivnost pa naj koordinirajo KK iiZDL in 00 ZSS. 1. V celoti je treba izpolniti nalogo oblikovanja in čuvanja evidence. 5. Dvojnik evidenčnega lista eviduntiranih kandidatov za funkcionarje Ko, UlS ipd. Je treba poslati 0K SZDL. 6. Do 50. septembra je treba i-zdelati 2. statistično poročilo. 7. KS in 0ZD morajo usklajevati evidentirane kandidate. NAS GLAS 18 1 INDOK CtMTER Delo skupščine Predsednica zbora združenega dela skupščine občine Krško Lidija Hočevar sklicuje v ponedeljek, 28. septembra 1981,ob 15. uri 38- sejo tega »bora. Za sejo, ki bo v sejni dvorani A 80 Krško, Je predviden naslednji dnevni red: 1. določitev dokončnega dnevnega reda seje sbora, 2. potrditev zapisnika zadnje seje sbora, 3. predlogi in vprašanja delegacij, 4. poročilo o izvajanju resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občin* Krško v I. polletju 1981, 5« uresničevanje politike in problematike na področju urbanizma, gradbeništva in komunalne dejavnosti, 6. osnutek urbanističnega načrta za mesto Krško, 7. poročilo o uresničevanju kmetijske politike, 8. poročilo o aktivnosti na področju oskrbe in varčevanja z energijo, 9. predlog programa varstva, urejanja in-vzdrževanja grobišč in grobov padlih ali v vojni umrlih borcev občine Krško za obdobje 1981 - 1982, 10.predlog setvenega progiama občine Krško za setev 1981 -- 1982, 11.predlog odloka o dopolnitvi odloka o organizaciji Medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica, 12. a) izdaja soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Krško, b) izdaja soglasja k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Krško, 13.volitve in imenovanja: a) sklep o izvolitvi delegata posavske regije v skupščino samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane SR Slovenije, b) določitev delegata za 61. sejo zbora občin skupščine SK Slovenije, ki bo 30.9.1981. "Kot J« is sklica sej* »borov rasvidno, Je osrednja točka dnevnega reda naMnJena POROČILU 0 IZVAJANJU RESOLUCIJE 0 DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE KRŠKO V PRVEM POLLETJU 1981 S PRVIMI OCENAMI MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1962. Da bo tokrat tako pomeabna In aktualna tematika v zborih skupščine temeljito obravnavana in sprejeti konkretni sklepi, prosimo, da v vseh temeljnih delegacijah in konferenoah delegacij predloleno gradivo vsestransko proučite. Predvsem Je treba to poročilo obravnavati i vidika Tale delovne organizaoiJe oiiroma skupnosti. Na podlagi temeljit* in kritična lastne ocen* stanja in problematik* bo moč spr*j*ti ustrezne skl*p* in ukrepa sa uresničevanje stabilizacijske politike. V zvezi s tem J* slasti pomembno, ds bodo delegati posredovali oziroma predložili stalllčs In predlog* sa povečanje fisičn*ga obsega proisvodnje, zmanjševanj* proizvodnih stroškov, boljšo organisaoijo, racionalizacijo dela in storilnost, večjo usaorjsnost v izvos in podobno. Skratkai konkretna razprava delegatov naj bo osnova sa skupno dogovorjeno nalog* pri ur*snič*vanju gospodarska stabilizacij*. Na t* nalog* nas Is posebej opozarja razprava Predsedstva SFRJ, objavljena v dnevniku DELO s dne 16. 9. 1981." (Is pisaa sekrstarja SO Eriko SLAVKA KUNEJA dalsgatoa) Sklic Kje zbora krajevnih skupnosti Predsednik zbora krajevnih skupnosti skupščin' občine Krško ing. Mojmir Pur.toslemšek sklicuje v ponedeljek, ?8. septembra 1981, ob l.'>. uri 36. sejo tega zbora. Zn :ejo, ki bo v sejni sobi B : 0 Krško,je predviden < ¦ ik dnevni red kot za sejo zbora združenepa dela. Sklic seje dražtKsmpoiiticnega zbora Predsednica družbenopolitičnega zbora skupščine občine Krško Margareta Marjetic sklicuje v ponedeljek, ?i-. septembra 1981, ob 15. uri 37. sejo tega zbora. Za sejo, ki bo v sejni sobi C 00 hn ko, je predviden enak dnevni red kot za sejo ostalih dveh skupščinskih zborov, le da družbenopolitični zbor ne bo sklepni o izdaji soglasij k samoupravnim« aktoma Občinske zdravstvene skupnosti Krško Zakaj tako? Na prejšnji seji so skupščinski zbori sprejeli pobudo delegacije Tovarne celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško, ki je predlagala, naj bodo vse seje samoupravnih in izvršilnih organov izven delovnega časa oziroma tedaj, ko ne bo bistveno moteno redno delo. Zaradi navedenega rnzlofa je tudi seja skupščinskih zborov sklicana v popoldanskem času. HA8 16 IHDOK CENTER Potrebno bo učinkoviteje gospodariti! Povzetek "POROČILA 0 IZVAJANJU RESOLUCIJE 0 DHUŽBI30EK0iOH8KI POLITIKI IS RAZVOJU OBČINE KR8K0 V PRVEH POLLETJU 1981" 2a t poročilu obravnavano obdobje Je značilno, da so nada-UuJeJo prizadevanja »a izvajanje politike ekonomske stabilizacijo. Slaba preskrbiJenoat gospodarstva a surovinami in reprodukcijskimi materiali i« domačih in tujih virov, poslabšana likvidnost organitaciJ združenega dela in poslovnih bank in neurejeni cenovni odnosi so vplivali na poslovanja OZD: rezultati poslovanja kažejo manjšo rasti, kot so bile načrtovane, pri fizičnem obsegu proisvodnJe in pri realnih finančnih pokazateljih. AKTIVNOSTI ZA SPREJEH IN IZVAJANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V LETU 1981 Izvršni avet SO Krško je tekoče spremljal izvajanje dogovorjene politike razvoja v letošnjega letu. V sodelovanju s temeljnimi nosilci planiranja, skladi in institucija*! je skrbel >a zagotovitev neaotenega poslovanja OZD. Skupno s predsedstvo* BO in družbenopolitični*! organizacija*! je vse ustrezne dejavnike opozoril na sklepe predsedstva SFRJ o aktualnih nalogah pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. V juliju so imeli delavski sveti OZD razširjena seje, na katerih so sodelovali predstavniki predsedstva, izvršnega sveta in DPO. Obravnavali so ocene gospodarjenja v prve* polletju in sprejeli u-atrezne ukrepe ta odklonitev negativnih teženj v poslovanju. GLOBALNA OCENA FINANČNIH REZULTATOV Ocena finančnih rezultatov poslovanja temelji na analizi fodatkov iz periodičnih obra-unov OZD, podatkov 8LK in Zavoda SSS za atatiatiko. Zaradi sistemskih sprememb in različnega zajemanje podatki is letošnjih periodičnih obračunov niso povsem prlmerlji- vi s podatki iz periodičnih obračunov 1930. Zaradi siste-*skih sprememb Je možen nekoliko višji porast celotnega frihodka in materialnih strokov. Finančni pokazatelji za prvo folletje letošnjega leta ka-ejo dokaj visoke nominalne rasti: celotni prihodek je bil kar ta 48,9 odstotka večji kot v enaka« lanskem obdobju, če pa upoštevamo porast cen (okoli 50%), ugotovimo, da načrtovana realna rast mi bila dosežena. Materialni stroški so rasli močneje od rasti celotnega prihodka, kar je vplivalo na manjši porast dohodka. Vendar Je rast dohodka v naši občini bila sa 7,2 * višja od republiške rasti dohodka. Sredstva sa akumulacijo so bila sa 75 % večja kot v enakem lanskem obdobju, e čimer so se okrepile reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. K povečanju deleža akumulacije eo prispevali predvaea čisti dohodki delavcev, saj se je njihov delei v dohodku zmanjšal z 32,3 * (1. polletje 1980) na 30,7 % v letošnjem prvem polletju) Ker ao življenjski stroški porasli sa 46,4 %, poprečni osebni dohodek pa le za 27,2 %, so realni osebni dohodki upadli sa 13,2 %. Načrtovani obseg industrijske proisvodnJe Je bil dosežen s 46,7 *, isvos pa le s 37,5 *. Bealsa vrednost industrijske OSNOVNI KAZALCI BIZULTATOV POSLOVANJA Prvi podatek predstavlja realizacijo v tisočih din, podatki v oklepaju pa: primerjavo s prvim polletjem 1980, s ? lanom sa 1981 ter republiški ndeks nominalnih rasti glede na prvo polletje 1980. CELOTNI PRIHODEK 6.540.160 (148,9; 49,3; - ), DRUŽBENI PROIZVOD 2.051.874 (141,4; 53,4; - ), DOSEŽENI DOHODEK 1.800.606 (142,6; 53,5; 133,3), RAZPOREJENI DOHODEK 1.802.822 (141,2; 53,5; - ), doseženi Cisti dohodek 1.200.709 (135,1; 50,4; - ), RAZPOREJENI ČI8TI DOHODEK 1.202.925 (133,3; 50,5; - ), IZGUBA 2,216 ( 15,3; - ; - ), IZVOZ - v USA | 22.552.083(113,9; 37,5; lil), UVOZ - v USA f 25.561.706(142.6; 44,4; 106), POKRITJE UVOZA Z IZVOZOM (saao konvertibilno področje) (107,0; - ; - ), FIZIČNI OBSEG INDUSTRIJSKE PROIZVODIJE ( 99,8; 46,7;101,1), Število zaposlenih skupaj 9.905 (102,1; - ;U»,5), v gospodarstvu 8.899 (101,9; - ;100,2), v negospodarstvu 1.006 (103,9; - ;102,1), POPREČNI OSEBNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA (v din!) skupaj 10.909 (127,2; - ;128,3), v gospodarstvu 10.824 (127,7; - ;129,U v negospodsrstvu 11.665 (122,7; - ;124,0), SREDSTVA SIS DRUŽB. DEJAVN. prihodki 236.963 (129,7; - ; - ), odhodki 234.312 (131,4; - $ - ), SREDSTVA SIS HATERIAL. FROIBV. prihodki 107.729 ( 98,6; - ; - ), odhodki 87.814 ( 96,8; - ; - ), MAŠ GLAS 18 1 INDOK CENTER proizvodnje Je oatala na iati ravni kot v enakea obdobju lani, načrtovana pa Je bila 5-odstotna raat. Za letos Je bila načrtovana 2,3-odstotna raat zaposlovanja, a se Je Stavilo zaposlenih glede na stanja ob koncu lata 1960 za 0,1 % smanjšalo. Vsakih sto dinarjev porabljenih sredstev Je v letošnje* prvem polletju dalo poprečno 159,9 din celotnega prihodka. Primerjava z enaki« lanski« obdobjem kaže, da Je bila učinkovitost gospodarjenja za 1,6 % manjša. Kanj celotnega prihodka na vsakih 100 din vloženih sredstev kot v enakem obdobju lani Je doseglo 28 TOZD. SREDSTVA SKLADA SKUPNIH REZERV GOSPODARSTVA OBČINE KRŠKO Zaradi zmanjšanega potenciala sredstev v poslovnih bankah in zaostrenih razmer pri zagotavljanju tekoče likvidnosti Je funkcija tega sklada postala pomembnejša in so dodeljeni krediti (^predvsem v času izplačila osebnih dohodkov) v precejšnji meri ublažili težave. Likvidnostni krediti v skupnem znesku 21 milijonov din so bili odobreni 7 OZD (za obdobje od 15 do 90 dni!). Sklad Je trem OZD odobril sanacijske kredite (za dolgoročne naložbe) v višini 9 milijonov din. DROBNO GOSPODARSTVO Zainteresiranost OZD za povezovanje z enotami drobnega gospodarstva Je še premajhna. Pomembna pridobitev Je bila razširitev dejavnosti POZD Elektromontaža Abram Katko, v okviru katere Je začela poslovati servisna delavnica za gospodinjske stroja in a-parate v Krškem. V zasebnem sektorju Je tacalo poslovati 6 obratovalnic pretežno storitvenih dejavnosti. GIBANJE CEN V pristojnosti občinske skupnosti sa cene sta bili kar dobri dve tretjini cen storitev, od katerih so najbolj narasle cene komunalnih storitev, cene kulturnih storitev pa so ostale na isti ravni (ocena na podlagi enotnih ponderjev SRS!). SPLOŠNA PORABA Razporeditev prihodkov splošna poraba Je bila za 15,8 % večja kot v enakem lanskem obdobju, kar Je pod dovoljeno rastjo. Del prihodkov splošne porabe Je bil uporabljen za kompenzacije cen osnovnih živilskih proizvodov in mesa. SKUPNA PORABA Skupna poraba se Je gibala znotraj resolucijskih okvirov. Na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma so bili presežki SIS družbenih dejavnosti is leta 1980 porabljeni za zvišanje družbeno-denarnih pomoči, ki Jih zagotavljata skupnost otroškega varstva in socialnega skrbstva, ter za pokritje izgube zdravstvene skupnosti v letu 1960 oziroma za izvajanje osnovnega programa te skupnosti v letu 1981. SIS družbenih dejavnosti so v prvem polletju poslovale na meji možnosti, položaj pa bo v drugem polletju Še slabši, saj bosta morali skupna in splošna poraba iz sredstev drugega polletja zbrati 15.726.000 sa pospeševanje izvoza. SKIS Je zaradi izpada planiranih dohodkov najavil ekr-čenje programov za obdobje 1981 - 1985. INVESTICIJE Pred sprejetjem zakona o začasni prepovedi razpolaganja s delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme Je bilo v naši občini sa dokončanj« investicijskih del (brez nuklearke) potrebnih 5.781.668.000 din. Po sprejetju sakona J« bilo prijavljenih dvoje naložb, nedokončana pa Je ie naložba brestaniškega Sigmata. Vae tri morata odobriti re- OSNOVNI KAZALCI REZULTATOV POSLOVANJA (nadaljevanje s prejšnje strani) SREDSTVA SPLOŠNE PORABE prihodki 51.985 (129,7; - ; - ), odhodki 47.029 (115 8; - ; - ). glonalna in republiška komisija za oceno investicij, poleg tega pa Je potrebna še verifikacija družbenopolitične skupnosti. Trenutno Je pripravljenih-ali pa Jih pripravljajo- devet investicijskih programov, katerih skladnost z družbenim planom bodo prav tako ugotavljale komisije za oceno investicij. Regionalna komisija Je že o-dobrila naložbo Žita LJubljana - TOZD Imperial Krško (razširitev proizvodnih prostorov in gradnja skladišč za blagovne rezerve). IZGUBE Skupna izguba v prvem polletju 1981 snaša 2.216.000 din in Je znatne manjša kot v enakem obdobju lani. Negativni finančni rezultat so izkazale tri OZD in dve po-alovni enoti. Največji delež pri izgubah imata Mercator -TOZD Hotel Sremič Krško in M-Agrokombinat - TOZD Meso Kos-tanjevica.__________________ Direktor M-Agrokombinata ing. Prane Juvanc govori ob otvoritvi obrata za stekleničenje vin v Leskovcu. NAŠ GLAS 18 6 INDOK CENTER Prostorsko planiranje Povzetek "POROČILA O URESNIČEVANJU POLITIKE IN PROBLEMATIKE NA PODROČJU URBANIZMA, GRADBENIŠTVA IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI" Dokument skuša prikazati urbanistično in komunalno problematiko, in sicer od planiranja, upravnega postopka, izvajanja do nadziranja izvajanja določil sprejetih dokumentov na terenu, njegovi sestavijalci pa pričakujejo, da ga bodo delegati krajevnih skupnosti. OZD in SIS še dopolnili._________ Poročilo je plod sinteze poročil, ki so jih pripravili: u-pravni organ za gradbene in komunalne zadeve, Samoupravna komunalna skupnost Krško, IGM "Sava" Krško - Projektivni biro, Medobčinski inšpektorat Krško in občinski sodnik za prekrške. 1. CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA Rdeča nit pri sestavi poročila so bila izhodišča: o prostorsko planiranje je neločljiva sestavina družbenega planiranja; o osnova prostorske politike je policentrični razvoj občine; o zaščititi je treba najboljša kmetijska zemljišča in osrednji rezervat pitne vode (Krško polje); o upoštevati je treba dolgoročne cilje razvoja, pri urbanizaciji zavirati preveliko disperzijo, zaustaviti proces praznenja višinskih predelov in odločno preprečiti stihijo pri izrabi prostora. STANJE V PROSTORU IN ODPRTA VPRAŠANJA IZVAJANJE PROSTORSKE IN URBANISTIČNE POLITIKE Dinamičen družbenoekonomski razvoj občine je narekoval temeljito prenovo prostorskih dokumentov iz leta 1968. Maja letos je bil sprejet srednjeročni družbeni plan, katerega sestavina je tudi prostorski del z dolgoročnimi komponentami, osnutek urbanističnega načrta mesta Krško pa je v razpravi. Prostorski del družbenega plana je osnova za izdelavo še drugih podrobnejših urbanističnih aktov, ki so nekateri že v pripravi. ODPRTOST ŠTEVILNIH MEDOBČINSKIH POVEZAV Usklajevanje interesov na medobčinski ravni je razvojna nujnost pri oblikovanju prostora v naši občini. Tovrstna problematika se pojavlja na številnih področjih (elektrogospodarstvo, vodno in železniško gospodarstvo, cestni promet). VARSTVO OKOLJA Varstvo in izboljšanje okolja je osrednja naloga na področju načrtovanja in urejanja prostora. Ukrepati bo potrebno glede onesnaževanja zraka in proti hrupu ter poskrbeti za dolgoročno rešitev odlaganja odpadkov. INDIVIDUALNA GRADNJA V zadnjem desetletju se je podvojilo število nadomestnih gradenj, gradenj individualnih hia pa je bilo pel manj. V istem obdobju je bilo izdanih 278 dovoljenj za gradnjo zidanic in 25 dovoljenj za nadomestno gradnjo tovrstnih objektov. KOMUNALNA PROBLEMATIKA Komunalno opremljenih zemljišč za individualno gradnjo je iralo: v Krškem jih ni, v Brestanici so 3, na Senovem je nekaj parcel za gradnjo atrijskih hiš, v Kostanjevici pa je v pripravi zemljišče za gradnjo. Vse bolj se zaostruje problem pomanjkanja vode (Krško, Senovo, Brestanica). NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB SPREJETIH DOKUMENTOV IN UKREPANJE 20 stanovanjskih objektov je bilo zgrajenih brez lokacijskega dovoljenja, vendar jih bo možno legalizirati. Polovica zidanic je zgrajenih brez ustrezne dokumentacije, vendar lastniki izpolnjujejo pogoje glede velikosti vinograda in objekta, zato jih bo - rRzen 1 - možno legalizirati. ZAKLJUČKI IN OKVIRNI PROGRAM DELA • Za dosego ciljev na področju urejanja prostora bo potrebno sprejeti kriterije, in sicer v obliki odlokov, podrobnih urbanističnih dokumentov in navodil. • Izvršni svet naj bi formiral telo, ki bi presojalo posege v prostor, za katerega še niso izdelani dokumenti. • Izdelati je treba akcijski program za izdelavo podrobnih dokumentov. • Izdelati je treba agrokar-to, ki bo opredelila rabo kmetijskih zemljišč j agro-karta bo tudi osnova za razrešitev mnogih vprašanj v zvezi z gradnjo zidanic in vikendov. • Izpeljati je treba Široko akcijo informiranja občanov o politiki urejanja prostora. Poseben poudarek je treba dati razpravam o urbanističnem načrtu Krškega. • Izvršni svet SO Krško naj da pobudo izvršnim svetom sosednjih občin za medobči-sko dogovarjanje o odprtih prostorskih vprašanjih. • Problematika urejanja prostora naj bi bila redno vključena v dokumente, ki seznanjajo občinsko skupščino s celovito problematiko občine Krško. RADIO BREŽICE SV : 1584 kHz UKV: 88,9 MHz oddaja v ponedeljek, torek, sredo (delegatska oddajal), četrtek, soboto in nedeljo. Ob delavnikih začenja program ob 16. uri, v nedeljo pa ob pol enajstih. IN DOK CENTER Osnutek Osnutek If - X 1/ a « « urbanističneganačrta IV i S K € g «1 Izvršni svet 80 Kriko Je na 12. seji dne 10. 9. 1981 sprejel sklep o Javni obravnavi osnutka URBANISTIČNEGA NAČETA KBŠKO. Ker ta temeljni urbanistični dokument zajema in obravnava območje, v katerem se prepletajo skoraj vsi najakutnejli problemi prostorskega razvoja, Je izvršni svet sklenil, da pripravi in izpelje široko akcijo Javnih obravnav o vsebini tega dokumenta, in sicer v času od 25. septembra do 25- oktobra 1981. V tem obdobju bodo organizirane strokovno vodena o-bravnavei 0 SKUPNA OSBEDNJA OBRAVNAVA Z NOSILCI PLANIRANJA, o SAMOSTOJNE RAZPRAVE V KEAJEVNIH SKUPNOSTIH KEŽKO, LES-KOVEC IN DOLENJA VAS, o STROKOVNA OBRAVNAVA PROBLEMATIKE S PODROČJA UREJANJA PROSTORA (OKROGLA MIZA) V DOMU "EDVARD KARDELJ", o RAZSTAVA URBANISTIČNIH DOKUMENTOV. Z željo, da bi občanom jasno predstavili vsebino osnutka URBANISTIČNEGA NAČRTA KRŠKO, je izvršni svet poskrbel za tisk posebnih večbarvnih tematskih kart, ki jih bodo u-deleženci prejeli pred obra-i-vnavami. Izvršni svet bo po te.mel.jiti analizi pripomb in predlogov z javnih razprav pripravil predlog URBANISTIČNEGA NAČRTA KRŠKO in ga še v letošnjem letu predlagal občinski skupščini v Sprejem. S tem programom želi Izvršni svet SO Krško informirati delegate o aktivnostih, ki bodo potekale v procesu oblikovanja urbanističnega dokumenta, v nadaljevanju pa želi na kratko opozoriti na vsebino gradiva za Javno razpravo : 1. PROSTORSKI OBSEG URBANISTIČNEGA NAČETA (UH) KRŠKO Območje UN Krško obsega 2500 ha ter vključuje sedanje ožje mestno območje Krškega in naselja Leskovec, Trška gora, Žadovinek (del), Kremeni deX), Libna, Spodnja Libna, Vrblnm, Stari grad, Spodnji Stari grad, Dolenja vas in Pesje. Z ozirom na pretežno namensko rabo ali enotne oblikovalske značilnosti bo celotno območje razčlenjeno na ureditvena območja: KRŠKO, VIDEM, LESKOVEC, LIBNA in DOLENJA VAS. 2. OSNOVNA IZHODIŠČA Osnovna izhodišča dolgoročnega družbenoekonomskega in prostorskega razvoja, na katerih temelji UN Krško, so sprejeta z družbenim planom občine Krško, ki vsebuje tudi komponente dolgoročnega razvoja. Osnovna izhodišča temeljijo na demografskem in gospodarskem razvoju in na razvoju centralnih dejavnosti v mestu Krško. 3. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA MESTA KRŠKO Z družbenim planom je sprejeta sledeča dolgoročna usmeritev mestnega razvoja, ki je podrobno obdelana v osnutku UN Krško: Sedanje ožje mestno območje Krško (Videm) je pretežno pozidano in prostorsko zaključeno. Poudarek bodočega razvoja tega območja mora biti na dograditvi pretežno pozidanih območij in prenovi starih Jeder Krškega, Vidma in Stare vasi v smislu kvalitetne in kvantitetne sanacije. Poleg stanovanjske funkcije se naj bi staro jedro Krške- ga razvijalo kot upravno, kulturno, trgovsko in obrtno središče mesta, občine in delno tudi regije. Na ožjem območju "Vidma" naj naj bi bil poudarek na razvoju prometnih, poslovnih in družbeno-kulturnih dejavnosti ter gostinstva, medtem ko naj bi stanovanjsko gradnjo v tem delu mesta usmerjali na obrobna območja (Polšca, Kremen, Potoče). Dolgoročna usmeritev rasti mesta je na desnem bregu Save v smeri proti Jugu in zahodu, kar predstavlja z že obstoječo pozidavo organsko spojitev naselij Krško in Leskovec. Stanovanjska gradnja s spremljajočimi dejavnostmi se bo po izgradnji območja spodnji Grič nadaljevala zahodno od LeL>kovca (v smeri proti oenu-šam), kjer je omogočen nemoten razvoj tudi v poslanskem obdobju. Poseben značaj v tem urbanem območju ima staro jedro Leakovca. S prostorsko zasnovo širšega območja je treba zagotoviti nadaljnji razvoj in značaj naselja ter postopno socialno, funkcionalno urbanistično arhitektonsko preobrazbo in vključitev v širšo mestno aglomeracijo Krškega. Zelene površine Trške gore, Sremiča in .sitrne naj bi se kot rekreacijska območja oblikovno in funkcionalno vraščala v mestno aglomeracijo. Kot centralno športno rekreacijsko območje naj bi uredili športni center ob sedanjem stadionu "Matija Gubec" (predvsem za rekreacijo v zaprtih objektih). Dolgoročna usmeritev prostorskega razvoja industrije, gradbeništva, transportnih, servisiiih in komunalnih dejavnosti naj bi bila v novi industrijski coni na levem breg.u Save. Industrijska cona žadovinek naj bi se zaključila s tem, da bi organizacijam združenega dela, ki že imajo sedež na tej lokaciji, zagotovili dolgoročno prostorsko razvojno možnost. NAS GLAS 18 4. ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU IN NJEGOVA UPORABA V tem poglavju eo podrobno obdelana stanovanjska območja, območje centralnih dejavnosti (družbene in oskrbne dejavnosti), območje za industrijo, gradbeništvo, servisne dejavnosti in energetiko, promet, komunalna oskrba in vodnogospodarsko urejanje, kmetijska in gozdna zemljišča. 5. VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA Degradirano okolje v širšem območju Krškega ter njegove posledice predstavljajo ključne probleme v naporih za u-rejanje ter humaniziranje bivalnega in delovnega okolja. Zato se uvrščajo med pomembnejše dolgoročne cilje in kriterije urejanja mestnega prostora: o varovanje in izboljšanje ekolorko-higienske kvalitete okolja (voda, zrak, zemlja), o ureditev ustreznih zaze-lenitev stanovanjskih, centralnih, delovnih in rekreacijskih območij, o ustrezna graditev in ogrevanje objektov, o ustrezna organizacija in vodenje prometa. Stopnja onesnaženja traka (3. območje) nalaga občini obveznosti do sanacije in samoupravne organiziranosti na tea področju. Opozoriti je treba, da tudi nivo hrupa na področjih, namenjenih za stanovanjsko gradnjo in gradnjo objektov za centralne in proizvodne dejavnosti večkrat presega dovoljene meje, zato nastopajo težave pri načrtovanju objektov. Za kvalitetno izvajanje politike varstva okolja in izdelave sanacijskih programov Je osnovni problem v pomanjkanju kompleksnih podatkov o onesnaženju posameznih območij. Nujnost takojšnje širše družbene akcije za izboljšanje o- 8 kolja je toliko bolj potrebna, ker so praktično vsa sedanja stanovanjska in centralna območja ter območja, ki so z ostalih vidikov primerna za gradnjo v obdobju 1981 -85, z vidika ekološko-higi-enske kvalitete oporečna. 6. POVZETEK POMEMBNEJŠIH PBOBLEMOV RAZVOJA V PROSTORU V gradivu za Javno obravnavo so navedene tudi neusklajene dejavnosti v ureditvenem območju UN Krško. Naj poudarimo samo nekatere: o problemi, ki se programsko rešujejo in usklajujejo na republiški (medobčinski) ravni: nedorečeni so republiški programi v zvezi z gradnjo nuklearne elektrarne ob sedanjem območju NEK; Uskladiti Jb treba koncepte HE Brežice (akumulacije), plovnosti.reke Save in regionalne industrijske cone; o problemi, ki se rešujejo na mestni (občinski) ravni: pokopališče na sedanji lokaciji je v neskladju z bodočim mestnim razvojem; zagotoviti je potrebno sredstva za izdelavo dokumentacije in ureditev novega pokopališča; od preusmeritve pokopavanja je odvisna možnost nadaljnje izgradnje stanovanjsko-poslovnega območja Spodnji Grič; opredeliti je potrebno mi-krolokacijo centralne čistilne naprave; v osnutku UN je predlagana postopna preobrazba sedanjega naselja Vrbina v in-dustrijsko-servisno območje (neustrezni bivalni pogoji); problem širitve sanitarne deponije narekuje izdelavo kompleksne študije za odlagališče vseh vrst odpadkov; še posebno pozornost moramo posvetiti odločitvam pri izboru variantnih zasnov stanovanjske graditve zaradi neustreznih ekoloških razmer okolja na posameznih območjih. Opombas zapis je povzetek gra-— diva za Javno obravnavo osnutka UN. INDOK CENTER Spomenikom skrb in spoštovanje Povzetek predloga "PROGRAMA VARSTVA, UREJANJA IN VZDRŽEVANJA GROBIŠČ IN GROBOV PADLIH IN V VOJt.l UMRLIH BORCKV OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1981 - 1985" Po zakonu o grobiščih in grobovih borcev mora za varstvo, urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov padlih ali v vojni umrlih borcev poskrbeti občinski upravni organ, pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov, ki je v ta namen pripravil ustrezni samoupravai sporazum. Njegovi podpisniki so družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in nekatere organizacije združenega dela. Samoupravni sporazum, ki Je bil dokončno sprejet marca letos, določa, da mora koordinacijski oilbor, 'loločen s tem sporazumom, pripraviti program varstva, o katerem so podpisniki sporazuma že razpravljali, zdaj pa naj bi ga sprejeli se skupščinski zbori. V prvem delu dokumenta so opisana opravila rednega vzdrževanja, za katerega skrbijo krajevne skupnosti, ki jim finančna sredstva zagotovijo oskrbniki grobišč in grobov. PROGRAM DELA V OBDOBJU 1981 - 1985 V drugem delu dokument navaja, kako bo potekalo urejanje grobišč in grobov po posameznih letih in kdo bo dela financiral. 1961 V tem letu bo ustrezni upravni organ poskrbel za odmero parcel, ureditev pravnih razmerij in zemljiškoknjižnega stanja za grobišču in grobove izven pokopališč. Načrtovana Je tudi obnova spomenika na grobišču prvih krških bgrcev na krškem pokopališču. NAŠ GLAS 18 ¦1 INDOK CENTEB O IZVOLIT« DELEGATA POSAVSKE REGIJE V SKUPŠČINO SKLADA ZA INTERVENCIJE V KMETIJSTVU IN PORABI HRANE SRS 19 8 2 Obnovili bodo spomenik na grobišču žrtev iz Malenc na kostanjeviškem pokopališču. 19 8 3 Obnovili bodo spomenik borcu Štermanu nad Krškim. Dokončno bodo uredili grobišče Planincev na podboš-kem pokopališču. 19 8» Obnovili bodo posamezna grobove borcev na brestaniškem pokopališču in tiste družinske grobove na ostalih pokopališčih, v katerih so pokopani padli ali v vojni umrli borci, če ni več svojcev, ki bi za te grobove skrbeli. 19 8 5 Dokončno bodo uredili vse grobove. Za leti 1984 in 1985 bo, če bo potrebno, program dopolnjen. Sredstva za ureditev grobišč in grobov bodo za-fotovili občinska skup-čina in oskrbniki obeležij. ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA - OSKRBNIKI GROBIŠČ IN GROBOV PADLIH ALI V VOJNI UMRLIH BORCEV -----------------------------II GROBIŠČE PSEKOPČANOV IN HORVAT V KOSTANJEVICI -M-Agrokombinat Krško - TOZD Meso Kostanjevica, GROB ŠTERMAN KRŠKO - Mer-cator-Preskrba Krško, GROBIŠČE NA KOPRIVNIŠKEH POKOPALIŠČU - Kostak Krško, KENOTAF V KRAKOVSKEM GOZDU - Gozdno gospodarstvo Brežice - TOZD Kostanjevica. 0 predlogu "ODLOKA 0 DOPOLNITVI ODLOKA 0 ORGANIZACIJI MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA OBČIN BREŽICE, KRŠKO IN SEVNICA" Ob sprejetju odloka o organizaciji MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA ni bil v odloku opredeljen nadzor vlečnic, zato e potrebno odlok dopolniti v 4. členu se za 6. alineo doda nova alinea "- inšpekcije žiSniških naprav"). Vlečnice bo nadzoroval inšpektor, ki opravlja dela in naloga inšpekcije za cestni promet in Javne ceste. O IZDAJI SOGLASIJ K SAMOUPRAVNIM AKTOM OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO Komisija za samoupravne akte pri skupščini občine Krško e pregledala SAMOUPRAVNI PORAZUM 0 USTANOVITVI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI KRŠKO in STATUT iste SIS. K prvemu aktu nima pripomb, k statutu pa tele: v 5- členu je potrebno navesti, pri katerem sodišču je skupnost vpisana v sodni register, v 13. členu bi bilo potrebno določiti način delegiranja v skupščino ter število delegacij in konferenc delegacij, v 14. členu je potrebno določiti Število delegatskih mest v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev, v 16. členu je potrebno določiti trajanje mandata funkcionarjev in organov, v 44. členu je treba določiti pogoje za tajnika in mandat. Z zakonom o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane je bil ustanovljen samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SRS. v skupščino sklada delegirajo polovico delegatov proizvajalci, povezani v kmetijsko - živilski razvojni skupnosti in v Zadružni zvezi Slovenije,polovico pa druge TOZD in DS,ki so v skladu združile sredstva, ter porabniki hrane, združeni v SIS za oskrbo, če v občini še ni ustanovljena SIS za oskrbo, delegira delegata občinska skupščina. Posavjo bo v skupščini sklada zastopal 1 delegat. Usklajevanje med posavskimi občinami je potekalo v Medobčinskem svetu SZDL za Posavje, kjer so kot delegata predlagali dipl. ing. agronomije Albina Ješelnika iz Sevnice. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske in administrativna zadeve SO Krško je ugotovila, da je evidentiranje in kandidiranje potekalo po predvidenem postopku in predlaga zborom SO Krško, da imenujejo Albina Ješelnika za delegata v skumieino navedenega sklada. Leakovški obrat M-Agrokombi-nata za stekleničenje vin je "odprl" prejšnji - zdaj upokojeni - direktor te OZD Stane Nunčič. Ob tej priložnosti je tudi prejel zahvalo delavcev te kmetijske delovne organizacije za svoj prispevek k njenemu razvoju. GROBIŠČE PRVIH KRŠKIH BORCEV V KRŠKEM - Tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško, GROBNICA NA SENOVEM - Rudnik rjavega premoga Senovo, GROBOVI BORCEV NA BRESTANIŠKEM POKOPALIŠČU - Elektrarna Brestanica, GROBIŠČE NA POKOPALIŠČU NA OŠTRCU - Elektro Krško, GROBIŠČE NA ZDOLSKEM POKOPALIŠČU - Zito-Imperial, GROBIŠČE NA LOŠCAH - Metalna - TOZD TGO Senovo, GROBIŠČE NA PODBOŠKEM POKOPALIŠČU - Kovinarska Krško, GROBIŠČE MALENČANOV V KOSTANJEVICI - Iskra Kostanjevica UAŠ GLAS 18 10 INDOK CENTER GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINSKIH ZBOEOV POROČILO o aktivnostih na področju oskrbe in varčevanja z energijo POVZETEK Energetska politika, ki smo jo v preteklosti vodili, je skokovito povečala udeležbo nafte v celotni porabl/eni energi/i. ker je temeljila na takratnih Izjemnih nizkih cenah uvozne energije. Skokovite podražitve nafte prinašajo na devizno-bllančni strani kupe problemov. Istočasno pa smo v zamudi z vlaganji v premogovništvu, kjer zaradi dolgotrajnosti investicijskega ciklusa preko noči ni mogoče nadomestiti zamujenega. Zaradi nezadostnih domačih virov In plačilno bilančne možnosti, postaja energija eden od poglavitnih omejitvenih delavnikov razvoja ali bolje povedano, od našega odnosa do porabe vseh vrst energije je odvisno, kakšno stopnio razvo/a gospodarstva In družbe bomo v zaostrenih okoliščinah lahko energetsko zagotovili Zato mora biti trs/na in dolgoročna usmeritev gospodarstva in posameznika v čim racionalnejšem trošenju energije V SR Sloveni/i je ta problem še toliko boli zaostren, saj primarni viri, (hidroenergija in premog) pokrivajo le približno polovico energetskih potreb SR Sloveni/e, ostalo pa moramo zagotavljati iz drugih SR in SAP oziroma Iz uvoza. Planski dokumenti za obdobje 1961-1985 kaže/o, da bo tudi v bodoče energija ostala ena od prioritet družbenega razvo/a Pričakovane potrebe po energi/i. spremembe energetske politike zaradi razmer na svetovnem tržišču in devizno plačilnega položa/a SR Sloveni/e. lasno kažejo, da bomo z intenzivnimi vendar racionalnimi vlaganji morali nadalievati in zniževati uvozno odvisnost. Osnovno izhodišče pri izvajanju politike in načrtovanju razvoja energetike je energetska bilanca, v katero morajo biti vključeni vsi tisti elementi, od katerih je odvisna preskrba s kakršnokoli vrsto enegije, njena zamenjljivost. načini in pogoji ugotavl/an/a primanjkljajev in drugih SR in SAP ali tu/me upoštevajoč devizno-bilančne učinke, stopnja pre-skrblfenosti z energijo, smeri bodočega razvoja posamezne energetske veje in nenazadnje tudi ukrepi, ki jih v nekem smislu sintetizlra poročilo o aktivnostih na področju oskrbe in varčevanja z energijo. Iz predloženega poročila lahko ugotovimo, da je oskrba z električno energijo v prvem polletju letošnjega leta potekala zadovoljivo in če ne bo prišlo do pomembnih havarij o katerih pa ni mogoče dati nobenih prognoz. potem ni razloga, da bi v oskrbi z električno energijo SR Slovenl/a doživljala redukcijo. Ocenimo lahko, da je oskrba s premogom v prvem polletiu potekala brez večjih težav In da je proti koncu polletja uspelo zmanjšati Izpad proizvodnje rjavega premoga s povečanimi dobavami lignita, uvozom bnketov in aktivnostmi v rudnikih rjavega premoga, ki obetajo, da bo nastali izpad pokrit do konca leta. V kolikor bo realizacija nabave rjavega premoga potekala po bilanci, lahko prlča-kuiemo, da bo široka potrošnja oskrbovana v zadostnem obsegu. Dobave in poraba naftnih derivatov so potekale v okvirih energetske bilance s tem. da je poraba kurilnih olj za gospodinjstva In mazuta presegla začrtane okvire Zaradi tega bo v drugi polovici leta prav na tem področju potrebno še posebej zmanišatl porabo Oskrba s tekočimi gorivi v drugem polletju je v marsičem odvisna od zman/-šanja porabe naftnih derivatov, ki bo ob rebalansu EB SFRJ odpadlo na SR Slovenijo. Neposredno za tem bodo sprejeti ukrepi, katerih obseg in ostrina bosta usklajena z možno porabo Oskrba z zemeljskim plinom /e v veliki meri odvisna od dobav iz SZ, ki so v prvem polletju potekale nekoliko izpod obsega energetske bilance, ker partner iz SZ m mogel v zimskih mesecih dobavljati zahtevanih količin Podobne razmere pričakujemo udi v drugi polovici leta Aktivnosti na področju zmanjševan/a porabe energije z varčevan/em, racionalno rabo m substitucijo so v SR Sloveniji v teku že nekaj let Ob tem pa se /e potrebno zavedati, da ti procesi zahtevajo daljše obdobje m so nekatere aktivnosti s tega področja vezane na znatna vlaganja. Dinamika izgradnje energetskih zmogljivosti ne poteka v skladu s sprejetimi samoupravnimi sporazumi interesnih skupnosti zato. ker viri financiranja ob neuveljavljenih samoupravnih sporazumih ne dosegajo vsote, predvidene s samoupravnimi sporazumi za izvajanje srednjeročnega načrta izgradnje Zamikan/e gradnje pa zaradi pomanjkanja sredstev in obstoječe inflacije povzroča še dodatne s planom nepredvidene podražitve. Zaključno lahko ugotovimo, da smo z vsakoletnimi energetskimi bilancami SR Slovenije dosegli v zaon/ih treh letih dokaj ugodne rezultate Tako smo zmanjšali našo uvozno odvisnost na področju energetike z močnejšo naslonitvijo na domače vire energije. S tem smo bistveno izboljšali strukturo porabljene energije, prav tako pa smo tudi z energetskimi bilancami uveljavili racionalen odnos med družbenim proizvodom in koriščeno energijo Zaradi pretrganih energetskih tokov v medrepubliški izmenjavi energije, uvoznih težav m neizpolnjevanja dogovorjenih sistemov in odgovornosti za preskrbo v SFRJ. smo po potrebi Usmerjali razpoložljivo energijo odnosno restriktivno ukrepali Pri tem smo dosledno v usmerjanju energetske porabe uveljavljali načelo enakomerne oskrbe vseh področij SR Sloveni/e ob upoštevanju potrebnih gospodarskih m družbenih potreb čeprav je težko oceniti nekatere učinke posameznih ukrepov za realizacijo letošnja energetske bilance - Skupščina SRS je bila s temi ukrepi seznanjena - vendar lahko ugotovimo zmanjšan obseg porabe energije tako v glo-balu kakor tudi pri vseh uvoznih virih energije IS Skupščine SR Slovenije bo še naprej tekoče spremljal izvajanje energetske bilance In po potrebi operativno ukrepal Pri tem se bo še naprej zavzemal za enotno urejanje potrebnih ukrepov za področje celotne Jugoslavije. ____ "NAS GLAS" - SKUPNO DELEGATSKO GLASILO OBČINE KR?,K0 Izdaja: INDOK center občine Krško - Izhaja po potrebi - Naklada: 800 izvodov - Tiska "tiskarna" SO Krško - Odgovorni urednik: Ivan KASTELIC - Oblikovalec: Niko KEŠE - Naslov uredništva: INDOK center občine Krško, CKŽ 14, 68270 Krško; telefon: (068) 71 711, interna 55 Veseli bomo vsakega vašega prispevka ali informacije I NAŠ GLAS 18 INDOK CENTEE Delo skupščine Nekatera gradiva za ae.lo skupščinskih zborov 28» septembra s«o prejeli kasneje, tik pred zaključkom redakcije, zato povzetki delegatskih gradiv niao razvrščeni po take« vratne« redu, kot ga predvideva začasni dnevni red sej.____________ STALIŠČA II SKLEPI IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE KBŠKO K "POROČILU O IZVAJANJU RESOLUCIJE O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU POVZETEK OBČINE KRŠKO V I. POLLETJU 1981 Z GLOBALNO OCENO MOŽNOSTI RAZVOJA V LETU 1982" | publike določiti enotno meto-| dologijo izračunov in enotne ¦ vire r-ajeranja informacij. 14. OZD naj pričnejo pripravljati plane za leto 1982, saj Je priprava osnutka občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1982 načrtovana za oktober 1981. 15-Z medobčinsko gospodarsko zbornico se je treba čimprej dogovoriti za skupno sodelovanje in oblike dela IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO UGOTAVLJA, DA REZULTATI, KI JIH JE DOSEGLO GOSPODARSTVO KRŠKE OBČINE V PRVIH ŠESTIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA, V GLAVNEM NISO ZADOVOLJIVI, ZATO IS PREDLAGA NASLEDNJA STALIŠČA IN SKLEPE: 1. Vsi no6ilci, ki planskih predvidevanj niso dosegli, morajo sprejeti ustrezen program ukrepov in o njih učinkih tekoče obveščati IS. 2. OZD so dolžne vsak mesec seznaniti IS o odstopanjih pri doseganju planirane dinamike izvoza. K boljšim izvoznim rezultatom naj bi prispeval povečan izvoz roto papirja. 5. IS pričakuje, da bodo OZD z negativnimi finančnimi rezultati v I. polletju z ustreznimi sanacijskimi ukrepi zaključile poslovno leto pozitivno. IS predlaga, naj občinska skupščina zadolži temeljne nosilce planiranja za uvedbo učinkovitejšega sistema nagrajevanja po delu, da bi s tem vzpodbudili storilnost. 5-IS je sprejel sklep, da morajo vse OZD oz. DS (v gospodarstvu in negospodarstvu), ki izkazujejo prekoračitev, uskladiti sredstva za osebne dohodke z republiško "resolucijo 1981" in dogovorom o u-resničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. SIS za zaposlovanje naj do 25 septembra izdela podrobno a-nalizo o povečanju števila zaposlenih. 7. Vsi obvezniki naj predložijo občinski skupnosti za cene podatke o cenah ob koncu lanskega leta in koncu letošnjega prvega polletja, da bo ustrezno ukrepala. 8. IS predlaga 10 in skupščini sklada skupnih rezerv, da v kratkem prouči zahtevke OZD in ustrezno ukrepa. 10 SIS morajo do 15. oktobra predložiti analize in ocene možnosti izvajanja letnih programov v okviru dovoljenih sredstev. 10. Na področju splošne porabe je treba še naprej skrbeti, da se razporeditev sredstev giblje v okvirni dovoljenega porasta za leto 1981. 11. Krajevne r.Vupnosti so dolžne sprejeti svoje srednjeročne plane, spremljati njihovo izvajanje in celovito poročati o tem strokovnim službam IS. 12. IS obvezuje vse OZD, da se v najkrajšem času opredelijo do družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini in do samoupravnih sporazumov SIS materialne proizvodnje na ravni SRS. 13-Za ugotavljanje realnih vrednosti pri gospodarskih gibanjih je potrebno na ravni re- NAČRT SETVE PŠENICE ZA PROIZVODNO LETO 1981 - 1982 V OBČINI KRŠKO V proizvodnem letu 1981-1982 bo v občini Krško pogodbeno zasejana pšenica na 200 ha njiv v zasebnem sektorju in na 50 ha njiv v družbenem sektorju. Po krajevnih skupnos- tih -je načrt setve pšenice" sestavljen takole: KS KRŠKO z naselji Zgornje in Spodnje Pijavško naj bi pogodbeno proizvajala pšenico na 4 ha; KS PODBOČJE z naselji Slivje, Šutna, Dobrava, Pristava, Malo Mraševo, Kalce-Naklo, Brod, Veliko Mraševo in Podbočje - na 55 ha; KS DOLENJA VAS z naselji Dolenja vas, Pesje, Stari grad, Spodnji Stari grad - na 7 ha; KS RAKA z naselji Celine, Dolga Raka, Dobrava, Dolenja vas, Gmajna, Jelenk, Zaloke, Podlipa in Ravno - na 5 ha; KS KOSTANJEVICA z naselji Malence, Koprivnik, Dolnja in Gornja Prekopa ter Dobrava - na 6 ha; KS LESKOVEC z naselji Gorenja vas, Selce, Leskovec, Velika vas in Veniše - na 10 ha; KS VELIKI PODLOG z naselji Gorica, Gržeča vas, Jelše, Mali Podlog, Pristava in Veliki Podlog - na 40 ha; (NADALJEV. NA ZADNJI STRANI1) NAŠ GLAS 16 12 INDOK CENTER Poročilo o delu izvršnega sveta Izvršni svet SO Krško .le na 12. se,1i obravnaval gradiva oti-roma dokumente, o katerih bodo razpravljali in sklepali dele- gati na ponedel.jkovi popoldanski se.1i zborov skupščine občine Krško. Povzetke večine teh gradiv ob.1avl.jamo na pre.1sn.1ih straneh, zato bomo tu na kratko "spregovorili" o vsebini ostalih gradiv za ae.1o IS.__________________________________ DOGOVOR O SREDNJEROČNEM PROGRAMU GEODETSKIH DEL NA OBMOČJU SR SLOVENIJE V OBDOBJU 1981 - 1985 Dogovor je konkretizacija programa geodetskih del glede obsega in financiranja. Vsebinski del tvorijo geodetska dela v zvezi z bilanco zemljišč v SR Sloveniji, kar bo osnova za pripravo in realizacijo družbenih planov republike in občin (predvsem prostorskih komponent), za izdelavo zazidalnih in ostalih načrtov s področja infrastrukture, za izdelavo in realizacijo ureditvenih načrtov s področja kmetijstva, za pripravo in izdajanje informacij ter podatkov v upravnih postopkih v zvezi z zemljišči. Izvajanje programa financirajo družbenopolitične skupnosti, poleg teh pa tudi večji porabniki (n. pr. zainteresirane samoupravne interesne skupnosti), občina Krško naj bi za realizacijo i>;eociot.:;kega programa 1981 - 1985 prispevala 5.655-000 din, od tega interesne skupnosti 4.658.000 din. POLLETNO POROČILO MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA Medobčinski inšpektorat je to poročilo pripravil z namenom, da bi čim bolj popolno in pravočasno seznanjal posavske izvršne svete o svojih ugotovitvah in ukrepih. Iz poročila je razvidno, da stanje zakonitosti ni zadovoljivo. OZD in občani pogosto kršijo predpise, ne izvršujejo ukrepov inšpekcijskih organov, ne izvršujejo jih pravočasno in v celoti, kršitve ponavljajo; kaznovalna politika - zaradi preobremenjenosti pravosodnih organov in nizkih kazni -ne prispeva k hitremu uresniče- vanju ukrepov inšpekcijskih organov in k njihovim trajnejšim učinkom. Medobčinski inšpektorat predlaga posavskim izvršnim svetom, naj sprejemejo sklepe in ukrepe, ki bodo prispevali k izboljšanju stanja na tem področju, hkrati pa naj bi vzpodbujali k varstvu zakonitosti samoupravne mehanizme znotraj OZD, pri poslovodnih organih pa utrjevali odgovornost za stanje v njihovih OZD. PROBLEMATIKA PEKE KRUHA IN PRESKRBE Z NJIM "Žito"vLjubljana - TOZD Pekarna Krško je seznanila IS s problematiko na področju peke kruha in preskrbe z njim, o čemer je bilo pred časom postavljenih troje delegatskih vprašanj. TOZD poudarja, da ni ukinila peke črnega kruha. - Po generalnem popravilu peči je kvaliteta kruha tehnološko spet zadovoljiva, kar potrjujejo analize pristojnega zavoda. -Proizvodnja je utesnjena v časovne škarje do ?. ure, ker pri potrošnikih vlada psihoza, da bo kruha zmanjkalo, zato pa kupujejo, kakor hitro prispe v prodajalne. Potrebno bo ustvariti zaupanje, da kruha ne bo zmanjkalo in da ga bodo lahko kupili tudi popoldne. Tako bi lahko peka kruha potekala po normativnem tehnološkem času, ki je za vsak proizvod določen. IMENOVANJE ŠTABA ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA SETVENEGA PROGRAMA OBČINE KRŠKO 1981 - 82 Štab bo spremljal izvajanje setvenega programa in o tem občasno poročal IS. V štab so bili imenovani: IGOR DOBROVNIK, podpredsedsed-nik IS SO Krško, ALOJZ BIZJAK, Mercator-Agrokorabinat Krško, ANDREJ KOVAČIČ, OK SZDL Krško, GABRIEL METELKO, upravni organi SO Krško, MIRA CUCEK, Medobčinski inšpektorat Krško, ALOJZ KLEMENCIČ, Mrtvice, ter SLAVKO JUREČIČ, Veliko Mraševo. ŠE NEKATERA IMENOVANJA • V KOORDINACIJSKI ODBOR SKUPŠČINE SKUPNOSTI SPOMINSKEGA OBMOČJA ŽUMBERAK - GORJANCI je bil imenovan član izvršnega sveta in načelnik geodetske uprave FRANC JENIC. • V KOMISIJO ZA PROUČEVANJE U-KREPOV ZA ZMANJŠANJE ADMINI-STRATIVNO-TEHNIČHEGA KADRA V UPRAVNIH ORGANIH SKUPŠČINE OBČINE TER V STROKOVNIH SLUŽBAH SIS IN OZD sta bila imenovana MILOŠ MEDVED, Tovarna celuloze in papirja "Djuro Salaj" Krško, in ANICA MEŽIČ, skupne strokovne službe SIS Krško. • Na podlagi nnvodila IS S SH Slovenije je bilo potrebno formirati OBMOČNO KOMISIJO ZA OCENO INVESTICIJ pri Medobčinski gospodarski zbornici za Posavje. Predstavnika združenega dela krške občine v komisiji sta Franc Čargo in Ivan Kozole, izvršni svet naše občine pa bo zastopal podpredsednik IS IGOR DOBRO-VMIK. • Za članico KOMISIJE ZA ROMSKA VPRAŠANJA je bila imenovana IRENA DVORŠEK, skupnost socialnega skrbstva. 1 "* ^» Otvoritve Agrokombinatove polnilnice v Leskovcu sta se udeležila tudi predsednik IS SO Krško ing. VINKO BAH in podpredsednik SO Krško CIRIL PLUT. MAŠ MjAfl 18 13 INDOK CENTER OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Danes, prav n« dan izida te številke skupnega delegatskega glasila, sta imela zbor uporabnikov in zbor izva.lalcev aku-pščine Občinake zdravstvene skupnosti Krško svo.lo 22. redno se.1o. ki .le imela na dnevnem redu 14 točk. Najpomembnejša .le bila prav gotovo "Poročilo o finančnem poslovan.lu Občinake zdravstvene skupnosti v obdobju .januar - Junij 1961". POLLETNI PRIHODKI POD, ODHODKI PA NAD PLANOM! V prvem polletju Je bila višina doteklih sredstev OZS Krško 102.710.210 dinarjev, to pa je 49,5 % letnega pla- Polletni odhodki OZS Krško so znašali 107.335.632 dinarjev, kar predstavlja 52 % letnega plana. Odhodki presegajo prihodke za 4.625.422 dinarjev. Veliko število nezmožnih za delo Nadomestila osebnega dohodka v primeru bolezni, izolacije, nege in nesreče pri delu predstavljajo največji delež v strukturi tako imenovanih "denarnih dajatev", ki so bile realizirane res le z 48,3 odstotka, vendar je treba poudariti, da Je število odsotnosti z dela visoko. Vsak dan Je bilo nezmožnih za delo kar 586 delavcev (poprečno!), kar predstavlja 4,8 odstotka zaposlenih. Občina Krško ima v dolenjski zdravstveni regiji najvišji odstotek. Potrebna bodo dodatna sredstva za zdravstveno varstvo Skoraj pri vseh oblikah zdravstvenega varstva je polletna realizacija presegla S0,t letnega plana. V mesecu maju in juniju so se cene zdravstvenih storitev bistveno povečale, zato bodo zneski, dogovorjeni s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela za leto 1981, realizirani že pred koncem leta. Izvajalci programa zdravstvenega varstva se bodo morali z OZS dogovarjati za dodatna sredstva, zanje pa ni predvidenih virov. MATERIALNI IN DRUGI ODHODKI, ki predstavljajo 7,5 # v strukturi odhodkov, so bili v pr- vem polletju realizirani le v vliini 45,5- % letnega pla- POTREBNA SREDSTVA ZA REALIZACIJO PROGRAMA OZS KRŠKO ZA LETO 1981 V dokumentu za sejo obeh zborov skupščine OZS Krško Je naveden naslednji PREGLED POTREBNIH DODATNIH SREDSTEV: 1. za program osnovne zdravstvene in bolnišnične dejavnosti: 4.000.000,00 din, 2. za valorizacijo denarnih nadomestil: 1.960.200,00 din, 3* za zdravila: 500.000,00 din, 4. zagotovitev sredstev za pospeševanje izvoza: 7.862.192,00 din, 5. za dokončanje Zdravstvene postaje Kostanjevica: 14.176.230,00 din, SKUPAJ: 28.498.622,00 din. Iz PREGLEDA ZAGOTAVLJANJA POTREBNIH SREDSTEV Je razvidno, da bodo potrebna sredstva zagotovljena: - z izterjavo zaostankov iz naslova prispevka za zdravstveno varstvo, - iz načrtovanih sredstev za investicijsko izgradnjo na medobčinskem nivoju, - iz načrtovanih sredstev medobčinske solidarnosti, -iz rezervnih sredstev OZS, - za Zdravstveno postajo Kostanjevica (dokončanje) bodo uporabljena sredstva, rezervirana za opremo ter kredit Beograjske banke. OZS Krško so delegati obravnavali še poročilo o poslovanju regionalne zdravstvene skupnosti v letošnjem prvem polletju, potrdili plan prihodkov in odhodkov medobčinske zdravstvene skupnosti za drugo polletje 1981, sprejeli predlog sporazuma o povračilu za opravljanje utrokov-nih, finančnih in administrativnih del za drugo polletje 1981 pri Skupni službi SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, obravnavali poročilo o poslovanju zdravstvenih OZD v občini in OZD medobčinskega pomena, sprejeli so predloga statutov občinske in medobčinske zdravstvene skupnosti ter predloga poslovnikov skupščin obeh SIS in njunih organov, razpravljali so o gradivu za sejo skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije in določili delegate za sejo skupščine republiške in medobčinske zdravstvene skupnosti. V DOLENJSKEM LISTU z dne 30. julija 1981 Je bilo objavljeno spodnje pismo. Ker je neuspeh objave zelo očiten, ga objavljamo ponovno v NAŠEM GLASU. Sonce »požrlo" vozni red Na seji obeh zborov skupščine VKr.tomi«pra»«e>t«tejvna|ii|>n»» V Ka-atem je bile za veajkret ..na Uprti" avtobusna postaja, KxU ottato p pil starem poataeaztaf v To ao prestavni pral faraa Sonce je pa«? optavllo svoje. auii vozni tod pa je tal. končal v dveh kositi na bbvznjem diogu. Gotovo hi lažje poskrbeli ta pri meren vorm tod. kol pa za novu avtobumo postajo, ki naj bi jo zgladili pti žekznifki povtaji Ct te večletno dogovarjanje ta novo avto busno postajo ne obrodi sadov, ce prav bi bili veseli številni potniki in tudi vlanovalvi Ceste . luVih /jlcv. ki se dulamo v onesnab.mm traku, hi lahko Izklnik, SAP in Gorjanci spravili skupaj vsaj en poilen voznt tad ¦AČ GLAS 18 14 INDOK CENTER POLLETNO P O 3 L O V i I i S Samoupravne interesne skupnosti Ker smo gradivo prejeli v zadnjem hipu, smo pripravili čisto kratke povzetke in zaradi tega tudi malce okrnili njihovo vsebino. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST KRŠKO 3 Za poslovanje OIS v prvem polletju 1981 je značilno,da je bilo zaradi občutnega povečanja stroškov (glede na načrtovat::) porušeno razmerje sredstev za osebne dohodke (80%) in stroške (15%).Za kritje osebnih dohodkov je bilo na razpolago le 52% vseh sredstev. OIS močno bremenita tudi obe odprti investiciji, pa tudi obveznost, da zagotovi sredstva za pospeševanje izvoza, jo bo precej prizadela. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KRŠKO r i Glej stran 131 SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA KRŠKO C Vzgojnovarstvene organizacije se srečujejo s problemom visokih stroškov ogrevanja in drugih materialnih izdatkov, kar je še posebno izrazito pri W0, kjer je malo otrok oziroma prispevek staršev manjši. Po prispevni stopnji (1,45% BOD) je bilo združenih le 43% planiranih sredstev za izplačevanje družbenih denarnih pomoči za otroke, ostalo Je krila Skupnost otroškega varstva Slovenije. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA KRŠKO I U Odhodki skupnosti so bili za 218.000 din večji, kot se Je nateklo sredstev. Kar 80% sredstev so predstavljale družbene denarne pomoči. Skupnost nima na razpolago sredstev za sovlaganje pri razširitvi in posodobitvi Doma na Impolci, pa tudi zagotavljanje sredstev za SLO in DS ni bilo možno. KULTURNA SKUPNOST KRŠKO C Za ljubiteljsko dejavnost so bila na razpolago le minimalna sredstva, zato društva le životarijo. Pri izpolnjevanju prioritetnih nalog ima KS težave. Delavski dom "Edvard Kardelj" je imel ob polletju 400.000 din izgube, zato bo prisiljen preusmeriti dejav- nost na komercialno plat. Galerija "Božidar Jakac" posluje na meji rentabilnosti kljub temu, da varčuje pri kadru. TELESNOKULTURNA SKUPNOST KRŠKO Zaradi pristopa k družbenemu dogovoru za pospeševanje izvoza je 10 TKS zmanjšal investicijska sredstva za ureditev igrišč v krajevnih skupnostih. OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRŠKO Realizacija prihodkov je znašala 62%, odhodkov pa le 43%, vendar je ta razlika v bistvu "začasno odloženo izplačilo denarnega nadomestila delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje pri firmi Ve-stinghouse". OBČINSKA AZISKOVALNA SKUPNOST KRŠKO L Prihodke Je realizirala po planu, sredstva pa so bila v celoti angažirana za raziskovalne naloge. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST KRŠKO Izračun za prvo polletje 1981 kaže, da se bo moral fizični plan izgradnje družbenih stanovanj zmanjšati za okoli 20% SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE KRŠKO Nove obveznosti, izpad sredstev za izgradnjo vodovodov, kanalizacije in cest zaradi večjega števila razlogov ao povzročali SKIS težave pri po slovenju že v prvem polletju 1981. V letu 1981 bo ogrožena realizacija programov izgradnje vodovodov, kjer je stanje precej kritično, pa tudi veČina investicijskih del na cestah ne bo realizirana. Za pokrivanja novo nastalih obveznosti je SKIS črtal vse programe v zvezi z izgradnjo vodovodov in kanalizacije do leta 1984, ko bodo spet na razpolago sredstva. BITKA ZA KRUH SETVENI PLAN PŠENICE (NADALJEV. Z 11. STRANI) KS KRŠKO POLJE z naselji Brege, Drnovo, Mrt-vice. Vihre - na 40 ha; KS SENUŠE z naselji Brezje, Straža in Senuše - na 3 ha. Po republiškem akcijskem pro-' gramu naj bi v občini Krško v proizvodnem letu 1981 - 1982 zasejali s pšenico (pogodbena proizvodnjal) na 830 ha, vendar tega ne bo možno realizirati, ker zadnja leta proizvodnji pšenice ni bilo namenjena dovolj velika pozornost. Ekonomski, agrotehnični in drugi ukrepi, ki so namenjeni pogodbenim proizvajalcem pšenice, bodo gotovo prispevali k uspešni realizaciji akcijskega programa jesenske setve. OK ZKS V 8RKD0, 30. SEPTEMBRA 1981, BO V SEJNI DVORANI DELAVSKEGA DOMA "EDVARD KARDELJ" V KRŠKEM SEMINAR ZA VODSTVA ZVEZE KOMUNISTOV V 0BC1KI gJgggQT~ Predavatelji na seminarju bodo: sekretar komiteja OK ZKS JOŽE PETERKOČ; predsednik OK ZKS JOŽE HABINC: načelnik oddelka za LO BLAŽ KOLAR; predsednik statutarne komisije OK ZKS DUŠAN DORNIK; sekretar OK SZDL IVAN SRPČIČ ter popoldne sekretar predsedstva CK ZKS FRANC ŠETINC B temo "AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE IN GOSPODARSKE RAZMERE V NAŠI DRUŽBI IN NALOGI ZVEZE KOMUNISTOV". Seminar Je organiziran v okviru priprav na volilne konference v osnovnih organizacijah in svetih ZKS. .*,> POSEBNA KRVODAJALSKA AKCIJA 24. SEPTEMBRA OB 7. URI bo izpred tovarne "Djuro SalaJ" odpeljal avtobus delavce-krvoda-Jalce 4 OZD is naše občine na odvzem krvi v Novo mesto, ker Je novomeška bolnišnica v krizi z zalogami krvne plazme.