8000032 Osrednja knjižnica Celje .Muzejski trg 1 a E000 Celje BENCINSKI SERVIS LETUŠ 4J srr T~\^k Navdih za vaš dom - zavese Bodoni - Bodoni d trgovina, proizvodnja, storitve . com Zahvaljujemo se vam za zaupanje v letu Tel.:03 838 11 33 Fax:03 838 11 34 GSM: 041 46jyJ5^!W E - majJsjaeh,tpni@šiol. net ,o©o Freiier GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Gratmenil^ An^ffi^Si?TTz2#33!42IGonTiilG^t Privoščile si za spremembo čisto pravo in nepozabno grajsko večerjo! Vsak dan vam nudimo mesno ali brezmesno malico in jedi po naročilu. Stari trg 26,3320 Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:041/728-017 Delovni cas: 8h -17h sobota 8h - 12h in vamželimS praznike leto 2010 naj bo upov in pričakovanj, KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj in uspesno Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Ali želite največ za vašega bika ali k ra voC , PoRličTte Masivna vhodna vrata po naročilu Božo Robnik s.p. Raduha 2 3334 Luče ob Savinji Tel.: 03 584 42 45, faks: 03 838 43 00, www.mizarstvo-robnik.com, e-mail: mizarstvo-robnik@siol.com Standardna vhodna vrata Furnirana vratna krila in podboji -hrast, bukev VELIKA IZBIRA KMETIJSKE MEHANIZACIJE!!! i PRIKOLICA TP 600 TANDEM tehnostroj 10.900,00 € PRIKOLICA TP 800 N tehnostroj 11.650,00 C KOSILNICA TRAK. ROTO 281 F ČELNA SIP 5.550,00 € I KOSILNICA TRAK. BOB. ROTO 220 + HIDR. VALJ PRIKOLICA SIP SENATOR 28/9 PRO 10.990,00 € ZGRABLJALNIK STAR 350 T SIP 3.400,00 € OBRAČALNIK SPIDER 350 SIP NAVADNI 2.300,00 € TROSILEC HLEV. GNOJA ORION 40R CL SIP 7.100,00 f AKOMULATORSKI VIJAČNIK VRTALNIK Set v kovčku: svetilka, 2x baterija, polnilec, tgm vijačni IH nastavki Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva Itirn, pridelanih na sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 04l 649 516 Delovni čas: ponedeljek - petek od 12. do 16. ure, ki velja celo leto. ^ VELIKA NAGRADNA IGRA informacije na www.kz-saleskadolina.si RUMIVIT CEL, 4 kg Učinkovito znižuje pojavnost mastitisa in števila somatskih celic v kravjem mleku ter zvišuje mlečnost! SLADKI TOLKEC, 11 Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas OSREDNJA KNJIŽNICA Tretja stran Izjemno leto Čeprav se leto 2009 še ni povsem izteklo in ob prazničnih voščilih samo ugibamo, kaj nam bo prineslo leto 2010, lahko brez večjih zadržkov napovemo, da bo prihodnje leto izjemno, torej neobičajno, razlogov za takšno prognozo pa je več kot dovolj. Že dejstvo, da bomo imeli v letu 2010 vSIoveniji lokalne volitve, kaže na to, da nas čaka politično vroče obdobje, katerega temperatura se bo predvidoma stopnjevala vse od spomladi do samih volitev zgodaj jeseni. Po doslej znanih informacijah bomo priča zamenjavam na županskih položajih v vsaj dveh zgornjesavinjskih občinah. Leto 2010 bo izjemno tudi zaradi najpomembnejše postranske stvari na svetu - nogometa, saj bo v Južnoafriški republiki potekalo svetovno prvenstvo, na katerem bo sodelovala tudi slovenska reprezentanca. Ker je premier našim nogometašem po uspešnih kvalifikacijah dobro očistil »kopačke«, ni razloga, da ne bi dobro igrali in dostojno zastopali barve Slovenije, ki bodo menda po novem prisotne tudi na reprezentančnih dresih. Le kanček manj pozornosti bo deležna naša rokometna reprezentanca, ki bo že januarja pod vodstvom novega selektorja nastopila na evropskem prvenstvu v Avstriji. Pričakovanja so velika, želje tudi, da o potencialu igralskega in stroko- vnega kadra ne izgubljamo besed, vprašanje je le, če bodo rokometaši za državni grb pripravljeni dati vse od sebe. V letu 2010 bomo uživali tudi ob spremljanju 21. zimskih olimpijskih igerv Vancouvru, kjer bom imeli kar nekaj svojih adutov: Petro Majdič, Tino Maze, Andreja Jermana... Žai je nastop zgornjesavinjskih smučarskih asov Primoža Pikla in Mateje Robnik iz zdravstvenih razlogov negotov, ne glede na to pa jima v novem letu želimo čim več odličnih rezultatov, s katerimi nas bosta razveseljevala. Seveda pa prihajajoče leto še zdaleč ne bo zgolj vznamenju športa in politike. Ključnega pomena bo dogajanje na gospodarskem področju, tako v globalnem kot v lokalnem merilu, ki bo imelo neposreden vpliv na stanje v ostalih dejavnostih. In spet bodo v glavni vlogi ljudje, posamezniki, ki si ob koncu leta zaslužijo, da njihove dosežke še posebej izpostavimo in pohvalimo. Izkušnje iz prakse kažejo na potrebo po določenih korekcijah v izboru osebnosti leta v Zgornji Savinjski dolini, o čemer že resno razmišljamo. Želim vam lepe prijetne praznike in naj bo tudi za vas leto 2010 izjemno - v pozitivnem smislu! Gorenje: Ambiciozni načrti za prihodnje leto.8 Tema tedna: Pogled čez prag novega leta.......4 Varovanje okolja se draži: Nov pravilnik - nove cene komunalnih storitev...............5 Občina Rečica ob Savinji: Ob koncu leta župan podelil priznanja.6 Zgornja Savinjska dolina: Le manjše posledice minulega deževja..7 IZ VSEBINI: [sš Koncert Glasbene šole Nazarje: Nastopilo več kot 80 mladih glasbenikov... 11 Akcija Naj občan(ka) 2009: Izbrali ste naj občane(ke) v zgornjesavinjskih občinah..........17 Slovenska vojska: Tudi Zgornjesavinjčani skrbijo za mir na Kosovu..................20 ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 53,31. december 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukarf, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:/ /www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. KO IZ KOLEDARJA IZTRGAMO ZADNJI LIST ... Pogled čez prog novega leta Za leto 2010 napovedujejo, da bo Sonce prineslo bolj suho kot vlažno vreme. Tik pred vstopom vieto 2010 smo. Na to, kdaj se leto konča, nas opozori koledar, kije del našega vsakdanjika in nas spremlja na vsakem koraku. Koledarje imel včasih pomembno vlogo pri prerokovanju, pri iskanju odgovorov skritih v prihodnosti. Svoj čas smo Slovenci večji pomen dajali tudi pratiki, s pomočjo katere so ljudje spremljali vreme in sadili poljščine. RAZLIČNI DATUMI PRAZNOVANJA NOVEGA LETA Stari Rimljani so novo leto pričenjali s 1. marcem in ne 1. januarjem. Leta 154 pr. n. št. so leto skrajšali na devet mesecev in ga pričeli s 1. januarjem. Ko so v Rimu v krščanski dobi uvedli božični praznik, so začetek novega leta premaknili na božič in šele leta 1691 je papež In-ocencij XII. začetek leta znova prestavil na 1. januar. V moderni dobi se je kot skupni koledar uveljavil gregorijanski, po katerem se urejajo civilni dogodki. Kar se tiče praznovanj, ostajajo v uporabi različni koledarji, saj so prazniki in običaji, kijih spremljajo, v ljudeh močno ukoreninjeni. Tako tudi božične in novoletne praznike katoličani in pravoslavni verniki praznujemo v razmiku dveh tednov. Včasih so imeli koledarji pomembno vlogo tudi pri prerokovanju. Sploh Silvestrovo je bilo zaradi posebnega statusa, kot zadnji dan na letnem koledarju, za prerokovanja še posebej privlačno. Na ta dan so neporočena dekleta metala čevelj proti vratom. Čeje bila konica čevlja obrnjena proti vratom, je to pomenilo, da se bo dekle v prihajajočem letu poročilo, drugače pa bo ostalo doma neporočeno. Poznana je tudi šega vlivanja svinca ali voska v vodo. Iz figuric, ki so nastale, so potem prerokovali. PRATIKA IMA VČASIH LE ŠE PRAV Veliko pomembnost v slovenskem prostoru je imela pratika. Vezana na koledarje ljudem pomagala pri razumevanju narave in njenega delovanja, osnovana pa ni bila na goli vraževernosti, ampak predvsem na stoletnih ljudskih izkušnjah. Danes, kot kaže, vreme nič ni več tako stabilno, da bi se lahko zanašali zgolj na izkušnje podane v pratiki. Planeti drug drugemu predajo oblast 21 . marca in Marsje planet, ki nam bo vladal še naslednje tri mesece. Je agresiven planet, in kot pravi stoletna pratika je »razpihovalec« prepirov, zdrah in vsakršnih razprtij. Tem smo bili v letošnjem letu večkrat priče, ker pa je pratika ljudi bolj kot zaradi prepirov zanimala zaradi vremena, pa glejmo, kaj lata pravi za zimo, v kata ro smo stopili pred dnevi. Zima, kiji vlada Mars,je precej mrzla, bolj suha kot mokra, predvsem pa hudo spremenljiva. Skoraj ves čas je zdaj mraz, zdaj dež, zdaj sneg. Zgornja napoved se je torej močno približala vremenu, ki ga imamo te dni. Dobra novica je, da Marsovo leto traja le še tri mesece, nato bo njegovo vladavino prevzelo Sonce. Novi vladar bo prinesel »bolj suho kot vlažno vreme in srednje gorko«. Razveseljivo je tudi to, da pod Sončevo vladavino ni dosti bolezni. Pratika pravi, da Marsovo leto naredi imenitno vino in da sedem let ni več takšnega. Ker so pred vrati veseli dnevi, polni praznovanj, bo gotovo dovolj prilik, da letošnje vino, seveda v primerni količini, sami preizkusite in slednjo trditev stoletne pratike sami preverite. Tatiana Golob OBČINSKI SVET GORNJI GRAD O občinskih cestah in OBČINA LJUBNO Širitev vrtca na Ljubnem denarnih pomočeh zamuja Na letošnji zadnji seji so člani gorn-jegrajskega občinskega sveta obravnavali obsežen dnevni red. Med ostalim so v drugi obravnavi sprejeli Odlok o občinskih cestah, Pravilnik o dodeljevanju denarnih pomoči in predlog sklepa o višini denarne pomoči za novorojence. Odlok o občinskih cestah je v prvem branju občinski svet obravnaval že na novembrski seji. Pripombe, ki jih je podal član občinskega sveta pismeno, je nato obravnaval pristojni odbor. Odbor za gospodarstvo je zatem odlok dopolnil in ga predlagal v obravnavo občinskemu svetu v drugem branju. Tako oblikovan predlog je bil na seji potrjen. Prav tako so svetniki sprejeli in potrdili Pravilnik o dodeljevanju izrednih denarnih pomoči v občini Gornji Grad. S pravilnikom so določeni upravičenci do dodelitve izredne enkratne denarne pomoči in postopek dodeljevanja ter izplačevanja te pomoči. Določen je tudi izračun višine pomoči ter pripravljen obrazec za vlogo, ki jo lahko prosilec dobi na občini. Na seji so svetniki sprejeli sklep o višini denarne pomoči novorojencem v občini Gornji Grad. Ta znaša za prvega novorojenca 150 evrov, za drugega 180 in za tretjega novorojenca 200 evrov. Marija Lebar Na decembrski seji občinskega sveta je županja Anka Rakun svetnike seznanila z zamudo pri nameravani širitvi ijubenskega vrtca za še en oddelek. Če bi vse potekalo po načrtih, bi moral biti novi oddelek odprt okoli letošnjega božiča, zadeva pa se odmika v spomladanske mesece. Občinski svet je na eni od prejšnjih sej poslušal poročilo ravnatelja Rajka Pintarja in županje o stanju v vrtcu, kjer so letos jeseni zaradi prostorske stiske odklonili vpis v vrtec 14 otrokom. Kasneje so starši prijavili še dva, tako daje na sprejem v vrtec čakalo 16 otrok, večina enoletnih. Predlagano je bilo, da bi za potrebe novega oddelka predelali sedanjo kurilnico in arhiv. Kasneje se je izkazalo, da bi ti prostori kljub preureditvi ne zadostili visokim standardom, kijih zaradi varnosti otrok zahtevajo naši predpisi. Za dodatni oddelek vrtca bodo zato morali sedanje prostore v vrtcu preurediti nekoliko drugače, kot je bilo mišljeno prvotno. »Zato tudi zamuda, kije niso veseli ne starši ne mi. Občina se namreč trudi, da bi ustrezno predšolsko varstvo in vzgojo zagotovila za vse otroke,« je dejala županja in dodala, da se odprtje novega oddelka pričakuje spomladi. Marija Lebar VAROVANJE OKOLJA SE DRAŽI Nov pravilnik - nove cene komunalnih storitev Po novem letu nas čakajo sistemske spremembe na področju komunalne infrastrukture in nov pravilnik za oblikovanje cen komunalnih storitev. Kaj to pomeni, smo vprašali direktorja JP Komunala d.o.o. Mozirje Andreja Ermenca in računovodjo tega podjetja Darjo Planinšek. KOMUNALA ODSLEJ LE NAJEMNIK OBJEKTOV Po dosedanjih knjigovodskih predpisih je Komunala Mozirje kot javna služba na podlagi pogodb z občino, izkazovala vrednost infrastrukturnih objektov (vodovodi, kanalizacije, čistilne naprave) kot sredstva v upravljanju in oblikovala tudi ustrezno amortizacijo. Sedaj se vrednost teh objektov prenaša na občino, torej na lastnika, Komunala Mozirje pa bo odslej najemnik teh objektov. Ministrstvo za okolje in prostorje v sodelovanju z gospodarskim in finančnim ministrstvom izdalo nov Pravilnik za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, kjer je natančno opredeljena metodologija za oblikovanje cen oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter zbiranje in prevoz odpadkov, kar izvaja javna služba. Cene storitev oblikujejo izvajalci javne službe. Darja Planinšek: »Z uvajanjem novega sistema obračunavanja komunalnih storitev bomo pričeli postopoma v prvih mesecih 2010.« ZAKAJ NOV PRAVILNIK? Cilj pravilnika je poenotiti način obračunavanja nekaterih storitev, ki se izvajajo v okviru gosp-odarskejavne službe varstva okolja. Glavna novost je razdelitev stroškov na fiksni in variabilni del. Tako bo po novem cena javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne Andrej Ermenc: »O onesnaževanju okolja veliko govorimo in kažemo na druge, razmere pa se bodo izboljšale, ko bomo z zavedanjem pričeli pri sebi.« odpadne in padavinske vode sestavljena iz omrežnine kot fiksni del in vodarine ter odvajanja in čiščenja kotvariabilni del cene. izvajalci javne službe zagotavljajo, da bodo vse postavke na izdanih računih izkazane ločeno. OMREŽNINA - NOVA POSTAVKA Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture na območju občine ter se uporabnikom lahko obračunava mesečno glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera. Plačana omrežnina se steka v občinski proračun. Za uporabnika to pomeni, da bo vsak mesec plačeval fiksni del stroškov, ne glede na količino porabljene pitne vode v m3. Drugi del ceneje vezan na dejansko porabo pitne vode in se zato lahko tudi spreminja. Ta tako imenovani variabilni del je odvisen od stroškov, ki morajo pokrivati storitev izvajanja posamezne javne službe. KAJ NAS TOREJ ČAKA PO NOVEM LETU? Zaradi novega oziroma drugačnega obračunavanja stroškov je velika verjetnost, da se bodo zneski na računih za vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter odlaganje preostanka komunalnih odpadkov spremenili (povečali). Po besedah direktorja JP Komunala Mozirje si poleg teh zakonskih in sistemskih sprememb izvajalci javne službe želijo tudi povišati osnovne cene storitev, ki so bile zaradi administrativnih ukrepov nespremenjene zadnjih petnajst let. Fanika Strašek ( KIa kratko Jubilej Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Stanovska organizacija obrtnikov in manjših podjetnikov, prej imenovana Obrtna zbornica, je letos praznovala lepjubilej - 40-letnico delovanja. Kakšne uspehe je v tem času dosegla in kaj je storila tako za svoje članstvo kot za razvoj slovenskega gospodarstva, sta na nedavno minuli razvojni konferenci v Velenju govorila predsednik upravnega odbora velenjske območne zbornice Branko Meh in predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pavlinjek. Mi smo se odpravili na Območno obrtno zbornico Mozirje, ki združuje člane iz naše doline. Pogovarjali smo se s sekretarjem Jankom Kopušajem. ML Povečana uporaba obnovljivih virov energije Nedavno je Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija (SAŠA ORA) pristopila k sodelovanju v evropskem projektu Rubires. V projektu sodeluje več partnerjev iz različnih držav. Trajal bo 36 mesecev, cilj projekta pa je na dolgi rok povečanje uporabe obnovljivih virov energije - predvsem biomase, v naši regiji so se odločili za lesno biomaso. Vzporedno se projekt ukvarja z možnostmi povečanja dodane vrednosti v regiji. ML Avtorja o Zakladih Slovenije V prostorih velenjske knjigarne Kulturnica sta v torek, 22. decembra, svoje najnovejše delo predstavila fotograf Joco Žnidaršič in pisatelj Matjaž Kmecl. Gre za knjigo z naslovom Zakladi Slovenije, kije izšla v slovenski, nemški in angleški izdaji. Zanimivo je, da so slovensko izdajo naredili z ovitki v treh različnih verzijah, medtem koje angleško in nemško izdajo mogoče dobiti samo z motivom Alp. Knjiga z enakim naslovom je izšla že pred tridesetimi leti, podpisala sta jo ista avtorja, vendar, kot pravi Kmecl, sedanja izdaja ni »reciklaža« prve. Ostal je samo naslov, tako fotografije kot besedilo pa je drugačno. ML O vseh omenjenih dogodkih več v prihodnji številki Savinjskih novic. OBČINA REČICA OB SAVINJI Ob koncu leta župan podelil priznanja V petek, 18. decembra, je rečiški župan Vinko Jeraj podelil priznanja nekaterim zaslužnim občanom. Podelitev je potekala v novi sejni sobi, prisostvovali pa so tudi občinski svetniki. Kot je dejal Jeraj, so občinska priznanja podelili že poleti ob praznovanju občinskega praznika. Nekaterim izjemnim posameznikom in dosežkom pa je namenil priznanja župana ob koncu leta. Priznanja so prejeli zlata maturanta Klara Poličnik, desetina gasilskih mladincev in športno društvo Gmajna Varpolje. Vsi našteti so pripomogli k ugledu občine Rečica ob Savinji. Športno društvo Gmajna je letos praznovalo 10-letnico delovanja. Po županovih besedah zgledno skrbi za Župan Vinko Jeraj je podelil svoja priznanja kasneje kot sicer, da je goste lahko sprejel v novih prostorih (foto: Marija Lebar) razgibano dogajanje in urejenost svojega igrišča. Bodočnost je na mladih, zato sta si priznanje prislužila tudi zlata maturanta. Daleč čez meje Slovenije pa so ponesli ime Rečice mladinci gasilske desetine, ki je sodelovala na gasilski olimpiadi na Češkem, kjer so osvojili odlično četrto mesto. Na zaključku je župan dejal, daje namenoma čakal s podelitvijo svojih priznanj tako dolgo, da je goste lahko sprejel v novih prostorih, kijih je občina pridobila s preureditvijo podstrešja večnamenske zgradbe, kjer ima prostore župan in občinska uprava. Pomembnost dogodka je po njegovem mnenju poudarila tudi navzočnost občinskih svetnikov, ki so prisostvovali svečanosti. Marija Lebar OBČINA MOZIRJE Proračunska sredstva za dokončanje začetih investicij Župan Ivan Suhoveršnik je proračun občine Mozirje za leto 2010 označil za optimalnega v danih razmerah. V uvodni predstavitvi je poudaril, da se bodo planirane investicije financirale večinoma z državnimi in evropskimi sredstvi. Med pomembnejšimi je obnova vodovodnega sistema Letošč. Višji svetovalec mag. Ivo Glušičje podal prerez porabnikov proračunskih sredstev; največji delež je namenjen negospodarskim dejavnostim (šoli, vrtcu ...), nato cestam, oskrbi z vodo, izgradnji kanalizacijske mreže, volitvam idr.. V OBČINSKI SVET NAZARJE Uspeh v Nazorski občinski svetniki so se v decembru sestali kar dvakrat. Na prvi seji je bila osrednja točka sprejemanje Osnutka odloka o rebalansu proračuna za letošnje leto, ki je bil sprejet brez pripomb, na zadnji letošnji seji pa so svoje delo predstavili nekateri javni zavodi, med njimi osnovna šola, kije letos obeležila desetletnico obstoja, in Vrtec Nazarje. Zaključno poročilo o delu Osnovne razpravi so svetniki izpostavili nekaj proračunskih postavk in predlagali nekatere spremembe. Najprej so razpravljali o tem, za koliko odstotkov se lahko spremeni vrednost projektov v načrtu razvojnih programov (NRP). Petra Širka je zanimalo, kako je z ureditvijo vaškega jedra v Šmihelu. Župan je pojasnil, da bodo projekt, kije sicer že pripravljen, začeli izvajati, ko bo jasno, koliko odstotkov vrednosti investicije bodo lahko pokrili z evropskimi sredstvi. Na vprašanje Jakoba Presečnika, kako se bo Mozirje lotilo priprav na tekmovanje za šole in Vrtca Nazarje je pripravil ravnatelj Jože Kavtičnik. V matični šoli v Nazarjah in v podružnični osnovni šoli všmartnem ob Dreti je bilo v šolskem letu 2008/09 vpisanih 265 otrok, od tega 31 v podružnično šolo v Šmartnem. Za 142 otrok so morali organizirati šolske prevoze. V vrtcu v Nazarjah je bilo vpisanih 67 otrok, od tega 18 v oddelku vrtca v Šmartnem ob Dreti. Kot je poročal ravnatelj, je bil na najbolj urejen kraj (izbrani sta bili dve občini, poleg Mozirja še Šentjernej), je odgovoril, daje že ustanovljen odbor za izvedbo in znan potek ocenjevanja. Svetniki so se strinjali, da je treba več sredstev nameniti kulturi. Ljudi, ki so pripravljeni delati, je veliko, tudi idej ne manjka (pevski zbor, tamburaška skupina, župan je napovedal izdajo dveh knjig domačih avtorjev). Opozorili so tudi na nujnost izgradnje širokopasovnega omrežja, za kar bi morala občina črpati sredstva iz proračunske rezerve, ne pa čakati na denar, pridobljen z razpisi. zaključku minulega šolskega leta učni uspeh na šoli stoodstoten. Na redovalni konferenci ob koncu leta je bil en učenec neuspešen, dobil je možnost popravnega izpita iz enega predmeta in ga je tudi uspešno opravil. Kavfičnikje v poročilu navedel tudi pomembne dosežke šole in učencev, med katere šteje uspelo nacionalno preverjanje znanja, saj so bili nazorski učenci uspešni bolj, Na koncu decembrske seje so pretresli še pobude in vprašanja. Stanislav Podsedenšekje predlagal, naj se ne podaljšuje odpiralni čas gostinskih lokalov. S tem bi lahko preprečili objestno razsajanje ob vikendih. Mojca Finkšt je svetovala, naj bodo v kritičnih urah raje aktivnejši redarji in policija, saj odlok jasno določa ravnanje v primeru kršitev javnega reda in miru. Mag. Ivo Glušičje svetnike seznanil tudi s tem, da bo občina sofinancirala cepljenje deklic proti raku na materničnem vratu. Andreja Gumzej kot je povprečje v Sloveniji. Učenci so bili uspešni tudi na področju raziskovalnih nalog, najvišja priznanja so dobili na pevskih tekmovanjih, na področju športa in na tekmovanjih iz znanja na različnih nivojih. Svetniki so menili, da je delo na Osnovni šoli Nazarje pohvalno. K temu pa pripomore tako ravnatelj kot vsi zaposleni. Marija Lebar minulem šolskem letu stoodstoten ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Le manjše posledice minulega deževja Močno deževje in taljenje snega, ki je Slovenijo zajelo tik pred božičnimi prazniki, je povzročilo nemalo težav. Nekoliko bolje jo je tokrat odnesla naša dolina, saj vode in plazovi skoraj niso naredili škode. Podtalnica je zalila nekaj kleti, sprožil seje manjši zemeljski usad, povsod pa so budno spremljali vodostaje. Obilno deževje in dvig podtalnice je bil vzrok, da so morali v Kropi -občina Gornji Grad - posredovati člani Prostovoljnega gasilskega društva Bočna, ki so izčrpali vodo iz kletnih prostorov v dveh objektih. Podtalnica je zalila tudi nekaj kleti v občini Solčava in v občini Luče, kjer Narasle vode za časa božičnih praznikov v Zgornji Savinjski dolini niso povzročile večjih težav (foto: Marija Lebar) je v kraju Planica manjši zdrs zemljine zaprl cesto, vendar so nanos takoj odstranili. V občini Ljubno ni bilo posebnosti, prav tako ne v občini Rečica ob Savinji, kjer Savinja stalno spodjeda prodnati breg na Pobrežjah. V občini Mozirje ni bilo potrebno posredovati. Na občini Nazarje so povedali, da seje prizadevanje in ukrepi, ki jih je občina vložila za preprečevanje škode po poplavah tako v izravnalne ukrepe v Šmartnem ob Dreti kot s poglabljanjem strug Savinje in Drete, izkazalo za uspešno, saj narasle vode niso prestopile bregov. Marija Lebar SAŠA INKUBATOR Pred Zmagovalnim izzivom in Zmagovalno idejo SAŠA inkubator iz Velenja v sodelovanju s partnerji razvija dva regijska projekta, in sicer Zmagovalno idejo in Zmagovalni izziv. Z obema želi prispevati k dvigu na znanju temelječega gospodarstva ter k nastanku novih inovativnih podjetij. ZMAGOVALNI IZZIV SAŠA inkubatorje z namenom povezovanja študentov in drugih mladih z regijskim gospodarstvom razvil projekt Zmagovalni izziv. S projektom skušajo spodbuditi podjetja, organizacije in mlade k izvajanju skupnih projektov, s katerimi bi zadovoljili potrebe regijskega gospodarstva po visokokvalificiranem znanju mladih, hkrati pa stakšnim sodelovanjem želijo mladim odpreti pot do pridobitve praktičnih izkušenj in tudi zaposlitve po opravljeni diplomi. Za sodelovanje so se že odločila številna podjetja iz SAŠA regije, ki vidijo priložnost v takšnem sodelovanju z mladimi, in sicer HTZ Velenje, I. R, FORI, Golte, ERICo, PV Invest, Termoelektrarna Šoštanj... Aktivno so se v projekt vključile tudi lokalne skupnosti, saj so jim izzive že posredovali Mestna občina Velenje in Občina Mozirje. Na osnovi najave projekta so se WWW. odzvali prvi zainteresirani študentje, ki nekatere izzive že rešujejo, veselijo pa se tudi dodatnih izzivov. Strateški partner za mlade v projektu je Šaleški študentski klub, sodelujejo pa tudi s Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico iz Velenja. ZMAGOVALNA IDEJA Drugo leto zapored v SAŠA inkubatorju izvajajo projekt Zmagovalna ideja. S projektom želijo prepoznati najbolj inovativna, novonastajajoča oziroma mlada podjetja, jih strokovno podpreti, nagraditi, narediti prepoznavne in jih povezati s pravimi partnerji za tržni uspeh njihove podjetniške ideje. Zmagovalna ideja je projekt, skozi katerega želijo prispevati k dvigu inovativnega podjetništva ter k nastanku novih, na znanju temelječih podjetij z visoko dodano vrednostjo v SAŠA regiji. V mesecu januarju in februarju bodo v okviru natečaja izvajali brezplačne podjetniške delavnice po SAŠA regiji. Na njih bodo udeleženci poleg osnovnih pravil za udeležbo v natečaju spoznali elemente dobrega poslovnega načrta ter ključne korake do podjetni- škega uspeha. Na delavnicah bodo predstavljeni tudi temeljni napotki za raziskavo trga in pripravo trženjskega načrta, napotki za uspešno črpanje subvencij za startup podjetja, napotki za uspešno preskrbo dolžniškega in lastniškega kapitala ter napotki za uporabo najsodobnejšega orodja za poslovno načrtovanje pri pripravi finančnega načrta. TMJ net Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir Vabimo Vas, da se predstavite na tradicionalni prireditvi Pokaži kaj znaš, ki bo na Rečici ob Savinji, 7. februarja, ob 15. uri v kulturnem domu. Pridite tako mlajši, kot tudi starejši pevci, ansambli, instrumentalisti, plesalci in humoristi. I Prijavite se lahko Darji Vrhovnik, Pameče 100b, I 2380 Slovenj Gradec, telefon 031- 321-993, ? studio@melopoja-vrh.si ali Mariji Sukalo 031-770-431, 1 marija.sukalo@siol.net GORENJE POZITIVNO TUDI V ZADNJEM ČETRTLETJU 2009 Ambiciozni načrti za prihodnje leto V letu 2009 seje Gorenje intenzivno ukvarjalo s spremembami, ki jihje v poslovno, socialno in politično okolje prinesla svetovna gospodarska kriza. Poslovni izid v Gorenju je v tretjem četrtletju prišel v pozitivne številke. Pozitiven je tudi ocenjeni poslovni izid v zadnjem četrtletju. A razmere na trgih še vedno ostajajo zelo zaostrene, saj na proizvajalce trajnih potrošnih dobrin vse bolj negativno vpliva naraščajoča brezposelnost. NAČRT ZA 2010 AMBICIOZEN KLJUB NEGOTOVOSTI Na bistveno spremenjenih temeljih, ki jije postavilo težko leto 2009, so načrti za leto 2010 ambiciozni. Ob rasti obsega poslovanja vseh divizij Skupine Gorenje znašajo načrtovani prihodki v letu 2010 1,244 milijarde evrov, kar je dobrih sedem odstotkov več kot letos. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je načrtovan v višini slabih 98 milijonov evrov, poslovni izid iz poslovanja (EBIT) pa v višini dobrih 45 milijonov evrov, kar pomeni bistveno izboljšanje glede na letos. Nadzorni svet Gorenja, ki je pred letom dni upoštevajoč negotove razmere v panogi gospodinjskih aparatov sprejel prilagodljiv poslovni načrt za krizno leto 2009, je ocenil, da se je uprava v kriznih časih na spremenljive in nepredvidljive razmere odzivala hitro in učinkovito, tako se je Gorenje uspešno zoperstavljalo negativnim dejavnikom in bo po oceni preseglo načrtovani prosti denarni tok. Čisti poslovni izid bo letos sicer negativen, vendar je Gorenju na večini trgov uspelo ubraniti ali celo okrepiti tržne deleže ter ohraniti produktivna delovna mesta terstem izpolniti ključne cilje leta 2009. LETO 2009 GLEDE NA RAZMERE ZADOVOLJIVO Gorenje je leto 2008 zaradi zmanjšanega obsega naročil zaključilo z nižjim obsegom poslovnih aktivnosti in slabšimi rezultati poslovanja, kot je bilo načrtovano. Spremenjene okoliščine so zahtevale hitro in učinkovito ukrepanje ter intenzivno komunikacijo z zaposlenimi, poslovnimi partnerji, bančnim okoljem, lastniki in mediji. Uprava Gorenja je že konec lanskega leta uvedla ukrepe varčevanja na področju stroškov materiala, vseh vrst storitev in dela ter ukrepe za pospeševanje prodaje. Za nevtraliziranje negativnih učinkov krize so bile letos vse aktivnosti osredotočene na tri cilje: zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest. S pokrivanjem različnih segmentov in vseh cenovnih razredov je Gorenje ponudbo izdelkov, kijih pod lastno blagovno znamko proda kar S» 85 odstotkov, prilagajalo spremembam ravnanj potrošnikov v recesiji. Tako je na večini trgov ohranilo ali celo okrepilo tržne deleže. S pomočjo državnih ukrepov za blažitev učinkov krize pa je uspelo ohraniti produktivna delovna mesta in hkrati začeti postopno prilagajanje števila zaposlenih obsegu poslovnih aktivnosti. UMD Mag. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja: »Ker se razmere na trgih počasi stabilizirajo, nas to navdaja z realnim optimizmom, čeprav ostajamo trdno na tleh in pripravljeni na vse spremembe. Zavedamo se, da se moramo nenehno izboljševati, zato z aktivnostmi učinkovitega obvladovanja poslovnih procesov postavljamo trdne temelje za prihodnost. Naš načrt za prihodnje leto je za to ambiciozen, načrtujemo rast na vseh področjih poslovanja in prepričan sem, da bomo s sodelavci našli rešitve, ki bodo zagotavljale dolgoročno stabilnost delovanja krovne družbe in Skupine Gorenje kot celote.« RUDARSKA ŠOLA ŠOLSKEGA CENTRA VELENJE Zanimanje za rudarske poklice narašča V petek, 18. decembra, so deve-tošolci iz več osnovnih šol obiskali Premogovnik in Rudarsko šolo v Velenju. Z ogledom podjetja in s predstavitvijo najbolj tipičnih pok-licevv njem in kadrovsko ter štipendijsko politiko želijo mladim olajšati odločitev o izbiri poklica. V tekočem šolskem letu ima Premogovnik Velenje 119 štipendistov, od tega 69 v Rudarski šoli, 28 v strojni šoli in 22 v Elektro in računalniški šoli. Podjetje HTZ ima v strojni in elektro računalniški šoli 10 štipendistov. Vse omenjene šole delujejo v sklopu Šolskega centra Velenje (ŠCV). Svojim štipendistom Premogovnik nudi poleg štipendije še številne ugodnosti, kot so brezplačni učbeniki, sofinanciranje prevozov v šolo in ekskurzij, malica,jamski dodatek. Ravnatelj mag. Albin Vrabič: »Premogovnik in šola nudita dijakom mnoge ugodnosti.« (foto: arhiv Rudarske šole) Štipendisti se po končanem šolanju lahko zaposlijo v Skupini Premogovnik Velenje. V letošnjem letu so tako zaposlili 54 pripravnikov, v letu 2010 pa bodo zaposlili od 60 do 70 pripravnikov. V Rudarski šoli ŠCV izobražujejo v štirih izobraževalnih programih. V tem šolskem letu je v vseh programih šole vpisanih 145 dijakov, leto poprej pa jih je bilo 105. Ravnatelj mag. Albin Vrabič je povedal: »Naša šola je posebna v tem, da celoten praktični pouk izvajamo v Premogovniku Velenje. Tako so dijaki vpeti v redni delovni proces pridobivanja premoga. Z vidika varnosti je pomembno, da so dijaki pri praktičnem pouku razdeljeni v majhne skupine po štiri, kar prispeva k boljši socializaciji, vzgoji v timskem duhu in spoštljivem odno- su do sodelavcev in opreme.« Vpis v šolo kaže, daje energetika kljub nestabilnemu splošnemu gospodarskemu položaju razmeroma stabilna dejavnost. Na večji vpis vpliva večje zaposlovanje v Premogovniku. Pri tem ne gre prezreti niti možnosti nadaljnjega šolanja tako v Velenju kot drugod po Sloveniji. Marija Lebar Umetnost, biti drzen in hkrati zelo oprezen, je umetnost uspeha. V______ Napoleon^ OSEBNO DVIGALO BO ZAKONCEMA RUPNIK OLAJŠALO VSAKDAN Iskrena hvaležnost za prepotrebno dvigalo Z ličnimi zahvalami sta Marja in Branko - Martin Rupnik izkazala hvaležnost darovalcem (foto: Marija Lebar) Družina Rupnik z Ljubnega ob Savinji je v torek, 22. decembra, pripravila ganljivo slovesnost. Uradno se predali v uporabo osebno dvigalo, ki bo zakoncema Rupnik omogočilo dostop do nadstropja v njuni hiši. Ob tej priložnosti je Branko - Martin Rupnik pripravil tudi razstavo svojih slik. Marja in Branko - Martin Rupnik sta invalida, ki za gibanje uporabljata invalidska vozička. Do vhoda njune hiše na Ljubnem vodi položna rampa, po kateri je dostop z invalidskim vozičkom v pritličje. Drugače pa je z nadstropjem hiše, kamor tak dostop doslej ni bil mogoč. Zato sta se odločila, da si zgradita osebno dvigalo in na ta način možnost gibanja po vsej hiši. Za pomoč pri uresničitvi te zamisli sta zaprosila nekatera društva in Občino Ljubno. Kot je dejala Marja Rupnik, sta povsod naletela na izredno razumevanje in pozitiven odziv. »Kar težko je verjeti, daje vse steklo tako hitro in brezzapletov. Dvigalo predajamo namenu ravno v času, ko praznujeva tudi 35-letnico skup- nega življenja, ki nama jo bo še polepšala misel na dobre ljudi.« Ljubenski občinski svet za je dvigalo namenil 3.000 evrov, zato so bili na slovesnost povabljeni svetniki in županja Anka Rakun. Vsak od njih je dobil uokvirjeno grafiko -delo slikarja Rupnika. Posebej lično izdelane zahvale pa so dobili donatorji; poleg občine še Društvo para- plegikov jugozahodne Štajerske, Zveza paraplegikov Slovenije, Rdeči križ Slovenije in izvajalci. Županja Anka Rakun seje družini Rupnik zahvalila za prisrčen sprejem. Povedala je, da sta Rupnikova na Ljubnem poznana in cenjena občana in da so v pogovorih tudi krajani izražali podporo omenjenemu projektu. Županja je tudi izrazila up- anje, da bo dvigalo služilo tako domačim kot tudi njihovim gostom - invalidom, ki prihajajo na obiske. Na prostornem hodniku zgornjega nadstropja domače hiše, kamor je sedaj dostop z dvigalom lahek, je Branko - Martin Rupnik postavil razstavo svojih likovnih del in ga tako spremenil v lično galerijo. »Izučil se je za urarja, toda že v mladih letih je v njem tlela iskrica ustvarjanja. Za njegova dela so značilna odlična risba, dojemanje in razvrščanje barvnih ploskev v likovno dobro urejen prostor na sliki,«je o njem zapisal likovni pedagog Arpad Šalamon. »Kadar se toliko src združi v eni želji, gotovo nastane nekaj lepega, nekaj osrečujočega, sta dejala Rupnikova. In Marja je še dodala: »Veliko so pomenila denarna sredstva, ki sva jih dobila, veliko so z ugodnimi cenami prispevali prav vsi izvajalci pri gradnji dvigala. Največ pa nama pomeni zavest, da ljudje začutijo stisko bližnjega in so mu pripravljeni pomagati. Marija Lebar TURISTIČNO DRUŠTVO GORNJI GRAD Ocenjevali gostinske objekte in poslovne zgradbe Turistično društvo Gornji Grad je sredi decembra pripravilo tradicionalno srečanje svojih članov. Na njem je predsednik Kristjan Kramer predstavil letošnje aktivnosti, ki so zaznamovale delo v društvu, podelili so tudi priznanja za najbolj urejen gostinski objekt oziroma poslovno stavbo v občini. Med večje prireditve v gornjegrajskem turističnem društvu sodijo postavitev mlaja, kresovanje, oratorij, oživitev čebelarskega praznika in nekaj odmevni koncertov v katedrali. Letošnje ocenjevanje je predstavila tajnica Ivica Drev, ki je poudarila, da petčlanska komisija ni imela lahkega dela. Lotila seje namreč ocenjevanja gostinskih objektov v Novi Štifti, Bočni in Gornjem Gradu ter poslovnih zgradb in javnih ustanov v omenjenih krajih. V poletnem času so ugotavljali splošni vtis, urejenost objekta in njegove okolice ter zasaditev cvetličnih korit. Med osmimi gostilnami, ki sojih Priznanje gornjegrajskega turističnega društva je dobila tudi Podružnična šola Bočna (foto: Marija Sukalo) šolo in vrtec. Komisija je negativno ocenila gostišča v Gornjem Gradu, saj nimajo parkirišč. Posledica tega je, da so avtomobili parkirani tudi na neustreznih lokacijah in ogrožajo varnost tako voznikov kot pešcev. Ugotovitev komisije je tudi, da sta Nova Štifta in Bočna bistveno bolje urejeni kot gornjegrajski trg. Poleg ocen so podali smernice za boljšo urejenost. Mednje sodi predlog o bolšjem sejmu rož, semen in zelenja, na katerem bi ljudje lahko med seboj zamenjali viške ali za malo denaija kupili viške soseda. V Irškem jedru pa načrtujejo postavitev cvetličnih korit. Marija Sukalo vzeli pod drobnogled, je vse te kriterije najbolje izpolnjevala gostilna Fricelj na Kropi, kiji sledita gostišče 902 na Črnivcu in gostilna pri Jošku v Gornjem Gradu. Med poslovnimi objekti so najbolje ocenili podjetje Grajska vrata - solni tempelj in Špeh, d.o.o.. Med javnimi zgradbami so ocenili le gornjegrajsko osnovno šolo in vrtec ter bočko podružnično POJASNILO V prejšnji številki Savinjskih novic smo imeli v Napovedniku dogodkov najavljen prednovoletni koncert v Logarski dolini. Podatek smo dobili iz najave v Glasilu občine Gornji Grad, številka 2, december 2009, na strani 50. Informacijo o tem, da koncerta ne bo, smo dobili po objavi. Vsem, ki ste zaman šli v Logarsko dolino, se opravičujemo. Uredništvo GASILSKO OBČINSKO POVELJSTVO LJUBNO OB SAVINJI Dobili novo osebno zaščitno opremo Ob razdelitvi osebne zaščitne opreme se je županja Anka Rakun gasilcem zahvalila za nesebično delo (foto: Marija Lebar) V gasilskem domu v Okonini so se v nedeljo, 20. decembra, zbrali predstavniki vseh treh prostovoljnih gasilskih društev Ijubenske-ga občinskega poveljstva. Čakalajih je osebna zaščitna oprema, ki jo je kot božičkovo darilo med gasilce razdelila županja Anka Rakun. Županja je povedala, daje na Ljubnem navada, da vsem trem gasilskim društvom, to je Ljubnemu, Radmirju in Okonini, ob zaključku leta občina razdeli novo opremo. Račun za letošnjo nabavo opreme bo občina delno pokrila iz gasilske takse, kjer se je nabralo 6.500 evrov, iz proračunskih sredstev pa so dodali še 3.000 evrov. Anka Rakun je poudarila, da je sodelovanje med gasilci in občino ter krajani več kot zgledno, saj so gasilci pripravljeni priskočiti na pomoč ne samo ob katastrofah, pač pa tudi ob veselih dogodkih, ko je potrebna redarska ali kaka druga dežurna služba. Po njenem so gasil- ska društva poleg osnovne naloge, zlasti v manjših krajih, še središča družabnega, športnega pa tudi kulturnega življenja. Zbrane je nagovoril podžupan Stanko Zagožen, kije tudi poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite. Povedal je, da doslej na srečo ni bilo katastrof takšnih razsežnosti, da bi morali delovati skupaj gasilci in Civilna zaščita, so pa na to vsi skupaj v primeru potrebe pripravljeni. Gasilci so se zahvalili za novo zaščitno opremo, ki jim bo v pomoč na intervencijah, za katere vsi želijo, da bijih bilo čim manj. Ko pa je že treba ukrepati, je poleg znanja in usposobljenosti velikega pomena tudi ustrezna oprema. Marija Lebar CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE Veliko zanimanja za tuje jezike Center za samostojno učenje Nazarje je učni prostor, opremljen s sodobno učno tehnologijo. Namenjen je vsem, ki se želijo učiti samostojno ali s pomočjo učnih pripomočkov. Poleg tega organizirajo različne delavnice v sklopu projekta centra za vseživljenjsko učenje. Zadnja takšna delavnica je bila v decembru, ko so izdelovali novoletne voščilnice, v januarju pa se bodo udeleženci spoznavali z elektronsko pošto. Vse delavnice so brezplačne in namenjene predvsem odraslim. Center v Nazarjah deluje pod okriljem Andragoškega zavoda Ljudska univerza Velenje in organizira po vseh krajih v dolini v sode- lovanju z občinami razne tečaje. Največkrat so to tečaji tujih jezikov ali računalniški tečaji. Da so lahko delavnice brezplačne pridobivajo sredstva na raznih razpisih, tečaje pa velikokrat sofinancirajo občine, kjer se le-ti odvijajo. »V samem centru je bilo letos opaziti porast obiskovalcev, ki dokončujejo osnovno šolo,« pove svetovalka Vesna Elsner, ki nudi učno pomoč. »Veliko je ljudi, ki se želijo s pomočjo programov v centru naučiti tujega jezika ali svoje znanje nadgraditi, redni obiskovalci so devetošolci, ki lahko pri nas opravijo testiranje Kam in kako, kar jim olajša vpisovanje v srednjo šolo. Pri nas lahko brezposelni Novitete v Knjižnici Mozirje LITERATURA ZA ODRASLE: Phillips, Susan Elizabeth: Lov na nevesto, Pahor, Boris: Spopad s pomladjo, Pahor, Boris: Grmada v pristanu, Chapman, Gary D.: Družina, kakršno ste si vedno želeli : pet poti do njene uresničitve, Hartnell, Jackie: Brez stalnega naslova, Hass, Liam: Satanova nevesta, Roberts, Nora: Padli angeli. MLADINSKA LITERATURA: Grafenauer, Niko: Špicmožic in Halomuha : pripovedka o živalih, Pikalo, Matjaž: Genija, Komelj, Miklavž: Kako sta se gospod in gospa pomirila, Devlin, Jane: Porednica Pika, Pešak, Mojca: Mesečeve sanje, Mlakar, Ida: Kodriajsa in Treskbum Trobenta, Petrovič Belišev, Ivan: Trmoglavi mucek, Muck, Desa: Ko se želva izgubi. Devetošolci lahko v centru opravijo testiranje Kam in kako, kar jim olajša vpisovanje v srednjo šolo (foto: Šteti Sem) preverijo razpise prostih delovnih mest in napišejo življenjepis,« doda Elsnerjeva, ki je svetovalka v centru, vse odkar je ta leta 2004 odprl vrata. »Najraje organiziramo delavnice in tečaje, za katere je veliko zanimanja. Zato je prav, da ljudje povedo, kaj jih zanima in kaj bi radi obiskovali.« Dan odprtih vrat je v centru minil dokaj mirno. »Ni ravno pravi čas za kaj takega, ljudje so z mislimi že pri praznikih,« pove Elsnerjeva. »Delovanje centra pa tudi že kar dobro poznajo, tako da vedo, da se lahko kadarkoli oglasijo pri nas,« še doda. Šteti Sem PIROTEHNIKA DIANA d. O. O., Obrtniška ul. 8, NAZARJE, tel.: 58 33 626 WWW.ptpdianQ.Si SREČNO 2010! RAZSTAVA IKON NA REČICI OB SAVINJI Ikona hkrati kopija in izvirnik Rečiško kulturno drušlvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je tretji petek v decembru v društvenih prostorih pripravilo razstavo ikon. Te so nastale v delavnici ikonopisja pod mentorstvom Jurija Repenška. Razstavo trinajstih avtorjev so posvetili jubileju - 10-letnici delovanja društva. O delu zgornjesavinjskih ljubiteljskih umetnikov v desetletju druženja je spregovorila predsednica Nada Zager, o delavnici pa mentor Repenšek. Razstavo je odprl predsednik sveta mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Anton Venek, blagoslovil pa jo je diakon Stanko Čeplak. Mentor Jurij Repenšek je ob predstavitvi delavnice izrazil presenečenje ob tem, da seje toliko likovnikov odločilo, da osvojijo skrivnosti Jurij Repenšek: »Da bi videli enotnost lepega in dobrega, kar ikona odseva, se moramo odpreti, torej moramo gledati s srcem.« (foto: Marija Sukalo) ustvarjanja ikon oziroma svetih podob, saj tovrstno ustvarjanje pomeni čisto nekaj drugega, kot pa likovno izražanje v današnjem svetu. »Ikona je hkrati kopija in izvirnik. S preslikavo motivov se ne sme izgubljati glavne poteze predloge, hkrati pa ustvarjalec pušča na ikoni svojo lastno sled. Aza njihovo pisanje je potrebna duhovna priprava, umirjenost, natančnost in spoštljiv odnos do dela. Da bi videli enotnost lepega in dobrega, kar ikona odseva, se moramo odpreti, torej moramo gledati s srcem,«je med drugim dejal Repenšek in poudaril, da se ikona nikoli ne podpiše, saj gre po njegovem za božje delo preko človeških rok. Anton Venek je čestital za jubilej društva in poudaril, da je njihovo desetletje dela pustilo za sabo prepoznavno sled, naši dolini pa veliko umetniških del. »Umetnice so se srečale s posebno likovno izraznostjo. V preteklosti je bilo izdelovanje nabožnih podob domena izbranih moških v ortodoksnem slovanskem svetu, običajno v samostanih, danes pa se tovrstne likovne umetnosti lotevajo tudi ženske,« je dejal Venek in pozval obiskovalce, da ikone gledajo s srcem in veliko ljubeznijo do likovnih del. Marija Sukalo BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE Nastopilo ve« kot 80 mladih glasbenikov V soboto, 19. decembra, je bila dvorana prenovljenega Doma kulture Nazarje napolnjena do zadnjega kotička. Mladi umetniki Glasbene šole Nazarje so včastdnevu samostojnosti in enotnosti in prihajajočih božično-novoletnih praznikih pripravili koncert. Tovrstni koncert pripravljajo že več kot petnajst let. Vsako leto je drugačen in lep, posebej za poslušalce, ki v dvorani vedno znova uživajo v dobro izvedenih glasbenih točkah. Za tokratni glasbeni večerje vodja nastopa Suzana Hebar izbrala štirinajst točk, ki jih je tudi sama povezovala in jim dodala še zanimivo leg- endo o decembrskih likih in običajih ter dobrih željah za prihajajoče praznike. Nastopilo je več kot 80 mladih glasbenikov na različnih instrumentih pod vodstvom svojih mentorjev. Nekateri so muzicirali sami, drugi v komornih zasedbah. Predstavila se je zanimiva skupina tolkalcev, kitaristov, trobilcev in pihalcev, ki sta jim dodatno samozavest na nastopu vlivala njihova mentorja, ki sta z njimi igrala. Flavta je tista, ki najlepše zveni v božičnih pesmih. Obiskovalci koncerta sojo najprej poslušali s citrami, nato s kitarami in nazadnje še s kla- Klara in Urška Bider sta izvedli Štolcerjevo Rajske strune (foto: Ciril M. Sem) virsko spremljavo Tonija Acmana. Predstavila sta se tudi godalni in pihalni orkester glasbene šole pod taktirko Stefana Garkova. Posebna novost letošnjega koncerta je bil nastop vokalne skupine pod vodstvom mentorice Tadeje Cigale. Dekliški glasovi so s tradicionalno božično pesmijo na koncu koncerta pričarali veselje in mir prihajajočih praznikov. Fanika Strašek Komorna skupina tolkal je zbudila zanimanje z nastopom in izgledom (foto: Ciril M. Sem) PREDPRAZNIČNI KONCERT NA REČICI OB SAVINJI Nastop, prepreden s prazničnimi mislimi Kulturno društvo Rečica ob Savinji je tretjo nedeljo v decembru pripravilo predpraznični koncert. V rečiškem domu kulture so nastopili osnovnošolci, harmonikar Matija Veninšek, skupina Akuvox in Oktet 9, ki so s pripravljenim programom obiskovalcem pričarali božično-novoletno vzdušje. Mladinski pevski zbor pod taktirko Darje Goltnik in otroški pevski zbor pod mentorstvom Karmen Kočevar sta pričarala snežinke, spomnili so se pravljičnih bitij, recitatorji pa so naredili inventuro in razmišljali o načrtih v prihodnjem letu. Skupina Akuvox in Oktet 9 sta poskrbela za zabavne ritme in prijetno petje, Matija Veninšek pa je ponovno navdušil s svojo harmoniko. Vse skupaj je v prijetno urico sprostitve povezala moderatorka Mojca Štorgelj, ki je prepričana, da smo, ne glede na to, koliko smo stari ali v kakšnih okoliščinah živimo, nekaj posebnega in lahko ponudimo okolici nekaj edinstvenega. In življenje ima svoj pomen prav zaradi tega. Marija Sukalo Otroški pevski zbor Osnovne šole Rečica ob Savinji pod taktirko Karmen Kočevar (foto: Marija Šukalo) SREČANJE STAREJŠIH IN UPOKOJENCEV V NAZARJAH Mlada generacija želi povezovanja s starejšimi V Nazarjah so se na tradicionalnem predbožičnem druženju, ki sta ga skupaj pripravila Društvo upokojencev in Krajevna skupnost Nazarje, srečali starostniki in upokojenci. Tretjo soboto v decembru so tako v osnovni šoli prisluhnili prijetnemu kulturnemu programu, ki so ga sooblikovali osnovnošolci pod mentorstvom Vanje Hof-bauer in ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. V uvodu je pozdravne besede udeležencem srečanja namenil podžupan občine in predsednik krajevnega odbora Matej Pečovnik. Poleg dobrih želja ob božičnih in novoletnih praznikih je predstavil delo občine v preteklem letu, kije bilo kljub recesiji dokaj uspešno, saj so uspeli zaključiti kar nekaj Starejši krajani in upokojenci iz Nazarij so prisluhnili prijetnemu kulturnemu programu osnovnošolcev ter ljudskih pevk Lipa (foto: Marija Šukalo) investicij. Asfaltno prevleko je do- zaključuje ureditev poslovne bila Lesarska cesta, zgrajena je cone. Zaradi nekaterih zapletov še nova cesta k blokom, na Prihovi se niso dobili soglasja za komunalno ureditev stanovanjske cone Za samostanom, a bo tudi to kmalu rešeno. Predsednik nazorskega društva upokojencev Janez Štiglic seje zahvalil osnovni šoli za vso pomoč, ki sojo nudili pri organizaciji srečanja ter udeležencem predstavil aktivnosti osnovnošolske mladine. Učenci so se namreč odločili, da bodo v božičnem času obiskali nekatere starostnike in jim izročili novoletne voščilnice. »Želja mlade generacije je, da se povezuje in spoznava s starejšimi. Tako bodo mladi lahko neposredno doživeli stik z ljudmi v pozni jeseni in se z njimi poskusili zrasti v eno generacijo,« je med drugim ob prazničnem voščilu povedal Štiglic. Marija Šukalo MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Mojca Semprimožnik razstavlja na Obali V mesecu decembru v Mestni knjižnici Izola s samostojno razstavo gostuje gornjegrajska likovna ustvarjalka Mojca Semprimožnik. To je njena peta samostojna razstava, skupinskih razstav pa je za njo že kar lepo število. Kot je povedala Semprimožni-kova, ji je prostor v izolski knjižnici zaradi svoje razgibanosti zelo ustrezal, »ker dovoljuje postavitev posameznih nizov povsem ločeno; zelo dobrodošlo za tako različne motive in stile, kot sem jih želela predstaviti«. Pri dogovarjanju za razstavo in pri sami postavitvi je naletela na veliko prijaznost, razumevanje in pomoč tamkajšnjih ljudi. Na vprašanje, zakaj knjižnica Izola, avtorica odgovarja: »Blizu so mi ambienti, kjer si lahko slike ogledajo ljudje, ki ne pridejo tja ravno s tem namenom - njihov odziv je zaradi tega velikokrat bolj pristen. Če povem po resnici, predstavlja pomem- ben del odločitve za Izolo tudi dejstvo, da imam to mestece rada.« Mojca Semprimožnik o svojem slikanju pravi: »Začela sem z arhitekturo, z izseki postavljenimi na platno v neobičajnih kompozicijah. Še pred nekaj leti sem zatrjevala, da ljudi pa že ne bom slikala. Zarečen kruh ... Pa so prišli obrazi otrok iz Afrike, ki sem jih združila vcikel Bodimo modri in ne črno-beli. Morda sem v svojem jeziku protestirala in z njihovimi kriki kričala tudi jaz.« Sedaj je figuralika pomemben del njenega ustvarjanja. »Ideje? Uh, joj, ne sprašujte. Nimam pojma, od kod se vali takšna množica zamisli neprestano, ampak res neprestano. Včasih niti spati ne morem. Čas za ustvarjanje si vzamem, a moram resno povedati, da brez podpore, pomoči, predvsem pa spodbude vseh, ki jih imam rada, ne bi šlo,« pravi slikarka. Marija Lebar Ob novem letu Piše: Aleksander Videčnik V naših krajih prednovoletnemu času niso posvečali toliko pozornosti, kot v času božiča. Nekaj značilnih dogajanj je bilo vendarle v navadi. Na starega leta večer so se zbrali k vlivanju tekočega svinca. To je bilo zanimivo doživetje za vso družino, saj so iz oblik odlitkov sklepali o raznih pomembnih dogodkih, ki se bodo zgodili in jih nakazuje oblika svinčenega odlitka. Ponavadi je bil gospodar tolmač skrivnosti oblike svinca. Tako so ugotavljali, denimo, da se bo dekle iz hiše v naslednjem letu poročila, če je svinec pokazal obliko pušeljca. Čeje bila podoba puške na odlitku domačega fanta, je to pomenilo, da bo šel cesarja služit. Včasih je svinec pokazal obliko krste, to je seveda pomenilo smrt. Skratka, takšno ugibanje ob tekočem svincu je trajalo do polnoči, ko so si napili za novo leto in si zaželeli, kar se le da zdravja, dobre letine in sreče pri živini. KOLEDOVANJE Tudi v naših krajih so koledovali, in to kar večkrat. Našli smo kolednico za novo leto, ki jo je napisal ljubenski organist Budna 30. decembra 1879. V njej je novoletno voščilo. Žal iz drugih krajev nimamo novoletnih kolednic. Budnova kolednica je med drugim vsebovala tudi to kitico, ki izrecno pove, da gre za novoletne čestitke: »V navadi je zato vošit' novo leto, Marijo z Jožefam. * Otrokom dan želim za novo leto vsim, oj dete Jezusa, za vas obrezan'ga.« Zadnja kitica pa gla- Koledniki na treh kraljev. Slika je delo Maksima Gasparija. si: »Vsem vošim še svef raj tam vživat' vekomaj, Marijo z Jezusom in svetim Jožefam.« Če sodimo po tolmačenju pojma "koledovanje" v Pleteršnikovem slovarju, je to pohod od hiše do hiše - pohodniki zaigrajo, zapojejo in prosijo za dar. Pleteršnik ta dar imenuje "milostni dar". Vse, kar so ob tej priliki nabrali, Pleteršnik označuje kot "kolednina". ZAKAJ KOLEDOVANJE? Po kmečki odvezi so se okoliščine na vasi zelo spremenile. Razslojevanje je bilo vse večje. Če so prej družine živele skupaj na fevdalni posesti, ni bilo razlik, saj so vsi predstavljali delovno moč in so skupaj zadovoljevali zahteve fevdalcev. Tu še ni bilo čutiti razlik znotraj družine. Vse drugače pa je postalo, ko je nastopil "gospodar" iz družinskih vrst. Kmet do tedaj ni bil drugega kot skrbnik za to, da se zadosti tlaki in drugim dajatvam zemljiškim gospodom. Takoj po kmečki odvezi se je na vaseh pojavil višek delovnih rok in ljudje so iskali kruha v mestih, saj industrije tedaj še ni bilo. Mnogi so iskali življenjske možnosti na tujem, začelo se je izseljevanje. Tudi sicer so med kmečkimi ljudmi nastali novi socialni sloji, kot kočarji, priučeni rokodelci, furmani, potovci in kot najslabše stoječi "otri". Janez Evangelist Krek je v svojih Črnih bukvah nazorno opisal to tragedijo na vasi. Vse to je torej revnejše prebivalce vasi sililo k iskanju možnosti za preživetje. Saj koledovanje ni bilo nič drugega kot prošnja za hrano, to je razvidno tudi iz besedil kolednic. Pred leti mije neka gospa v Nizki pripovedovala, kako so bili kot kočarji med vaščani podcenjevani. Ko je bii čas kresovanja in so okoli grmade poplesavale "kresnice", tako so rekli tem plesalkam, niso dovolili, da bi se vključile deklice kočarjev in otrov. Že otroci so morali nositi breme revščine v družbi. Spomin na Franja Ulalgaja Pred devetdesetimi leti so se bili boji za severno mejo. Gotovo najuglednejši med častniki generala Maistra je bil nadporočnik Franjo Malgaj. Rojen je bil leta 1894 v Hruševcu pri Šentjurju. Nižjo gimnazijo je zaključil v Celju, višjo pa v Kranju in Pazinu. Leta 1915 je končal šolo rezervnih vojaških častnikov v Gorici. Kot praporščak je sodeloval v 1. in 2. soški bitki. Zaslovel je kot posebno hraber leta 1916, koje z drznim napadom na italijansko utrdbo Monte Zebiu prislužil zlato medaljo za pogum. Takoj seje priključil borcem generala Maistra in osvobodil Mežiško dolino in s svojo enoto zavzel Velikovec. 6. maja 1919 je bil na Tolstem vrhu obkoljen in ranjen. Izbral je častni samomor, da ne bi živ padel sovražniku v roke. O njem je letos izšla knjiga izpod peresa Marjana F. Kranjca. O Malgaju so kot o legendi koroških bojev pisali številni pisci. Prav zanimiva je pesem, ki jo je napisal Jože Jager, koroški borec, ob 20-letnici Malgajeve smrti: Po Korotanu boj besni. Bori se Malgaj s hrabro četo, za svobodo svoj meč vihti, za rod in zemljo našo sveto. * A dan je njemu kratek čas, iz srede bojnega vrvenja je kmalu jeknil otožen glas; končal junakje pot življenja. * Svobode dih gre čez zemljo, a on, ki jo najbolj je ljubil, ki vse je žrtvoval za njo, se prvo v svobodno je zgrudil. Kosti ti Malgaj dvajset let že rodna zemlja v temo skriva. Koroško, tebi dragi svef, enako temna noč pokriva. * Pač boljše je, da v grobu spiš! Prihranjen ti je kup bolesti. Ob Žili kmalu naših hiš in naše več ne bo posesti. ic Zamrl je naše pesmi glas v Celovcu, Trstu in Gorici. A tujec tam že ves ta čas se roga naši sveti pravici. ★ Fran Malgaj! Tvoja srčna kri, vsa žrtev dragi domovini, zastonj prelita bila ni, še tukaj smo, slovenski sini. * Še naša, samo naša še, je Kranjska s silnimi gorami in naš najlepši kos zemlje je Štajer z zidanimi hrami. * Gozdovi silni, grčav les, vinogradi in plodno polje, to dar Slovencem je nebes, last pridnih rok, sad krepke volje. * Če drugi kdo bi v to zemljo z zločinsko dušo se zagledal, naš rod pravice živo do svoje zemlje se zavedal! * Res, eden Malgaj je zagnil, milijon pa živih v svet razglaša: Dokler Sloven'c bo eden živ - ta zemlja mora biti naša! Velika novoletna križanka Velika novoletna križanka j MINI SLOVARČEK: DOES- nizozemski slikar- Jacob Van SELAN- slovenski kartograf- Jože AKAŠI- japonski diplomat- Jasuši SON- reka v Indiji FINLAY- angleški zgodovinar- George ORSKA- avstrijska igralka- Maria JI VARO- indijansko pleme v Ameriki KLABUS- slovenski esejist- Vital AKNOUL- francoska igralka- Francoise ONTO-jezero na Finskem © Razprodaje so odlična priložnost za dober nakup SIMONA POGAČ, lastnica butika spodnjega perila Čeprav se marsikatera trgovina (tudi spodnjega perila) že med letom odloči za ugodno ponudbo in akcijske ceneje čas zimske in poletne razprodaje tisti, ko se nakup zagotovo najbolj splača. Zimska razprodaja se v Sloveniji prične prvi ponedeljek v januarju, za začetek poletne razprodaje pa je rezerviran drugi ponedeljek v mesecu juliju. Ta dva termina si je zagotovo dobro zapomniti. In kateri so pomembni dejavniki, da bo naš nakup tudi v času razprodaje dober nakup? Najprej preverimo zalogo spodnjega perila v naši omari. Ugotovimo, kaj je tisto, kar bi želeli nadomestiti. Pozornost posvetimo predvsem barvastemu spo- dnjemu perilu, saj je le-to najpogosteje na razprodajah. Tako lahko komplet spodnjega perila, pri katerem se barva nedrčka in hlačk ne ujemata, spet spravimo v uporabno stanje, pa še po ugodni ceni. Razprodaje spodnjega perila in pižam so tudi priložnost, da si lahko kupimo kos perila ali pižamo iz dražjih materialov, ki si jo že dolgo časa želimo. Sploh svileni kompleti ali pižame se nam zdijo včasih pregrešno dragi, s 50-odstotno nižjo ceno so lahko precej bolj dostopni. Dobro je tudi razmisliti, za koga od bližnjih bomo v kratkem potrebovali darilo in ga kupiti že v času razprodaj. Pižama je lahko prav lepo darilo in tudi te se ponavadi znajdejo na razprodajah. Torej, poleg obveznega seznama sivari, ki jih potrebujemo zase ali za darila bližnjim, se je dobro v času razprodaj opremiti z dobro voljo, potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Brskati bomo morali med izdelki, seveda vam bozveseljem pomagala tudi prodajalka. Ta izdelke, ki so na razprodaji, dobro pozna inje boljše, čejo povprašate za nasvet. Dobrodošla izbira na razprodajah je tudi spremstvo prijateljice, ki nam bo lahko svetovala. Dobro je, da se s prijateljico že prej pogovorita, kaj katera resnično potrebuje in pazita druga na drugo, da vaju ne »zanese« s poti. Zanka, v katero se na razprodajah radi ujamemo, je namreč ta, da kupujemo vse, kar nam je všeč, ker je pač poceni. Dobro je, če tudi na razprodajah kupimo tisto, kar potrebujemo ali kar si že dlje časa želimo. Zato ne pozabite: vnaprej pripravljen seznam in dobra prijateljica, s katero se skupaj odpravimo na razprodaje, sta odlična protiutež brezglavemu nakupovanju, pa še zabavno bo! CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Obisk skavtov iz Mozirja Dnevi okoli božiča so polni posebnega pričakovanja tudi med stanovalci gornjegrajskega centra starejših. Pripravili so božično večerjo, ob tej priložnosti so na obisk prišli skavti iz Mozirja. Z igranjem na citre pa se je predstavila Mira Lenko. Direktorica centra Francka Voler je dejala: »Božično pričakovanje bi ne bilo to brez mozirskih skavtov. Oni sofisti, ki nam leto za letom prinašajo betlehemsko luč miru, zato jih toplo pozdravljamo tudi danes. Nocoj bo z nami še Mira Lenko, mojstrica citer, katere smo posebej veseli, saj že vemo, da bo v njeni družbi ta posebni večer še bolj svečan.« Na koncu programa seje Voler-jeva zahvalila gostom, ker prihajajo v center in prinašajo luč tudi v srca. Lepe želje izrečene ob tej priložnosti ne veljajo le za te dni, temveč za vse leto, je še dodala. Marija Lebar Božični večer v Centru starejših Gornji Grad so popestrili nastopajoči (foto: arhiv centra) Ana in babica Marija Golob ob novoletni smrečici, okrašeni z doma izdelanimi filcanimi okraski (foto: Jože Miklavc) NOVOLETNI OBIČAJI Okraski, ki se ne zdrobijo Pri Golobovih v Solčavi so ob božičnem času okrasili praznično smrečico z doma izdelanimi okraski iz filca. Tako so krogle in zvezde pristen file, ki je nastal pod rokami Marije Golob, ki je prava mojstrica te dejavnosti. Za mrzle zimske dni izdeluje tople copate, klobuke in prisrčna darilca, posebej za letošnje praznike pa je izdelala okraske, ki se zlepa ne bodo razbili. Vnukinja Ana ji je ob okrasitvi z veseljem pomagala. Jože Miklavc od 4.1. do 31.1.2010 ZIMSKI POPUSTI -20% -30 % -50% Popust se obračuna pri blagajni in velja za s popustom označeno MOŠKO IN ŽENSKO SPODNJE PERILO, SPALNI PROGRAM in NOGAVICE ! GRAZIA BUTIK, Simona Pogač, s.p., Kidričeva 2b, 3320 Velenje H SLIKOPLESKARSTVO Andrej Terglav s.p. ÌmiiiiÌmi ■ Andraž96b I ril in II 3313 Polzela ■ GIIJIIIV Jel.: 03/572-06-73 GSM: 041/2^6-214 • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižno košaro Izbrali ste občana/ko leta 2009! - Občina Mozirje: Ivan Čopar, Loke 44 a (469); Ana Rebič, Hribernikova 3 (328); Primož Slemenšek, Radegunda 51 (191); Marija Mikek, Lepa Njiva 28 (136); Brezovnik Alenka, Radegunda (8); Vojko Fužir, Ljubija (7); Vinko Matjaž, Na trgu 28 (5); Andrej Rak, Brezje 28 (3); Ferdo Korpnik, Loke pri Mozirju (1). - Občina Nazarje: Janez Štiglic, Tominškova 6 (144); - Občina Solčava: Marta Orešnik, Solčava 27 (25); Vinko Slapnik, Podolševa 25 (14); Nejc Slapnik, Robanov Kot 25 (7); Alojz Lipnik, Solčava 17 (1); Marko Slapnik, TIC Logarska dolina (1). - Občina Gornji Grad: Petra Strmšek, Attemsov trg 14 (75); Alojz Ternar, Tirosek 51 (22); Stanko Ogradi, Novo naselje 42 (12); Nada Trogar, Attemsov trg 15 b (11). Franc Tratnik, Pusto Polje (39); Rozalija Tkavc, Lesarska 43 (25); Ida Kramer Pustoslemšek, zdravnica ZD Nazarje (24); Stanko Flere, Pusto Polje (20); Bojan Štrukelj, Šmartno ob Dreti (7); Ciril Turk, Prihova 17 (5); Marjan Dobrovc, Žlabor (2). - Občina Rečica ob Savinji: Toni Strnišnik, Dol-Suha 28 (70); Stanko Čeplak, Varpolje (32); Aleš Krančič, Trnovec 11 (31); Vida Orlovič, Sp. Rečica 69 (9); Marko Rakun, Šentjanž 7(7); Drago Poličnik, Sp. Rečica 47 (6); Miran Bele, predsednik Društva letalcev Zgornje Savinjske doline (1 ). - Občina Ljubno: Martin Pušenjak, Foršt 2 (137); David Kramer, Loke 7 (64); Anka Rakun, Ljubno (10); Radenko Tešanovič, Foršt 6 (4); Cvetka Mavrič, Zavod Savinja (1). - Občina Luče: Amanda Kladnik, TD Luče (73); , Marija Preskar, Luče 106 (39); Ciril Rose, Luče 88 (8); Jože Pančur, Krnica 25 (1). !(j iil Izžrebanec zadnjega kroga je Franc Mrzlak, Lepa Njiva 29, 3330 Mozirje. Bon ZKZ Mozirje v vrednosti 20 EUR prevzame v uredništvu. Med vsemi poslanimi glasovnicami pa je žreb glavno nagrado ZKZ Mozirje tedensko letovanje v počitniški hišici Term Čatež dodelil Ani Urh, Luče 98, 3334 Luče. V) 'ob'čan(ka) 2009 ^ c TRG°V'NE ’ Zadruga mozirje Zgornjesa vhjska kmetijska zadruga Mozrje z.o.o. www.zkz-mozirje.com BLAGOSLOV KONJ V ŠENTJANŽU Za moč, zdravje in sožitje Ob godu sv. Štefana, zavetnika konj in dejavnosti povezanih sterni živalmi, se je po številnih krajih po Sloveniji zvrstil blagoslovov konj. Tega je v naši dolini po maši v cerkvi Janeza Krstnika v Šentjanžu opravil rečiški župnik Ferdinand Luknar. Pri žegnanju se je pred cerkvijo zbralo več kot štirideset članov Konjerejskega društva Zgornjesav-injske doline, ki so za svoje grivaste lepotce poleg blagoslova prejeli tudi košček kruha s soljo. Blagoslov naj bi konjem prinesel moč in zdravje ter dobro sožitje s svojim gospodarjem, sveta voda in sol pa naj bi živali obvarovala bolezni in poškodb. Po obredu so se konjeniki odpravili na krajši pohod do Oko-nine, kjer so se zadržali v prijateljskem pomenkovanju. Marija Sukalo Pred cerkvijo se je zbralo več kot štirideset članov Konjerejskega društva Zgornjesavinjske doline (foto: Marija Sukalo) CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Pesem razsvetli temačne dni V gornjegrajskem centru starejših so v okviru decembrskih praznovanj gostovali pevci mešanega pevskega zbora z Ljubnega ob Savinji pod vodstvom Mitje Venišnika. Stanovalcem in zaposlenim so prinesli veselje in svetlobo v temačne zimske dni. Nastop je organizirala krajevna organizacija Rdečega križa (KO RK) Ljubno ob Savinji. »Mesec december je mesec praznikov in veseli smo ga, ker vemo, da nam prinaša obilo priložnosti za druženje, bolj tople nasmehe, praznično razpoloženje in Mešani pevski zbor z Ljubnega na obisku v centru starejših (foto: arhiv centra) morda celo kakšno darilce,« je v nagovoru dejala direktorica Francka Voler, koje pozdravila goste in stanovalce. Programje povezovala Ana Kladnik, predsednica KO RK, lepo zapete pesmi so navdušile, pa tudi raznežile stanovalce, ki so se pr-ireditve udeležili v velikem številu. Za vsakega je bilo na koncu pripravljeno tudi darilce. Dobro razpoloženje med pevci in stanovalci seje nadaljevalo še po nastopu. V avli centra so združili glasove in nekaj pesmi zapeli skupaj. Marija Lebar PODRUŽNIČNA ŠOLA LEPA NJIVA Od adventa do Mesec december je poln blišča in pričakovanj. Posebno pozornost namenimo tudi ureditvi domov in drobnim pozornostim. Na podružnični šoli Lepa Njiva zadnji teden v novembru že kar tradicionalno preživimo skupno popoldne ob izdelovanju adventnih venčkov in namiznih aranžmajev. Tako se družimo in medsebojno povezujemo starši, učenci in učiteljice, do izraza pa pride tudi otroška izvirnost, domiselnost in spretnost. Z učenci že pred tem nabiramo mah, plodove, liste, bršljan, storže in podoben naravni material, nekaj ga učenci prinesejo še od doma. S skupnimi močmi tako nastanejo čudoviti aranžmaji, ki nam lepšajo dom v adventu in še vse praznične dni. Vsako leto nas s svojim obiskom počasti tudi dobri mož, Božiček. Pod mentorstvom učiteljice Petre so mu učenci gledališkega krožka kot palčki letos pomagali rešiti skrbi, kijih je imel s tem, kako obdariti otroke kljub prazni mošnji. Ker so vse leto pridno nabirali borovnice, maline in gobe, so zaslužili dovolj in mu priskočili na pomoč. Smo pa ugotovili, daje največje darilo čas, ki ga namenimo drug drugemu. Topel stisk roke, iskren pogled in prijazna beseda. In kakšna mala pozornost, ki jo pripravimo kar sami. S pomočjo dobrih vil (učiteljice, staršev in sponzorjev) je imel seveda poln koš daril za vse leponjivske šolske in predšolske otroke. Petra Volk in Renata Stenšak S skupnimi močmi so nastali čudoviti aranžmaji, ki lepšajo dom v adventu in vse praznične dni Požarna varnost v našem okolju RUDI ZADNIK, višji gasilski častnik V prejšnjem sestavku Požarna varnostv našem okolju smo razmišljali o vzrokih požarov, tokrat pa bomo pogledali, kakšna so opravila za preprečitev požara in obveščanju ob požaru ali drugi nesreči. Analize požarnih dogodkov in izkušnje kažejo, da je pri požaru ali drugi nesreči najprimernejši oziroma važen naslednji vrstni red opravil: - preprečiti paniko, - o požaru obvestiti regijski center za obveščanje na tel. 112, - poskrbeti za obvestilo in reševanje ogroženih, - poskušati pogasiti ali omejiti požar, - nuditi prvo pomoč poškodovanim osebam. Ob požaru se prisilimo k preudarnosti in skušajmo oceniti razmere. Poskušajmo pomiriti tudi druge ter brezpogojno ubogajmo navodila strokovnih oseb, ki skrbijo za red in požarno varnost. Ob požaru bomo lažje in bolj zagotovo ostali mirni: - če poznamo telefonsko številko gasilcev - 112, - da vemo, kje so gasilniki in hidranti, in smo vešči upravljanja z njimi, - poznati moramo poti za umik iz ogroženih prostorov. Važno je tudi, da vemo, da pri požarih ne smemo uporabljati dvigal, ker se ta lahko zaradi okvare na napeljavi ali izključitve električnega toka ustavijo med nadstropji ter nam onemogočijo umik iz objekta. Nikoli ne smemo verjeti, da bomo požar lahko pogasili sami. To je zmota, zaradi katere so že mnogi izgubili življenje, ponavadi nastane tudi visoka materialna škoda. Vedeti moramo, da gasilci pomoči pri gašenju in reševanju ne zaračunavajo. Nobenih stroškov tudi ne boste imeli, če bo požarže pred prihodom gasilcev pogašen. Prav tako je treba vedeti, da je zavestno zavajanje gasilcev z lažnimi pozivi obsodbe vredno in seveda kaznivo dejanje. Pri obveščanju o požaru ali drugi nesreči pri klicu na številko 112 poskušajmo govoriti mirno in razločno. To je posebej pomembno, če navajamo imena ulic, ki zvenijo podobno. V primeru požara moramo sporočiti predvsem naslednje podatke: - kdo kliče (ime in priimek in naslov), - kje gori (ulica in hišna številka), - kaj gori (hiša, hlev, gozd...), -ali so v nevarnosti ljudje ali živali, - ali poleg gasilcev rabimo še drugo pomoč. Po predaji obvestila počakamo na prihod gasilcev, da jim pokažemo, kje gori. Čas do prihoda gasilcev po potrebi uporabimo za opozorilo ogroženih oseb, za prvo pomoč in za gašenje ali vsaj omejitev požara. Predvsem moramo paziti na lastno varnost in varnost ljudi, ki so v bližini. Viri: Osnove požarne samozaščite; GZS. PREDSTAVLJAMO VAM: NOVI CITROEN C3 Poskočen malček ubranih dimenzij Kaj je manjkalo temu malčku v preteklosti? Bil je lepo zaobljen in pisan nežnim dušam na kožo. Da se razumemo, stem mislim predvsem na ženske, kajti v današnjih časih se nikoli neve... Imel je mehke sedeže in volanski mehanizem kot iz žvečilne gume. Skratka, bil je brez občutka in ni nudil dirkaških užitkov. Peljal seje mehko, a je znal tudi trdo poskakovati čez kratke grbine. Nekako ni nudil pravega užitka. Potem so se pri Citroenu odločili, da bo z novim modelom vse drugače. Zunanja osnova ostaja še vedno prijetno zaobljena, sprednji del pa je krajši, maska je velika in hoče kar »požreti« cesto pred sabo. Zadnje luči so postale sodobnejše, bočna linija ostrejša in vskladuznovejšimi modeli Citroena. Zadnje luči so modne in spominjajo na starega C5. Če potegnemo črto, je novi C3 lep mestni avtomobilček, ki z 3,94 metra dolžine ponuja dovolj užitka mali družini, zmanjka mu lahko le pri prtljažniku, ki se prične pri 300 litrih in se razvleče do 1.121 litrov, seveda ob podrtih zadnjih sedežih. Vozne lastnosti so po prvih testih neizmerno boljše kot prej, pri starem modelu. Kljub težjemu sprednjemu delu je volanski mehanizem natančen in novi C3 je zato zelo ubogljiv in zabaven. Vzmetenje je pridobilo na udobju in zanesljivosti. Graja gre samo na še vedno premehke sprednje sedeže, ki ne nudijo dovolj bočne opore in je potem med »zabavo« v ovinkih vsa koncentracija namenjena boju s sedeži oziroma, kako se obdržati na njih. Ni kaj, z motorno paleto, ki zajema štiri bencinske motorje in dva dizelska motorja, bo novi C3 zanimiv mestni malček. Ob doplačilu za panoramsko sprednjo vetrobransko šipo vam bo omogočil romantično opazovanje večernega neba ob mrzlih zimskih večerih ali vročih poletnih nočeh. V teh primerih bi se v prihodnje med kupci lahko znašel tudi moški del nove generacije, mar ne? Igor Pečnik SLOVENSKA VOJSKA Tudi Zgornjesavinjfani skrbijo za mir na Kosovu Boštjan Marolt (levo) in Robert Kreti v vojaški bazi v občini Peč (foto: AB) Zgornjesavinjčani Boštjan Marolt iz Lok pri Mozirju, Robert Kreti iz Pustega Polja in Andrej Basti iz Varpolj so od septembra v sestavi 20. slovenskega kontingenta na Kosovu. To je njihova druga mednarodna operacija v zadnjih treh letih, saj so bili leta 2007 prav tako na mednarodni operaciji na Kosovu v sestavi 15. slovenskega kontingenta. Marolt, Kreti in Basti so pripadniki 10. motoriziranega bataljona, ki je nastanjen v vojašnici Franca Rozmana - Staneta v Ljubljani. Do marca naslednjega leta bodo opravljali naloge v sestavi bojne skupine Sokol, katera izvaja naloge na območju občine Klina in Istok. Njihove naloge so različne, od dela v poveljstvu bataljona, poveljstvu čete, do patruljiranja in var- ovanja zaselkov, cerkva in samostanov. Pri vsakodnevnih nalogah sodelujejo s pripadniki tujih vojsk, ki so prav tako nastanjeni v vojaški bazi Villaggio Italia v občini Peč. Delo jim je po eni strani naporno, po drugi strani pa prinaša zadovoljstvo, saj je pomoč ljudem v stiski ena najvišjih vrednot pripadnikov Slovenske vojske. Odsotnost od najbližjih jim lajša komunikacija prek interneta, saj so tako stiki z domačimi mogoči praktično nepretrgoma. Vsem trem pomagajo izkušnje iz predhodnih misij. Boštjan in Andrej sta bila leta 2004 skupaj v Bosni in Hercegovini v sestavi SFOR, leta 2007 pa vsi trije na Kosovu v sestavi 15. slovenskega kontingenta. BM 60 LEI ANTONA FRICLJA IZ POTOKA Aktiven tako pri gasilcih kot v krajevni skupnosti Za Antonom Fricljem, ki seje rodil 30. decembra 1949, je šest desetletij življenja, ki se ga gotovo z zadovoljsivom spominja. Z družino živi v vasi Potok, kjer je kot spreten obrtnik svoji ženi in trem hčeram postavil prijeten dom. Kot človek, ki ima rad druženje s prijatelji, seje že pred več desetletji včlanil v Prostovoljno gasilsko društvo Gorica ob Dreti, kjer je njegov delovni prispevek še danes zelo cenjen. Anton je aktiven član domačega gasilskega društva vse od svoje vključitve vanj. Vsa leta je sodeloval v številnih delovnih akcijah, z odličn- Anton Fricelj je pred leti dobil tudi priznanje župana im znanjem v tesarskih, mizarskih in zidarskih delih pa seje vedno izkazal za nepogrešljivega pri obnovitvenih delih na društvenem gasilskem domu. Za svoje aktivno delo pri gasilcih je Anton prejel številna gasilska odlikovanja in priznanja. Več let je bil tudi član upravnega odbora društva, danes opravlja funkcijo člana nadzornega odbora. Anton Fricelj pa ni dejaven le v gasilskem društvu, tudi pri delu v domači krajevni skupnosti seje vedno izkazal kot prizadeven krajan. Zaupanje so mu izkazali tudi njegovi sokrajani, saj so ga kot predstavni- ka svoje vasi izvolili v odbor Krajevne skupnosti Kokarje. Fricljeva prizadevanja v njegovi skupnosti so opazili tudi v Občini Nazarje in ga pred leti nagradili s priznanjem župana za njegovo prizadevno delo pri postavitvi športnih objektov na Lazah in dolgoletno delo v PGD Gorica ob Dreti. Člani PGD Gorica ob Dreti zelo cenijo svojega člana in prijatelja Antona Friclja ter si še naprej želijo veliko skupnih ur tako pri delovnih akcijah kot pri druženju ob sproščenem pogovoru. TG DELAVNICA ZAVIJANJA DARIL V RADMIRJU Poudarek na naravnih materialih Na pobudo predsednice komisije za delo z ženami pri Prostovoljnem gasilskem društvu Radmirje Barbare Slatinšek in Milene Kladnik seje v ponedeljek, 21. decembra, v stari radmirski šoli odvijala delavnica kreativnega okraševanja in zavijanja daril. Delavnico sta vodila predavatelja na srednji in višji šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti vCelju, Peter Ribič in Matjaž Pustoslemšek. Udeleženke in udeležence sta na prijeten in zabaven način popeljala v nove trende okraševanja praznične mize ter zavijanja daril. Pou- darek pri obojem je bil na uporabi naravnih materialov, zato so udeleženci s sabo prinesli veliko vrst zelenja za izdelavo namiznih aranžmajev. Zavijanje daril je znanje, ki lahko koristi vsakemu. Z izvirno idejo, malo pripomočki in darovi narave dobi darilo bolj osebno noto. Tudi namizni aranžma iz več vrst zelenja in sveča lahko lepo popestri praznično mizo. Štefi Sem Nasveti pri zavijanju darila (foto: Štefi Sem) 20 ___/ PROJEKT SMUČAJ VARNO Z vajami opozarjajo na elemente varnega smučanja Organizatorji projekta Smučaj varno želijo z akcijo s praktičnimi vajami opozoriti na vrsto pomembnih elementov, ki so osnova za varno smučanje. Smučarjem in drugim želijo s ski simulatorjem prikazati, daje s prepoznavanjem nevarnih situacij in s pravilno tehniko smučanja možno zmanjševanje števila poškodb na smučiščih. Gostje iz stroke, člani Demo Teama Slovenija, so v Mercator centru v Ljubljani 21. decembra izvedli atraktivno vadbo na ski simulatorju, Z njim so predstavili različne pomembne vsebine, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju števila nesreč na smučiščih. Ob tem so predstavili optimalno zaščitno opremo, pomen priprave na spust po strmini, deset zelo pomembnih pravil FIS-a ter vlogo policistov in reševalnih služb na smučiščih. Ski simulator bo v centru postavljen do 15. marca 2010. Poleg omenjene postavitve se bo mobilna naprava s podobnim vsebinskim programom selila po različnih krajih v Sloveniji. Nam najbližje bodo prišli v Celje, prisotni bodo tudi v Planici na smučarskih poletih. Projektu so se pridružili Zavarovalnica Triglav, Intersport in smučišče Golte. Organizatorji poudarjajo pomen redne vadbe za zdravje in pri obiskovalcih poskušajo vzpodbuditi potrebo po gibanju oziroma športnih aktivnostih. Aktivnosti projekta lahko spremljate na www.smucajvarno.si. IS SMUČARSKI SKOKI Primož Piki na tekme celinskega pokala Ne preveč dobri rezultati na uvodnih tekmah svetovnega pokala in bolezenske težave so botrovale, da se najuspešnejši savinjski orel Primož Piki namesto na prestižno novoletno turnejo seli na tekme celinskega pokala. Padec forme je tako prišel v kar se da nepravem času, saj je turneja štirih skakalnic ena najodmevnejših prireditev svetovnega pokala in sodelovanje na njej želja vsakega skakalca. V Primoževih izjavah po vrnitvi v domovino je bilo razbrati, da trenutno njegova forma res ni prava in uvrščati se na rep svetovnega pokala pač nima nobenega smisla. Formo bo potrebno iskati in izboljšati na tekmah celinskega pokala in se preko njega ponovno uvrstiti v reprezentanco za drugi zimski del svetovnega pokala in predvsem za olimpijske igre v Kanadi. Primož je v upanju na skorajšnjo vrnitev med najboljše slovenske orle, hvaležen vsem svojim sponzorjem in drugim, ki so mu ob dozdajšnjih športnih dosežkih stali ob strani. Franjo Pukart Primož Piki se namesto na prestižno novoletno turnejo seli na tekme celinskega pokala (foto: Franjo Pukart) JU-JITSU KLUB SAMURAJ Samurajčki uspešni tudi v duo sistemu Konec novembra in v začetku decembra sta potekali dve tekmovanji v duo sistemu za vse kategorije. Obeh tekmovanj so se udeležili trije najmiajši pari iz Jujitsu kluba Samuraj s trenerjem Tomijem Stankovičem. V telovadnici osnovne šole v Globokem pri Brežicah je potekalo državno prvenstvo v duo sistemu. Med najmlajšimi sta najprej nastopila Teja Božič in Samo Kopušar V kategoriji mlajših cicibanov do 8 let sta zasedla 5. mesto. Med starejšimi cicibani (9 do 10 let) sta nastopila Neža Pahič in Vito Kopušar. Neža in Vito sta pričela dobro, vendar sta prvo kolo izgubila proti kasnejšima državnima prvakoma. V popravnih dvobojih sta nadaljevala odločno in si prislužila nastop v malem finalu, kjer je trema naredila svoje in sta za las izgubila. Brina Kolenc in Andraž Debelak sta nastopila kot zadnja samuraja. Med mlajšimi dečki in deklicami sta se z vrstniki odlično kosala. Prišla sta v polfinale, kjer sta zaradi tehnične napake, kateri je botrovala trema, izgubila dvoboj. V malem finalu sta zopet pokazala kaj znata in si zasluženo priborila tretje mesto. V dvorani Športnega centra Ribnica je sredi decembra potekal državni turnir v duo sistemu za vse kategorije. Tudi na tem turnirju so nastopili že prej omenjeni pari. Najprej sta nastopila Teja in Samo. V najmlajši starostni kategoriji sta si z dobro prikazanimi tehnikami priborila nastop v malem finalu. Proti domačinoma sta nastopila suvereno in si zasluženo priborila njune prve stopničke. Med starejšimi cicibani sta odlično začela Neža in Vito. Priborila sta si nastop v polfinalu. Kerje bila želja po nastopu v finalu prevelika, sta naredila napako in za las izgubila dvoboj. Kasneje sta v malem finalu zopet nastopila odločno in si z zmago prislužila tretje mesto. Starostno kategorijo višje, med mlajšimi dečki in deklicami, sta svoje znanje prikazala Brina in Andraž. Enako kot njuna mlajša kolega sta si s suverenimi nastopi priborila polfinale. Športna sreča tudi tokrat ni bila na njuni strani. Trema je botrovala k manjši napaki, kar je bilo dovolj, da sta z minimalno razliko v točkah izgubila proti aktualnima državnima prvakoma. Vendar časa za žalovanje ni bilo veliko, saj ju je kmalu čakal nastop v malem finalu. S svojim nastopom sta sodnike prepričala, da sta tisti par, ki si zasluži bronasto medaljo. Kljub temu da so mladi samuraji nastopili brez starejših kolegov, jim je v končni skupni razvrstitvi klubov uspelo na turnirju za pokal občine Ribnica osvojiti 2. mesto, za domačini ŠD Tribor in pred DBV Katana. Barbara Virant STRELSKO DRUŠTVO MOZIRJE Zadnji letošnji krog je premešal lestvico Strelci, ki so se zadnjič letos zbrali v mozirskem strelišču, so v četrtem krogu streljanja z zračno puško praviloma dosegali slabše rezultate kot v tretjem, ko so le-ti mejili na vrhunskost. Kljub tresočim rokam so doseženi rezultati prinesli spremembe na trenutni lestvici v posamični in ekipni konkurenci. Razlog za to deloma tiči tudi v odsotnosti nekaterih strelcev. Na vrhu lestvice posameznikov je trdno zasidran Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad, ki je v štirih kolih zadel 711 krogov. Sledita mu Roman dopolnilo seje ustvarjalno bogato življenje umetnika - slikarja, likovnika Jožeta Horvata - Jakija ... Ogromno veliko njegovih likovnih del pa bo dalje ostalo in bogatilo ta naš - širni zemeljski svet. Spoštovani! Ob taki grenki novici, kottokrat, dobi človek cmok v grlo... in stisne ga v prsih. Čeprav vemo, daje življenje pač minljivo. Daje vse na tem svetu relativno. Da smrt nikomur ne prizanese... Meje novica kot mnoge, ali še bolj, o smrti Jakija, čuteče prevzela... O tako velikem vsestranskem likovnem ustvarjalcu in človeku z velikim človeškim čutom ... kot je bil Jože Horvat - Jaki iz Nazarij, skorajda ni moč na novo kaj povedati (saj je bilo o njem in njegovem ustvarjanju ogromno napisanega -tudi knjiga...) Zato se bom osredotočil zgolj na človeško plat... Kako je znal, zmogel čutiti in vsakod- Mežnar (669) in po novem na tretjem mestu Jože Gomboc (651 ). Tudi v ekipni konkurencije prišlo do menjave na tretjem mestu, kjer je SD Gornji Grad II (1.859) prehitelo SD Mozirje II (1.830) in sedaj zaostaja le za SD Mozirje I ( 1.958) ter SD Gornji Grad I (2.016), kije trdno na prvem mestu. Sledi praznični premor, v katerem bodo strelci naravnali merke in se pripravili za zadnjih pet krogov lige. Naslednji krog bo v petek, 8. januarja, prihodnje leto. nevno sprejemati in dajati tiste preproste, male stvari, ki se godijo vsem v množicah, nam povsem navadnim, preprostim, malim ljudem. Kar vse to gaje delalo tudi še dodatno velikega, plemenitega, občudovanja vrednega. Tu povem par anekdot o doživetjih z njim, da zgoraj povedano podkrepim: Ko sem davnega, njega dni - Jakija obiskoval kot miličnik (tj. policist), službeno... Ker so pač k njemu na obiske prihajali tudi visoki politiki, državniki... (še iz skupne države SFRJ), je Jaki tudi zaznal, da tudi jaz rišem, malam - upodabljam, a le ljubiteljsko. Pa mi je nekoč dal kar celo litrsko steklenico črnega tuša ter mi dejal: » Le riši, riši... kadarkoli čutiš tako in utegneš, pa četudi ob polnoči, če ne spiš«... Drugič spet mije dal par miniaturnih pocinkanih ploščic s prevleko bitumen glazure, za izdelavo likovnih del - jedkanic in mi spet rekel: »Z iglo praskaj, grebi, strgaj..., za precizne finese pa uporabljaj pri gledanju povečevalno steklo itd.; Ob gledanju nekaterih mojih likovnih del (katere sem mu upal pokazati!), je rekel: »Vidi, vidi«... in se s pogledom usmeril na cvetje iz srca ... Potem je v roko vzel portret tedanjega načelnika občinske davčne uprave in se v smehu pošalil rekoč: »Ta mi je dvakrat padel v oči... ker mu je podoben in ker ima opraviti z dokaj velikimi novci od ljudi - tudi z mojimi«...; Ko je kot dobrotnik svoje likovne stvarilve, slike namenil kdaj v dober namen... Sem mu ob nekem obisku, (ko sem bil še v uniformi), rekel: »Jaki!, ta tvoja dobrodelna, humana dejanja so tako globoka, velika ..., nujno vredna, da se ob srečanju s teboj, mi, mali, navadni smrtniki odkrijemo ..., da se reče - klobuk dol« in sem hkrati to tudi praktično postoril, da sem se odkril. Jaki pa mije v ponosu rekel: »Bravo! Prvi si od ne-broja uniformiranih mož postave, da si me tako počastil. To morava nazdraviti, da te častim« in me je pogostil...; Koje imel njega dni (nesporazum-no - neprijetnost) v zvezi z rezbar-sko nabožno vsebino (Zadnja večerja), na domačem pesjaku... Mije začuden potožil - o dvotirnosti razmišljanja ljudi... rekoč: »Če je stvarnik človeku v družbo dal tudi žival, psa..., potem mora biti ta z njim sovreden... Tu pa se gredo dvoličnosti oz. dvotirnosti.« Seveda, da sem mu dejal, da so pač to iz globokih tradicij občutljive stvari... Ja, in tudi, Jaki, je bil samo človek kot smo vsi, s takšnimi in drugačnimi lastnostmi. Npr. ko sem mu nekoč za rojstni dan dal svojo narejeno miniaturno sliko ..., se je presunjen, da rečem (otroško do solz) razveselil... A mije že naslednji hip za tem rekel, da jaz njegove pač ne bom nikoli dobil... Pa sem jo, s plačilom, ob prvi nagradi-za delo, v službi. Spoštovani! Ko sem kasneje spet bil na obisku službeno v Jakijevi že novi hiši, (v svojem novem poklicu), komisijsko v svojstvo tržnega inšpektorja, (koje njegova hči ustanavljala obrt). Meje Jaki, rahlo, pozitivno presenečen (nekako preroško) ogovoril: »Vidi, vidi, napredek ... Že prej, ko si v uniformi prihajal, sem čutil, nekako videl..., da je bilo v tebi nekaj več od tistega.«... Pa sem mu pojasnil, da sem ob delu študiral..., ko sem končal, pa sem tu, kot sem sedaj, pristal... Potem meje še povprašal kako in kaj v slikariji počnem ..., pa sem dejal, da sem jo nekoliko zapostavil, ker sem pač študiju in poklicnemu delu več časa posvetil. Ob zaključku dam na piano svoje občutke tudi o tem, kakšen odnos so pokazali naši mediji v zvezi preminulim velikim Jakijem. Tukajšnje domače Savinjske novice Nazarje, so se dostojno, lepo, spoštljivo nanj spomnile in poslovile (z vsebino preko cele strani časnika in to je postoril sam odgovorni urednik - izdajatelj, g. Franci Kotnik). Povsem nasprotno od tega, povedanega, pa seje (skrajno skopo -za takega velikana) odzvala, graje vredno!, naša nacionalna RTV Slovenije - televizija. Saj je le dan po pogrebu, v zadnjih TV poročilih, povsem na koncu, po 23. uri, mu namenila zgolj nepolnih par minut. Tako, da človek ostane brez besed. Naj bo večna slava njegovemu spominu. Svojcem, drugim sorodnikom in prijateljem pa iskreno sožalje. Vlado Parežnik Levstikova 9 Mozirje. Območno združenje Rdečega križa Zgornje Savinjske doline Vabimo Vas na krvodajalsko akcijo v torek, 5. januarja 2010, od 8. do 11. ure v Kulturni dom Nazarje. S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. SREČNO IN USPEŠNO 2010! RM Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 4. kroga: Vrani Vransko : Kamnoseštvo Vogrinec 75:79, Brglez.com : Pungi bar Tip-top 68:61, Zlatorog Laško : BSB Otok Celje 67:55, Griže : ŠK Žalec 69:84, *ŠK Žalec : Pungi bar Tip-top 76:59. * zaostala tekma 2. kroga Vrstni red po 4. krogu: 1. Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje 8,2. Brglez.com Polzela 7,3. BSB Otok Celje 7,4. Vrani Vransko 6,5. Študentski klubžalec 6,6. KK Veterani Zlatorog Laško 6,7. Griže 4,8. Pungi bar Tip-top Polzela 4. UM Utrnila se je zvezda ... ČRNA KRONIKA • VLOMILCI V SLAŠČIČARNI, PEKARNI IN GOSTILNI Gornji Grad: V noči na 23. december je neznani storilec vlomil v slaščičarno Martinca v Gornjem Gradu, iz notranjosti je ukradel menjalni denar in nekaj peciva. V isti noči so neznanci vlomili tudi v pekarno Kramer v Gornjem Gradu. Iz notranjosti niso ničesar odnesli. Vlomljeno je bilo tudi v bar Oaza v Mozirju. Storilec je odnesel menjalni denar in nekaj zavojčkov cigaret. • UDARIL GA JE KAR TAKO Nazarje: 24. decembra je prišlo v Nazarjah do kršitve javnega reda in miru. Znana oseba je pred trgovino Tuš v Nazarjah brez vzroka udarila oškodovanca po obrazu. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog. • PREPIR V DRUŽINI Šmihel nad Mozirjem: 27. decembra je dežurni policist prejel obvestilo o nasilju v družini, ki se je zgodilo v Šmihelu. Oškodovanka se je v nočnem času sprla z izvenzakonskim partnerjem, ki jo je nato med prepirom z glavo udaril po nosu in ji ga poškodoval. Oškodovanka je iskala zdravniško pomoč tudi v bolnišnici Celje, kjer je bilo ugotovljeno, daje utrpela lažje telesne poškodbe. Zoper storilca bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi nasilja v družini. OBVESTILO OBČANOM Ker se v času novoletnih praznikov poveča uporaba pirotehničnih izdelkov, policisti opozarjajo, da je fizičnim osebam dovoljena prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, samo izdelkov 1. kategorije. To so samo tako imenovane pasje bombice in njihove izpeljanke, njihova uporaba pa je dovoljena samo med 26. decembrom in 2. januarjem. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (raznorazne petarde), je prepovedana. Z globo od 400 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če - uporablja ognjemetne izdelke kategorije 1, katerih glavni učinek je pok na krajih, na katerih je njihova uporaba prepovedana (v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve) ali jih uporablja izven dovoljenega časa (dovoljeno samo v času med 26. decembrom in 2. januarjem), - uporablja pirotehnične izdelke v nasprotju z navodili proizvajalca ali jih predeluje zaradi povečanja učinka, jih uporablja v drugih predmetih, sam izdeluje pirotehnične izdelke ali zmesi, ali če pirotehnične izdelke preprodaja. Policisti bodo poostreno nadzirali prodajo, posest in uporabo pirotehničnih izdelkov. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 oli 041/672-115 www.pogreb-morana.sl i Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica l04c/3326 Topolšica IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA ■f7 ‘Go-<96 Za boj z boleznijo ti zmanjkalo je moči, zato spokojno zaprl si svoje oči. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega Silvestra VENERA (20.12.1950 - 19.12.2009) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu monsignorju Vratanarju za opravljen obred, pevcem, pogrebni službi Morana, govornikoma g. Grudniku in g. Šinkovcu za prelepe besede slovesa. Hvala tudi trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste mu stali ob strani in ga ob težki bolezni obiskovali. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njegovi Komu bipticepele, če ne jutru. Komu bi vrtnice cvetele, če ne ljubezni. Komu bi srca jokala, če ne tebi v slovo... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Romana GORNIKA (24.1.1954 - 21.12.2009) Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, sveče, darovano cvetje in za svete maše. Hvala vsem sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, gasilcem, govorniku, pevcem za odpete pesmi, gospodu župniku za opravljen obred, za odigrano Tišino in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Vsi njegovi ^vimrwmimTwrsi Pošljite nam dedka Mraza ali še raje njegovega sina. Rahlo nam je že dolgčas. Kak je preveč, KI MALO Oče vpraša sina: “Kaj si želiš za novo leto?” “Čim več ljubezni na Zemlji.” “Zdaj pa nehaj že enkrat, Jezus! Kaj ne vidiš, da je tam doli že krepko čez šest milijard ljudi?” Nespodobno vabilo “Najraje bi vas še nocoj videl v postelji," reče gost na zabavi čedni plesalki. “Si pa veliko domišljate!” “Saj si lahko. Veste, sem doktor in se mi je kar zdelo, da boste trmoglavili, če ste že do sem prišli tako nahodni.” Novi časi Na Silvestrovo fant pritiska na dekle: “Čim prej se dajva dol in ti bom potem dal mir.” Pet minut čez polnoč se spet ogreje. “Zakaj spet gnjaviš?” se ga otepa dekle. “Pa saj letos še nisva.” Obvestilo Če se vam je letos čas vlekel kot hudo leto, vas obveščamo, da je res bilo. Ne berite, če ... Poskušajte vsaj za trenutek pozabiti, da so nas v to krizo potlačili fakultetno izobraženi lopovi. Ops, je že prepozno. Opravičilo Ob koncu leta se opravičujemo vsem nedolžnim kapitalistom in politikom, ki z izkoriščanjem slabše situiranih slojev nimate nič. Le zakaj ste se videli v naših zbadljivkah? Kriza se občuti “Za nami je res težko, krizno leto,” obuja Bepo spomine. Šimen: “Po čem to sodiš?” “Letos so naredili tako malo petard, da jim jih je zmanjkalo že, ko sem jih prišel šele šestič ponovno kupit.” ČAS ZA SAMOOBDAROVANJE Šalečana zanima: “Ste letos dobili božičnico ali 13. plačo?” Savinjčan: “Če misliš z božičnico na pokvarjen božič, lahko potrdim, da nam je šef na sam praznik natrosil nekaj o krizi in odšel z novim avtom na svoj 13. letošnji dopust." Prerokovanje “Tokratna zima bo najbrž kar dolga,” pravi dedek vnuku. “Po čem to sklepaš?” “Ker je novo leto že tu, zime pa še od nikoder.” Varčevalni ukrepi Šalečan: “Ob zadnjih velikih poplavah ste jo Savinjčani izjemoma kar srečno odnesli.” Savinjčan: “Kakor, da smo imeli izbiro! Sploh si jih ne moremo več privoščiti, od kar je minister Erjavec povedal, da za kaj takega ni denarja.” Kam, le kam? Vanč Dolžan ima problem: “Počasi mi zmanjkuje idej, kje bi praznoval novo leto.” Kolega ga spomni zakaj: “Mogoče pa si že vsem dolžan in nimaš kam?" “O kam bi še imel iti. Samo ko bi le vedel, kje so me že pozabili.” r “,ru>i Cvetke k koprive ) NE ZAVIDAJO MU SAMO BUNDE Bogomir Trbovšek, poveljnik ljubenskega gasilskega poveljstva, koje dobil novo bundo, ki mu jo je pomagala obleči županja: »Županja, če bi zavist gorela, bi midva zdajle imela veliko dela z gašenjem.« Anka Rakun, ljubenska županja: »Ne bo ognja v strehi. Sem vsem obljubila, da jih bom oblekla v novo bundo. Zdaj pa jo sleci, da izpolnim obljubo. Več kot ene nimam.« DOBER TEK ‘MA JAN NAVBREK Jan Zajc, tu pa tam sodelavec Savinjskih novic: »En štrudelj mi pripada, ker sem oblikoval Ljubenskivevnik,en za Pod rečiškim zvonom, tretji pa za Glasilo občine Gornji Grad, pa še bo premalo »cukra« za preživeto trpljenje!« SREČO JE TREBA DELITI Recesijski Božiček: »Še sreča, da me boli hrbet, da se lahko pretvarjam, da imam težak koš. Letos za poštene delavce nimam nobenih poštenih božičnic, čeprav so delali enako pošteno kot prejšnja leta.« Ljudje in dogodki PODRUŽNIČNA ŠOLA BOČNA Lipa zelenela je... Člani Čebelarske zveze Slovenije so prejeli lipo, da bi na celotnem ozemlju države zasadili čim več medonosnih rastlin. Gospod Janez Rop, član Čebelarske družine Gornji Grad, je eno izmed lip podaril POŠ Bočna. Na mrzel decembrski dan smo jo skupaj z našimi malčki iz Vrtca Bočna posadili tudi mi. Življenje smo podarili drevesu v upanju, da nam bo služilo tako, kotje že našim prednikom. Potrudili se bomo in zanjo lepo skrbeli, kar se bo dogajalo v njeni senci, pa pripovedovali našim potomcem. Jelka Grudnik Učenci šole in varovanci vrtca v Bočni so posadili lipo, ki jo je podarila Čebelarska družina Gornji Grad r ODDAJALI Z ANTIBIOTIKI »NABITO «MLEKO V novembru je v naši občini odjeknila neprijetna vest, da so v Ljubljanskih mlekarnah odkrili v mleku antibiotike in da je največ takega oporečnega mleka prišlo prav iz mozirske občine. Veterinarska postaja Mozirje je pri 62 rejcih ugotovila bolezni vimena, zaradi katerih je bilo zdravljenih 95 krav z antibiotiki in to na 41 gospodinjstvih. Takoj po zdravljenju je bilo vsem tem rejcem za osem dni prepovedano oddajanje mleka v zbiralnico. Kontrola, ki so jo opravili veterinarski inšpektorji v Mozirju, je pokazala, da pet rejcev ni upoštevalo prepovedi oddajanja mleka. Včasih je res luštno b ' lo... V bočki šoli smo se v zadnjih tednih posvetili življenju v preteklosti, spoznavali običaje, ljudsko izročilo, način življenja, prebirali rime in izšte-vanke iz zbirke Enei benci na kamenci, zbirali stare predmete, se o njih pogovarjali, jih primerjali s predmeti in načinom uporabe danes, jih risali ipd.. Spoznali smo, daje bilo življenje nekoč precej drugačno, da so si ga ljudje s svojo iznajdljivostjo v preteklosti znali izboljšati ter popestriti, na koncu pa smo prišli do spoznanja, da si danes živ- S pomočjo upokojenih krajank iz Bočne so se bočki učenci marsičesa naučili ljenja brez vseh pripomočkov, ki so nam na razpolago, ne znamo več predstavljati. Posebno čast so nom s svojim obiskom izkazale upokojene krajanke iz Bočne (Ela Marovt, Francka Miklavc, Marija Robnik in Ana Rop). Z nami so z veseljem delile ljudsko izročilo-pripovedovale so nam o igrah, ki so se jih otroci igrali, medtem ko so pasli krave, njihovih šolskih izkušnjah ter mnogih prigodah in o tem, kaj vse so včasih znali postoriti že kot otroci ter česa so se najbolj razveselili. S seboj so prinesle tudi svoje čudovite izdelke, ustvarjene z ljubeznijo do klekljanja, pletenja, vezenja in šivanja. Bili smo navdušeni, kakšne umetnine lahko nastanejo z malo vztrajnosti in volje. Najbolj nestrpno smo čakali, da se preizkusimo v kiekljanju. Skupaj smo bili še enkrat, ko so nam prijazno priskočile na pomoč pri šivanju božičnih medvedkov in angelčkov. Saj veste, kako težko je vtakniti nit skozi šivankino uho... No, z njihovo pomočjo je bilo šivanje prav enostavno, medvedki pa nas zadovoljno čakajo na šolski razstavi, da jih vzamemo s seboj domov na počitnice. Učenci z učiteljicami Mojco, Jelko in Renato smo jim zelo hvaležni. Rečemo lahko, da bi si želeli le še več takšnih sodelovanj in izmenjav izkušenj, kajti vsi ljudje, ki svoje znanje, spretnosti in sposobnosti delijo z drugimi, so nekaj izjemnega. Odrasli pa si želimo izjemnih otrok, kajne? 30 /eti ... BOGATEJŠI SMO ZA NOVO ŠOLO Naša učilnica je velika, svetla in topla. Te besede ponavljajo šmihelski otroci, kajti ne prihajajo več v staro zakajeno učilnico, ampak v novo. Njihove dolgoletne želje so se uresničile, saj so prav za praznik naše republike dobili novo šolo. Zgrajena je bila iz sredstev samoprispevka. Na ta objekt smo lahko vsi ponosni, saj je vsak od nas prispeval svoj delež v obliki samoprispevka. V šoli bo dobila svoj prostor tudi mladina, ki si ga je že tako dolgo želela. V dvorani bodo zopet lahko zaživele igre in druga kulturna dejavnost. &O /etd ... GOLTE - VELIKA PRIDOBITEV GORNJE SAVINJSKE DOLINE Turistični center Golte je praktično pripravljen za sprejem prvih turistov. Med delom je prišlo večkrat do krajših zastojev, za katere je potrebno poiskati vzroke predvsem v slabem vremenu, tu in tam tudi v zamujanju dogovorjenih rokov izvajalcev in še bi lahko naštevali. Tako je kljub raznim oviram center praktično gotov in te dni so že prišli prvi gostje, ki bodo tam prenočevali in tudi preživeli več ali manj dni. Res je, da so to šele tisti prvi gostje, na katere Gornja Savinjska dolina že čaka številna leta nazaj. Pripravila Tatiana Golob Jelka Grudnik Napovednik dogodkov • Četrtek (31. december), ob 22.00. Mozirski trg Silvestrovanje z ansamblom Navdih___________________ • Sreda (6. januar), ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Pravljična ura za otroke: Medvedji čofot____________ ŽIVALI - PRODAM Prodam teličko in bika, stara 10 dni in mladiče nemškega ovčarja; tel. 583-52-39. Prodam plemenske jagnjice in ovna js pasme, kontroliran trop; gsm 041/211-449. Prodam mladega burskega kozlička za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/881-409. Prodam en teden starega bikca limuzin; gsm 041/324-438. Prodam bikca sivca, starega 7 dni; tel. 583-11-20. ŽIVALI-ODDAM-PODARIM Oddamo črnega psička, mešančka med novofundlandcem in nemškim ovčcrjem, starega 2 meseca; tel. 03/584-32-30. Podarim psičke mešančke, stare 8 tednov; gsm 031/270-326. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam zajčke, težke 1,5 kg - že očiščene; Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. tel. 58341-49. Prodam računalniški komplet (računalnik, monitor, zvočniki, miška, tipkovnica); gsm 031/477-271. DRUGO - KUPIM Kupim traktorske gume in platišča 12/4-28 - rabljene; gsm 031/530-533. Prodam planimo desko 360° - Mušič, po ugodni ceni; gsm 031/509-251. Ugodno prodam čisto nov akomulator topla 75 A,’ gsm 051/377-025. Prodam TV philips, star 1 leto, raven ekran 70 cm, cena 200 eur; gsm 041/ 968-450. NEPREMIČNINE Prodam manjšo kmečko hišo, primemo za bivanje ali za vikend; gsm 041/463-608. Novo stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. Prodam elektromotor 5,5 kW z celotno opre- DELO mo, malo rabljen; gsm 031/262-019. Iščem delo; gsm 041/844-031. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@sioi.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. KAJ NOVEGA, ČUDOVITEGA BI PODARIL NAJDRAŽJIM? Ne morete zgrešiti! DARILNI BONI SOLNI TEMPELJ! SOLNE TERAPIJE! 031/788-881; www.solni-tempelj.com Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. OSTREŠJA, PREKRIVANJE STREH, BRUNARICE V naši ponudbi so tudi lesene hiše, nadstreški, balkonske in vrtne ograje ter vrtne hiške. Gsm: 041/463-490, e-pošta: franci.obojnik@ gmail.com. Brunarica projekt, Franc Obojnik s.p., Radmirje 108, Ljubno ob Savinji. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. RAČUNOVODSKE STORITVE Strokovno - kvalitetno - po ugodnih cenah! Srečno in uspešno 2010. ASU Suzana Urbanc Renko s.p, gsm 041/429-755, Ljubija 95,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. Ljudje in dogodki ŽIVE JASLICE V DOL-SUHI V gibu in pesmi prikazali dogajanje v Betlehemu Člani rečiškega turističnega društva že vrsto let sledijo tradiciji upodabljanja rojstva Božjega deteta. Letosjim je pri postavljanju živih jaslic, ki so postale del slovenske božične kulture, ponagajalo vreme in so dve uprizoritvi pod streho spravili le na Štefanovo. V igro so akterji različnih generacij vložili vso svojo pozitivno energijo in vgibu in pesmi nazanimiv način prikazali dogajanje v Betlehemu pred dvema tisočletjema. Tudi letošnja uprizoritev zgodbe je bila postavljena v naravno okolje kamnoloma v Dol-Suhi. Za obogatitev prizorov so s svojimi glasovi poskrbeli Habrovi fantje. Samo predstavo je težko opisati z V igro so nastopajoči vložili vso svojo pozitivno energijo in na zanimiv način prikazali dogajanje v Betlehemu pred dvema tisočletjema (foto: Marija Šukalo) besedami, prevladovala so notranja doživetja vsakega obiskovalca posebej. Prihod Jožefa in Marije v hlevček, pozdrav pastirjev, prihod treh kraljev, izročanje daril, so le nekatere od »slik«, ki so sijih obiskovalci lahko ogledali. Z uprizoritvijo božične zgodbe so v želji, da bi obiskovalcem približali skrivnost Božjega učlovečenja, v Turističnem društvu Rečica ob Savinji ob številnih sodelavcih tudi letos v veliki meri uspeli. Veliko število obiskovalcev iz naše doline in širše, ki se iz leta v leto vračajo v Dol-Suho, da bi si ogledali žive jaslice, so le dokaz več, da ima vodja projekta Vinko Jeraj dobro ekipo. Marija Šukalo ŽIVE JASLICE V PRAVLJIČNEM GOZDU V LOGARSKI DOLINI Skrivnost božične noči približali obiskovalcem Kljub dežju so na Razpotju v Logarski dolini na božič lahko uživali vsi tisti, kijimje svetopisemska zgodba o rojstvu Jezusa blizu. Člani Kulturnega društva Franc Herle iz Solčave so namreč uprizorili skrivnost božične noči. vilnim obiskovalcem. Da je bilo Štefanovo še bolj »flet-no«, so v uvodu poskrbeli otroci. Ti so spregovorili o decembru, o anekdotah in o mitih v svojem domačem kraju. Prav tako so se »kunštvali« o datumu Jezusovega rojstva in o ésca ■■ ÉÈ V<- \ Člani Kulturnega društva Franc Herle iz Solčave so uprizorili skrivnost božične noči (foto: Marija Šukalo) Medtem koje bila zaradi slabega vremena uprizoritev na božič v prostoru pred penzionom, so na Štefanovo zgodbo v celoti postavili v Pravljični gozd. Tako sta Andreja Bizjak in Primož Plesnik v sodelovanju s solčavskimi kulturniki pripravila nepozabno doživetje šfe- začetkih postavljanja jaslic na Slovenskem, ki so bile postavljene vjez-uitski cerkvi v Ljubljani. A tokratne v Logarski dolini so bile nekaj čisto posebnega, otroci so namreč postali pastirji, solčavski kulturniki pa svetopisemske osebe, ki so približale [Ljudje in dogodki Zbirka Aleksandra m aAiiiADjjj Videčnika HA SÉ D' Celje - skladišče D-Per 7/2009 5000023791,53 COBISS Aleksander Videčnik (levo) prikazuje muzejskemu sodelavcu Matiju Blagojeviču diplomo Črni krst, ki jo je prejel ob opravljenem strokovnem izpitu črkostavca (foto: Marijan Denša) Kot se hrast zaveda svojih korenin, s katerimi kljubuje viharjem časa, se jih moramo zavedati tudi mi. Po eni strani kot celovito, narodno telo, po drugi strani pa v okviru manjše, lokalne skupnosti. In seveda tudi kot posamezniki. Le skupnost, ki pozna svojo zgodovino in svoje korenine, se je zaveda, jo ceni in ohranja ter se iz nje uči, se vidi v prihodnosti, v katero razteza svojo krošnjo. Tega se že vse življenje zaveda tudi Aleksander Videčnik, ki se je pred 34 leti kot upokojenec priselil v Mozirje. Od tedaj je zaznamoval življenje v dolini s svojim raziskovanjem in ohranjanjem lokalne kulturne dediščine. Seveda seje pri svojem raziskovanju znal ozreti tudi po drugih krajih in deželah, a za Zgornjo Savinjsko dolino in njene prebivalce je odločilno njegovo lokalno delovanje. Nešteto člankov, veliko knjig, razstav, predavanj, tematskih večerov, predstavitev in drugega je organiziral sam ali v sodelovanju z drugimi o tem, kar je spremljalo lju- di v tem prostoru skozi čas. Pajčevini pozabe je s pomočjo dokumentov, predmetov in zlasti pričevanj ljudi iztrgal številne skoraj pozabljene zgodbe ter jih ohranil prihodnosti. Pravi varuh kulturne dediščine Zgornje Savinjske doline, saj Aleksander starogrško pomeni »mož, ki brani«. Z vizijo, s pogledom naprej, v prihodnost, Videčnik. Pri svojem delu je zbral različne predmete, številni od njih so bili predmet njegovih raziskav ali pa so mu pri teh služili. Kot pravi muzea- lec jih je skrbno uredil in leta 1999, torej pred desetimi leti, celotno zbirko podaril kraju Mozirje, ki je dobila ime Zbirka Aleksandra Videčnika. V njej je kar 1.900 predmetov. Najzanimivejši in najvrednejši so razstavljeni. Tako lahko obiskovalec občuduje faksimila Dalmatinove Biblije, Slave vojvodine Kranjske, prvi vodnik po Savinjskih Alpah, prvo slovensko strokovno pravniško knjigo in druge, nič manj zanimive in pomembne knjige. Razstavljeni so redki primerki Sovretovih Starih Grkov, Cankarjeva dela in seveda številna avtorjeva dela. Tu so še zbirke starih bankovcev, listin, zapisov, gramofonskih plošč... Zbirka je sestavni del Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani, s katero upravlja Osrednja knjižnica Mozirje. Postavljena je v centru kraja, nad slaščičarno Polonca in je odprta v dopoldanskih urah, v sredah in petkih pa popoldne. Zbirka je predstavljena tudi v ličnem in bogatem vodniku. Marijan Denša Na Solčavskem se zima drži Čeprav nam jo je letošnje spremenljivo vreme ob koncu leta dodobra zagodlo, zima v okrilju Kam-niško-Savinjskih Alp vztraja. Ko seje stalila velika količina snega inje padla obilica dežja, so na travnikih pod Ojstrico in goro Ute nad Logarjevo domačijo nastala jezera, ki so zdaj že zamrznjena. Alpe se ozirajo v zrcalo v dolini, pogled je izjemen. Čeprav sta ledene stene, kapnike in »galerije« dodobra namočila odjuga in dež, se v Logarski dolini še vedno najdejo »steklene skulpture«, ki privabljajo ledne plezalce. A je to početje v tem času zares zelo nevarno. Ko se lomijo ledene sveče, lahko ogrožajo življenja. Na cesti med Solčavo in Logarsko dolino smo srečali dva Ogledalo zasneženih Alp na Logarjevih travnikih (foto: Jože Miklavc) Ledno plezanje je v tem času lahko hudo nevaren šport (foto: Jože Miklavc) Kranjčana, ki sta se vzpenjala v ledene »orgle«. Na vprašanje, kaj pa (ne)varnost,je alpinist, kije varoval od spodaj, dejal, da on »zgoraj« že ve, kaj mu je storiti. Je mislil na soplezalca v steni ali koga še višje? Jože Miklavc NOVOLETNA LOGARSKA DOLINA