Papež Leon XIII. bolan. Papež Leoa XIII. je aevarao zbolel. Dobil je pljučaico. Pri ajegovi starosti — sv. Oče je v 93. letu — je ta bolezen skrajao aevaraa. Zato ves katoližki s^et od ure do ure nestrpao pričakuje poročil iz Rima. Vsaki treflotek se je bati, da Bam prinese brzojav pretužao vest, da je ugasailo življeaje velikega papeža. Pravzaprav je aa lahno bolehal že od meseca marcija sem, ko so se vrSile slavaosti njegovega 251etoega papeževanja. Zadnji petek, dae 3. julija, pa je hodil po vatikaaskih vrtih aa sprehod ter se meada Bekoliko prehladil. Začutil je tako slabost, da je moral v posteljo, ia zahteval je svojega zdravaika dr. Lappoai-ja. Ta je našel, da so se vaela desaa pljuča, ter takoj aazaaBil papeževemu obližju veliko aevaraost. V aastopaem priaašamo aajvažaejSa poročila, kakor so prihajala iz Rima. Rim, 4. julija. Papež je dvakrat padel v nezavest, eakrat tekom aoči od 3. do 4. julija, eakrat pa daaes dae 4. julija. zjutraj. Bili so treflotki, v katerih je ajegovo staBje povzročalo skrbi. Po dolgem slučaju nezavesti daaes zjutraj, ki je trajal pol ure, je bilo opaziti pri bolaiku aeko zboljdaaje, ki }e izključevalo aeposredao aevaraost, vsled česar je mogel dr. Lappoai ostaviti Vatikaa. Po obvestilu o papeževi bolezai se je podalo vec papeževih dostojaBstveaikov v Vatikaa, da se pouče o papeževem staaju. Mej ajimi pa Bi bilo Bobeaega kardiaala, ker se je zvedelo o oboleaju papeževim še le daaes zvečer. Rira, 5. julija. »Popolo Romaao« javlja, da je sv. oče celo miBulo boč od 4. do 5. julija počival ifl je bilo v Vatikaau vse mimo. Kakor poroča >Messagero«, se je zvečer zdravstveao staaje papeževo nekoliko poslabšalo ia da je vsled tega papežev telesai zdravaik celo aoč čul ob bolaiski postelji, posebao, ker se pojavlja srčaa slabost. List pripomiaja, da se je tekora aoči razširila vest, da je položaj papežev silao resea. Rim, 5. julija. Ob polu 12. uri predpoldae so izdali v Vatikaau flasledaje poročilo o zdravstveflem staaju sv. očeta: V skrbi za zdravje sv. očeta se je dr. Lappoai posvetoval s profesorjem Mazzoaiiem, ki je potrdil maeaje tovariSevo o starostaem otrpaeaju pljuč ia odobril pričeto zdravljeaje. SploSao staaje sv. očeta je z ozirom aa Bjegovo visoko starost resao, v treButku veadar ae preveč vzBemirjajoče. Rim, 6. julija. Sv. oče se aekoliko slabeje počuti. Oboleaje pljuč je aeizpremeajeao, zavest jasaa. Sv. oče pozaa resaost svojega položaja, veadar je dobre volje in toži le aad slabostjo. Na zahtevo je bil sv. oče ob obilai asisteaci kardiaalov ia dvoraih dostojaBstveaikov previdea ssvetimi zakrameati za umirajoče. V vatikaaskih krogih se je siaoči trdilo, da bo sv. oče preživel Se bližojo aoč. R i m, 6. julija. Sv. oče je sprejel sv. zakrameate pri popolai zavesti. Molil je vse molitve z jasnim glasom, prekrižal se je ia je aa to aavidezno par treaotkov zgubil zavest. Ob 8. uri je zahteval, aaj ga preaeso zopet v aaslaaiac. Sv. ofie govori o smrti kakor o milosti božji ia pravi, da ajegova dedščiaa počiva v rokah Onega, ki daje pravico. R i m, 6. julija. Po sprejemu sv. popotaice je pozval sv. oče k sebi v Vatikaau zbraae kardiaale. Poslovil se je od vsakega z milo-veselimi besedami. Kardiaala Ferrata je vpraSal sv. oče, če mu koagregacija obredov pozroca maogo skrbi, potem pa dejal: »Mi se bližamo večaosti, ljubi Ferrata, za aas se kmalu aehajo vse skrbi.« Ko je &veti oče zagledal poleg sebe kardiaala MartiBellija v crnem plaiču ajegovega reda, ga je vprašal začudeao: »Čemu že v čraem?«, kmalu Bato pa rekel: »Oprostite, bil sem popolao zatopljeB v druge misli!« Jokajočemu grofu Zichyju je dejal papež: »Ne jokajte, mi je že odleglo.« KardiBalu Machiiu je rekelsv. ofie: »S e d a i grezmenoj proti koacu. Ne vem, če je bilo vse dobro, kar sem naredil. Vselej pa sem posluSal glas svoje vesti iB svoje vere.« R i m, 6. julija. Iz vseh delov sveta prihaja v Vatikaa Bebroj brzojavk, v katerih se poprašuje po staBju papeževe bolezai. Danes zjutraj je doSlo aovih 500 brzojavk, mej temi cesarja Fraac Jožefa, cesarja Viljema in kralja Edvarda, portugalskega in 8paflskega kralja, predsedaika Roosevelta in drugih. R i m, 7. julija. Včeraj ob 8. uri zvečer so izdali zdravaiki Basledaje poročilo: Zvečer so se pokazali v večji meri pojavi sploSae pobitosti. Dihaaje je hitrejSe, žila slabotaa ia se je večkrat ne čuti. Toplota aavadaa. DuSevae moci aeopeSaae. R i m, 7. julija. Ker se je vaetje pljuc pri sv. očetu razSirilo raz desaega dela pljuč tudi aa levi del, }e zdravje sv. očeta vsak treaotek slabše. Vsak treaotek se j e b a t i s m r t i. Sv. oče je pri popolai zavesti. Včeraj so sv. očeta aa ajegovo zahtevaaje morali priaesti k pisalai mizi, kjer je dalje časa pisal ia celo rešil aekaj aujaih aktov. Miraim glasom je dejal: »Jaz vem, da se mi bliža konec, a umreti hočem, da sem pokoaci.« R i m, 7. juliia. V predsobi spalaice sv. očeta so bili daaes po noci zbraai vsi kardiaali, papeževi dvormki, zastopaiki papeževib gard. Mncgi so Jokali. Sv. oče je bil pri popolai zavesti, ajegove ustaice so se rahlo pregibale, kakor v molitvi. Obraz sv. očeta je bil popoiaoma miren. Sv. Petra trg je bil v temi. Na trgu je vladal popola mir. Samo pri glavnih vratih je pri Svicarski straži stala gruča ljudij. Damaskov trg je bil razsvetljea, sicer pa so bila okna Vatikaaa temna, le iz sobe sv. očeta se je svetila luč. R i m, 7. julija. Soba, v kateri se nahaja bolai sveti oče, je jako priprosta. Soba ima samo eao okao, ki je deloma zastrto z zagriajalom. Na pisalai mizi je sveto pismo, spisi Virgila, Danteja ia Horaca. Stol pred pisalao mizo je prevlečea z damastom. Poleg postelje je klečalaik. V sobi je samo eaa podoba — Matere Božje. Eaa vrata iz te sobe vodijo dalje v notraajost zasebaega staaovaaja sv. očeta, druga vrata pa v malo prestolao dvoraao. R i m, 7. julija. Kdo bo Leoaov aaslednik ? Rimska »Italie* pravi, da Bi verjetao, da bi bil Leoaov aasledaik kardiaal Rampolla, marveč pridejo po Bjegovem maeaju v poStev le kardiaali Vanutelli, Gotti, Svampa ia Sarto. Rim, 7. julija. Ob */* na 11 zjutraj je profesor Mazzoai prišel k sv. očetu, katerega je aaSel v postelji. Profesor Mazzoai je vprasal sv. očeta, ali bi dovolil operativai poskus, ki bi mu doaesel olajšanje. Sv. oče je temu takoj pritrdil. Operativai poskus je bil jako priprost ter je zdravaik med rebroma vbrizgail kokaia, tako, da sv. oče ai čutil aič bolečin in je tekočina, ki mu je delala posebne težave, bila odstranjena. Po operaciji so zdravniki izdali zdravniško poročilo, v katerem pravijo, da je sv. očetu bolje. Mazzoni pravi. da z ozirom aa zdravstveni položaj sv. očeta se ne vdaje dobrim Badejam, vendar pa je bolezea taka, da je že često pri drugih bolaikib povzročila presenečenje. Ni izključeao, da sv. oče živi Se več daij. Rim, 8. julija. NajaoveiSa zdravnižka poročila se za življeaje sv. očeta jako aeugodao glase. Moči vedno bolj ginejo, aapravljajo se komplikacije, katerih ae bo mogoče pri ledvicah odstraaiti. Zivljeaje sv. očeta je izgubljeao. Rešitev ai mogoča.