St. 31.
V Trstu, v sredo 19. julija 1882.
Telaj VII.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V edinosti j« moC«.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako aredo in saboto o poludne. Cena za vse leto je O rM., za polu leta S gld., za fietrt leta 1. gld. SO kr. — Posamezne Številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Trat« po S kr., v Gorioi in v AjdovSčini po O Ur. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravaiitvo »via Zonta 5«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »vla S. Lazzaro« Tip. Hnala; vsnk mora hiti frankiran. Rokopisi brez posehtie vrednosti «e ne vračajo. — lnseruti (razne vrste naznanila in poslanice) ae zaračunljo po pogodbi — prav ceno; pri kratkili oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Nekaj o glasovitem 19. § temeljnih zakonov kot avstrijsko-slovanskem paragrafu.
Spis. Mestoselski.
(Konec.)
Mi hočemo, da s« ta § uresniči, ker drugače ne pridemo do omike. To pa je naturno pravo, ki je sme dopuščati vsaka država brezi strahu za svoj obstanek. Tu namreč ne gre gledati vladi, ali je sme uresničiti ali ne; na opak, ona mora na to gledati, razen ko bi po sili ne hotela imeti čvrstih, svoj položaj v političnem veledruštvu umečih državljanov. Da se pa naš jezik ne rabi v Šoli, uradu in javnem živenji, nemamo se nikakor nadejati omike. Z njo pak Izgubimo vse, vso bodočnost, in vtopimo se v ptujstvu. Mi nočemo rabe jezika le zaradi njega, ml to hočemo zaradi omike. Jezik hi se za silo uže tuko opilll, kakor se je brezi šol in uradov, i to v razvoji domačega slovstva. Živ dokaz je to, da ima naš jezik svojemu živenju in rasti potrebne soke v sebi. Večjega dokaza pač ni treba. Da bi bili Nemci z nami v jed-nakem položaji glede 19. kar pa niso, upili bi uhoglušeče: »Vlada, daj nam, kar je v 19. 8 izrečeno. Mi hočemo omiko, do katere imamo vso pravico!« Mi pa da ne bi se smeli zanj poganjati? Pač res: »Antenor potuit.. .«
Slovenec mora hoteti omiko in uresniČbo g 19, ter prav dela, da se pa je oklenol, držeč se ga kot edine kotke, ki ga moro rešiti v burnih valovih sedanjega časa. Gorje mu drugače I Nič ne dć, upijemo in trobimo, dokler se kljubestni Jeriho naših strupeno sovražeči h zoprnikov ne zgruzne v prah. Stvar le dela in cene vredna, ker j«-j je iine: Omika, ali duševni dan, brezi katerega se nobena rastlinica v našem duhu in srci prav razviti ne more. V duševnem somraku pak živeti, to je počasno umiranje ali smrtonosna hiratev, o kojej se mora nam duh spenjati kakor pred grozovito pošastjo, ker hoče, da nas uniči in v naročje potisne zeljno na nas prežečemu sovražniku. Slovenec mora si prisvojiti omiko; ali t t» mora uporabiti sedajnost. sedaj no priliko, ki se zanj nikdar več ne povrne. Drugate \a zmerom zaostane, Se jezik in narodnost i;gul/i, ter stopi pod guleČ i ptuji jarem. NoLen narod ne more več obstati brez omike, to bi bilo v denašnjih časih očitno protislovje in naravnost nezmisel. Naravno pa je proti temu, da išče omikani sosed neomikanega soseda vpreči v svoje zahteve, kar prav leliko doseže. Najprej ga duševno uniči, potem pa materijalno izinolze in popolnem usiromači; kajti duševnost stoji velikrat z materijal-
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinske črtice, spisuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Pred Huni je zbežal škof Sekund oglejski v Grad (Furlani pravijo Grdo) in njegov nastopnik S. Niceta je Gradu sezidal stolno cerkev sv. Evfemije (450). Skof oglejski Pavlin je takrat, ko bo Longobardi prihrumeli na Furlansko, zbežal v Grad z sv. relikvijami, knjigami in dragocenostmi oglejske cerkve. Tu«'i tržaški škof Geminijan je takrat prenesel v Grad relikvije od 42 mučenikov. Pavlin, dasi tudi v verskem prepiru zaradi božanstvene nature v Kristu (i kapiteljni) v nasprotji s papežem, in toraj razkolnik, podvrgel se je naposled napezu in je prvi se zval »patriarh«, ali očak. *) Nastopnik Pavlinov v Gradn, patiiarh Elija skliče, 1 ^r'™* zi>or v Grad, pri katerem je bilo pričujočih 20 škofov, in so potrdili, da ima biti odsbj škofov sedež v Gradu zaradi veče varnosti. Papež Pelagij II. potrdi Elija patriarha v »novem Ogleji« (nova Aquileja) kot metropolitanskoga ali višjega škofa beuečanskegu in isterskega (gradense časti uru totius Venetiae et Istriae metropolis). Škofje tržaški in istrski so bili podložni grajskemu patriarhu. L. 585 jeseni je nnstala strašanska povodenj
So vsej Beneškej iu frinlskej deželi, in takrat ie oča začela teči po drugej st.ugi, kder je ostala do denašnjega dne. Takrat v silnej povodnji je
*) Bolje da rabimo besedo mej narodno »patriarh« nego »očak«, kajti v srbščini »očak« pomenja: dimnik, od »čad« — (dim).
nostjo v skoraj neverjetnej zvezi. To vidimo prav razločno pri podjarmljenih ali v ptujstvu vtopljenih ljudstvih. Omikani narodi pa proti temu zavedno iu ponosno stopajo na svetovnem sejmišči in ni se jim bati motečega uboštva, niti še bolj motečega zaničevanja.
Skrajno gorje pa Slovencem, ko bi prišli avstrijskim Nemcem „v Šako. Veliki zgodovinar latinski, Tacit, pravi: »Človeku je vrojeno, da sovraži onega, kogar je bil razžalil«.*) To pa prihaja odtod v našem slučaji: Nemec nas ni nikdar ljubil. Se več. Zmerom nas je zatiral in naše pravice oskrunjal. Ker je to mogel, delal je to tem ljubše in tudi lažje. To Nemci dobro vedo, pa tudi to ved6, da smo jim baš zaradi tega sovražni in da bi se mereč s6 z lastno pedjo — ne mogli od nas nadejati druzega nego maščevanja v nam ugodniših slučajih. Ker so bili Nemci navajeni nas videti ponižne in brez duševnih izjav na veliki zvon obešenih nam še zdaj v prvem obziru stanovitno srčnost v drugem prodirajočo zmožnost odrekajo, prav kakor glasoviti cerkovni govornik Legneri pravi (Quaresinale; predica XIX.): »Ako je kedo ponižen ter voljno prenaša vsako razžaljenje, pravi se o njem, da je malosrčen«. A za Boga, kedo nam je pa srčnost dajal, sosebno nam Slovencem? Prejšnje vlade? One, ki so nas dušilein zatirale? V sorodnem zmislu piše veleduhovitl Oangalli, papež Klement XIV. v svojem Viagglo per 1' Italia« tako-le: Će se Vam zde novi Rimljani premalo junaški, to prihaja od njih sedajne vlade, ki jih sij srčnostjo ne navdaje; drugače je pa dobiti v njih vsakega semena lepih lastnosti, ter so prav tako dobri vojaki, kakor drugi, ke-dar se vojskujejo pod katero ptujo oblastjo«.
Da se nam i Nemcem v javnih zadevah po ni-kakem ne ujema, to poslednji vedo in ker se jim je v novejih časih vendar le bati, črte nas Še več. Tedaj gorje nam, ko hi zopet prevladali ti naši zoprniki.
Atile, biča Božjega časi bi na nas prišli: Nemci za bogato politično mizo možujoči, vsa predstva uživajoči, mi pa strežniki in — plačniki brezi vsake svoboščine. Toraj ne smemo več govoriti kakor nekedaj; »Olkladki niso odpadki« ali pa: »kar se uleče, ne uteče«, mariveč tako: Naprej, stanovitno naprej 1 To bodi nam duševno oporišče. Toda vsi naprej, vsak po svoje, vsi; kajti veliko rok mnogo obroči. Na druge se nam ni zanašati nego na našo moč in pravo: g 191 ker sami sebi nismo vselej zvesti, kako bi nam drugi bili? Kdor pa iz našega tabra na ptuje gleda, v tega naj zgrmi stara naša prislovica: »Kedor iz domačega maha hiti, na ptujem v blato sede«.
Vi Slovenci, kar vas je še mlačnih, ve v narodnih rečeh še strahopetno mečkajoče občine in društva, ki
*) Proprium est humani ingenli odisso onem laesorit. Tac.
na otoku Barbani na nekem drevu bila najdena podoba Matere Božje, ki je dala povod k glasovi-tej božjej poti na otok Barbanskl, kder se je velika cerkev sezidala. Patriarh Sever skliče 1. 589 cerkveni zbor v Maran, pri kojem je bil pričujoč i tržaški škof Sever, ki pa ni hotel pritrditi raz-kolnikom, ter je z drugimi škofi raje se držal sklepov rimske cerkve. Ko so Tržačani bili pod Bizantini, plačevali so 00 zlatov davka, (cekinov imenovanih »mancosi«), in vsa Istra je plačala 344 zlatov.
Zaradi sorodnosti novoslovanskega jezika z sta-rosloveuskim sklepajo najuinniši učenjaki (Miklošič), da so sedanji Slovenci prišli od podunavskih krajev, katerim so kedaj Panonija pravili. Da so nekateri Sloveni uže pred prihodom Obrov, okrutih zatiralcev njihovih, naselili se daleč proti zapadu do bavarske meje, uže 1. 595, to je gotovo, kajti takrat so uže Obri bivali po panonskih pokrajinah in ne bi Slovanov bili pustili skoz svojo deželo. Večinoma so bili Slovenci mirni poljedelci in pastirji in zat6 ni brati v zgodovini o krvavih bitkah in okrutnih pobojih njihovih, kakor o drugih sosedih Obrih, Lan-gobardih, pozneje Frankih. Dasi pravi »slovano-žrtna Kandler-jeva« svojat tržaških zgodovinarjev talijanskih, da so takrat okolo 1. 600 po Kr. prvikrat Slovenci v naše pokrajine »pokukali« in potem spet na Koroško(?) zbežali, od kodar so prišli (Cavalli Storia d. Tr. p. 53), vendar nijeden trezen in pošten zgodovinar ne more temu pritrditi. Slovani so uže pred tu bili in novodošli njih bratje so se ž njimi k malu združili in vso pokrajino v lasti imeli in jo imajo do denašnjega dne, ter nadejamo se, da je z lepa ne puste! Slovane češke, moravske in del Slovencev (karantanske Slovence) jo osvobodil Samo od Obrov ter ustrojil neodvisno slovansko kraljestvo od 1. 623 do smrti njegove I. 638. JHitroje nastalo
vas je v tem toliko, da je le ime, zdramite se enkrat, vpirajte svoje oči v rešilni 10. g temeljnih zakonov, ki se je ustolil na mogočnem sedeži, da nam vse, kar nam je sveto: jezik in po njem omiko bodi si povrne, ohrani ali omisli. Ne bodimo več ponižni trpini, da bi nas Nemec okoli prsta ovijal. Tudi mi imamo uže nekaj, s čemer se moremo tem več ponašati, ker je sad naših težav in sil. Vrzimo njim, ki se jim v Avstriji toliko dozdeva, peščico njih Zelencev in Gabušnikov v naročje, to vse imajo. Tudi teh je nekoliko, ki jim je pri zibelki slovenska mati prepevala; kaj pravim nekoliko? Mnogo jih je. Ako to zrelo preudarimo, zagledamo veledoniišljijo teh nemških kričačev v smešnej njih huditiščini in nagoti.
V volji in debilnosti je početek, porok za sijajin izid; omika pa je oblast, g 19. temeljnih zakonov pa je naše sijajno pravo, slovansko pravo!
Tržaški mestni zbor.
Pred vsem moramo omeniti proklamacije mestnega župana. V tej je zopet pisal o pravicah in gospodstvu Italijanov v Trstu, ali nas Slovencev je letos še manj omenil, nego pred 3mi leti, ko je bil prvikrat izvoljen. Vidi se iz tega, da so Lahoni na Slovence zdaj še veliko bolj hudi, nego so bili poprej in da jih strašno bode, ker so se drznoli letos Slovenci v mestu nastopiti prvikrat v volilnem boju. Gospod župan pa ni omenil v proklamaciji, da bode Trst letos obhajal 500letnico, odkar je spojen z Avstrijo in tudi razstave ne omenja. Vse to je pomenljivo in naj bi si to naša deželna vlada dobro zapomnila in se več ne dobrikala toliko Lahonom; rajši naj podpira z vso močjo vedno zvesti slovanski element na Primorskem, ker le s tako politiko si more vlada zagotoviti pravo avtoriteto v Trstu, Istri in na Goriškem.
Vlada ima najlepši izgled v Dalmaciji, tam je bilo pred 15 leti, kakor je zdaj tukaj in v Istri, a kako stoje tam stvari danes? Ker je tukaj enaka bolezen, zato je naravno, da mora vlada rabiti tudi enaka zdravila. — Da je treba radikalnega postopanja, to nam kažejo dogodki zadnjih dni.
Predvčerajšnjem je bila seja mestnega zbora. Na dnevnem redu je bila volitev delegacije (izvrševalnega odbora). Progressova stranka je slutila, da bi, ako dojdejo k seji vsi konservativci, v delegaciji zadnji imeli večino, zatorej so porabili priliko, ker je konservativec Mauser sel po opravkih v Dalmacijo, da so napravili novošegni strike. Kako so to «pogruntali?» Bilo je v seji obojih enako, to je 26 progressovcev se županom in 26 konservativcev. Da pa je volitev veljavna, mora biti pri volitvah nazočih najmanj 28 s
a Še hitrejše razpadlo to Samovo kraljestvo »segajoče od tržaškega morja do Donave in od Donave gori notri do izhodnjega (severnega) morja«. (Trdina: Zgod. Slov. st. 32.). Slovani v spodnjej Avstriji so prišli zopet pod Obre, ki so neusmiljeno z njimi ravnali, a Slovenci ko nekej časa imeli svoje vojvode, a 1. 748 so prišli pod bavarsko in pod frau-kovsko navlado. Kakor posamezne obitelji nastanejo, rastejo, propadajo, tako posamezna kraljestva in mesta. Oglej je bil razpadel, Grad se je dvignol, a še bolj so hitro vzrastle Benedke, ki so uže 1. 697 i mele svojega vojvodo (doge— brv. dužd). Primorska benečanska In istrska mesta, mej njimi i Trst, bila so pod bizantinsko (grško) vlado, in Longobardi so imeli v lasti le notranjske pokrajine. Primorska mesta so tudi imela v cerkvenem obziru svojega višjega škofa v Gradu, a notranjska v Ogleju, in to je dalo povod mnogim prepirom najprej mej bizantini in Longobardi, potem mej Benečani in longobardi, in naposled mej cesarji in papeži in Benečani.
Istra je bila pod Longobardi zase vojvodina, spadajoča k italskemu kraljestvu, tako je n.p.Deziderij, poslednji longobardsko kralj, bil prej istrski vojvoda. L. 752 so bili Longobardi vzeli Raveno, glavno mesto bizantinskih eksarhov, in leto potem vso Istro, a le 774 je Karol Veliki, frankovski kralj, uničil longobardsko kraljestvo v Italiji, razširil ineje svoje velike države do Slovencev. Oglejski patrijarh Pau-lin II. pokliče Karola, naj si podvrže Slovence, da jih pridobi lažje za krščanstvo, kajti neki so še bili pogani. L. 788 pošlje Karol svojega sina Pipina na Slovence, ki so bili leto pozneje uže vsi fran-kovskemu kraljestvu podvrženi.
(Daljo prihodnjič.)
županom ali namestnikom; ako li Lil doma Mauser, imeli bi bili konservativci s županom vred zadostno Število, da bi bila volitev veljavna, ako bi se bili tudi odtegnoli progresisli; tako pa so zadnji otdali prazne listke, kar toliko pomenja, kakor da niso na-zoči in volitev je bila neveljavna, ker se je računilo, da je bilo nazočth so županom vred samo 27. — Župan je torej moral sklei otl sejo.*) Kaj zdaj? Konservativci ne pridejo najbrž • več v sejo, dokler ne bode doma Mauserja, in če se jim ne posreči, da dobe večino v delegaciji, potem utegnejo celo odpovedati se, to saj oamerjavajo mnogi, a vlada ne ve, kaj bi storila v tej zadregi.
Vlada Je h ko vidi, kaj namerjavajo progressovci.
radikalnih sredstev. Slovani na Primorskem prote-stujemo proti takemu ravnanju, na nas bode imela vlada, ako z nami ravna pošteno, vedno najboljšo zaslombo in ne bode sr> jej treba bati nelojalnih demonstracij. Vlada sama zdaj vidi, kaj velja božkanje nezadovoljnih. Videant consules!
Politični preg-led.
Notranje dežele.
Skupnih drla onih financ minister pl. Kallag odpotuje 30. t. m. v Uosno, da se na mestu poduči v tamošnjih razmerah.
Ker so ustaoocerna stranka pobija od vseh strani ter jo tepe udarec za udarcem, zaSeaje delati Škandale, kakeršno nahajamo le pri zdi-vjanih in pijanih ljudeh. Tak škandal je napravila tudi zadnjo nedeljo na Dunaju. Izvrševalni odbor nemške ljudske stranke jo namreč sklical shod. Prebral se je program te stranke, govorilo se je o izvršitvi §. 19. temeljnih zakonov in o predrugačetiju volilnega zakona, preSitala se je dalje neka spomenica dr. Fischofa, katera se je z veliko polivalo sprejela. Potem pa je govoril nemški nacijonalec Friedjung i napravili so njegovi pristaši tak škandal, da se je moralo zborovanje končati.
Nemški časniki hudo ropočejo, ker je vlada prepovedala Parteitag v Celji; ko je pa prepovedala Slovencem tabor, takrat pa nobeden ni zinol, kakor bi Slovenci ne imeli tistih pravic, katero imajo Nemci. Službeni dunajski »Frem-denblatt« tolaži tedaj Nemce s tem, da se je tudi tabor prepovedal ter dostavlja, da vlada hoče, osobito na jezikovnih mejah, preprečiti vse narodnostno ščuvanje in zatirati agitacije, ki bi kalili mej narodi mir.
V na nje dežele.
Crnogorski knei je rekel nečemu državniku, da bo od zdaj zanaprej na to delal, da so modro porabijo sedanjo razmere, da se blagostanje v deželi razvije, ustanovć šole i napravijo ceste, eploh da se posvetijo vse moči blagonosnemu delu. Se le potem, ko so bo mnogo let neprestano delalo za napredek Črnegore, nastane pra-šanje, kako dolžnosti njemu nalaga zgodovinski razvoj vshodnih narodov.
Na Bolgarskem se, žalibog, notranji prepir neče poleči, ampak vsplamenil je tako, da se je najhujšega bati. Konservativci in liberalci si srdito nasproti stoje, i to politično nasprotje je seglo uže do tega, da je celo v rodovinah domači mir pokopalo. Tužna Bolgarija!
Na Ruskem se je zadnji teden pripetila grozna nesreča na železnici, ki drži iz Moskve v Kursk. Mej postajama Crni in Podijevo se je ponoči v strašnem viharju prekucnol vlak 14 sežnjev globoko ter v močvirje tako zaril, da je bil popolnoma pokrit; 180 ljudi je živenje zgubilo, mej temi tudi general Drcntelen.
Nemški cesar je včeraj prišel v gostinske toplice.
Konferenca v Carigradu je turškej vladi naročila, naj ona napravi mir in red v Egiptu; ako bi se Turčija branila, ukaže konferenca, da evropske velevlasti zasedejo Egipt. — Mi smo tega prepričanja, da bi boljše bilo, ako bi se to poslednje bilo uže poprej zgodilo. Prevelika ljubezen do Turčije je kriva, da je bilo toliko Evropcev pomorjenih i da leži lepo mesto Aleksandrlja v razvalinah. Sramota je sedanjemu veku, i zgodovina izreče hudo obsodbo, da Evropa ni ubranila takih grozovitosti v Egiptu. In Turčija naj bi red in mir napravila v deželi
*} Na galeriji so začeli na to pogresovcl ploskati a na <irugi Btrani j« bilo vpitje: «Abbasso i Progressisti». — Stvar je torej vedno bolj resna.
Faraonov! Saj Še sama doma nema nobenega reda, kako li bi ga drugod delala?
Egiptovski namestni kralj je izdal proklamacijo z ukazom, naj se armada razpusti. Angleške patrole hodijo po Aleksandriji in ustrele vsa-cega, kogar zasačijo pri plenitvi, kdor pa je sumljiv, tega zaprć. Pozvedolo se je, da so celo Ženske s petroljem hišo zažigale. Vse trdnjave se preiskujejo in kanoni s žeblji zabijajo; v necej trdnjavi so nagli 400 mrtvih.
V Arabijevej vojski ni nobenega reda, samo spridena drhal je, ki počenja, kar se jej ljubi, vojaki iz nje uhajajo ter begajo v notranjo deželo, kder se je v več mestih spodnjega Egipta vstaja unela, da se tam vdeležo plenjenja. Bati se je, da fanatična drhal tudi ta mesta požge. V Kairu ostali Evropci so so večidel po žo-leznici oteli v Suec. Namestnik mesta Kairo, ki je ostal zvest namestnemu kralju, preti, da mesto razruši, ako bi Arabi tja prigel z svojo vojsko. Zato zapuščajo mesto tudi muhamedani, ker se bojč, da ga zadene enaka usoda, kakor Aleksandrijo. Po Nilu se no vozijo več ladije, zato pa je začelo pomanjkovati živeža in bati se je lakote; Beduini zapuščajo krdeloma obrežje sneškega kanala in lomastijo v Kairo, kor so nadejajo tam bogatega plena. Arabi so je z glavno svojo vojsko vtrdil pri Damanbouri in več arabskih poglavarev mu je pomoči zagotovilo. — Nemški in amerikanski mornarji so se skrcali, da pomogd napraviti red v Aloksandriji, v katerej se požar še vedno širi. — Sueški kanal sicer ni zaprt, a nevarnost je v njem velika : angleški in francoski vojni brodovi so vedno po njem vozijo, da skrbd za varnost.
Posadka v Kairu se roga namestnega kralja ukazu, naj se vojska razpusti, poslala je poslance Arabiju, naj mesto posede. Pričel se je krvav boj mej prebivalstvom in vojaki, evropske pro-dajalnice so bile poropane in Evropci pomorjoni. Avstrijci in Nemci, ki so v Kairu smrti otšli, pobegnoli so v Port Said, kder so se oteli na francoske in angleške vojne ladije. — Arabi dobiva pomoč od mnozih strani i če so zadnja poročila resnična, bojuje so uže pri Aleksandriji z Angleži, katerim poslednjim je pripeljal general Alison 4000 pešcev na pomoč. Ako ostanejo Angleži sami v boji zoper Arabija, imeli bodo teško in jako nevarno stanje.
Dopisi.
„ , „ .	»V« Ivan, 9. julija.
Predzadnjo nedeljo popoludne so imeli pri sv. Ivanu pod milim nebom domaći ples, ali kakor tukaj pravijo »Sagro«. Kakor vsi radovedni, Sel sem tudi jaz z svojo družinico na sprehod k sv. Ivanu k plesu. Predno pridem v šagro, vidim na visokih deblih več slovanskih zastav vihrati. Pri plesu pa so bili fantje in dekleta v dornačej obleki, posebno dekliška noša mi je dopadla, ker one niso še stare šege zavrgle, kakor več mladeničev v okolici. Zamišljen v ples čujem glas neke tržaške »sartorele« svojim prijateljicom: »Guarda nessun Triestin no bala, solo tutti sciavi«. Beseda, »sciavi« — tako imenujejo Teržačanje nas Slovence —■ tako me je v srce sunila, da nisem mogel molčati, rekel sem jej v laščini: »Dachezavata sorte poi elit. forse da Firenze, cosa cosl la sa lei rispettare le altre pazioni.« Ko je to naše ljudstvo čulo, vprašalo je, kdo je ta, ki nas z besedo »sciavi« žali in da ni hitro pfit odnesla s travnika, gotovo bi jo bili iitirali. Mladeniči, posnemajte ta izgled, i ne bodite sužnji druzih narodov, ampak bodite ponosni, da ste sinovi majke Slave.	^	Okoličanski postopač.
S Krasu, 16. julija.
Sejna pri sv. Tilhu v Svetem 12. t. m. se je prav dobro ob nesel. Ta sejm j* bil uže skoraj opuščen, pa hvala J. Pipanu iz Svete, kateri se je zanj moža« to potegnol, v veliko korist domačej občini in okraju. Zapazili smo jako živo gibanje, prišlo je iz vseh krajev obilo prodajalcev raznega bla<<a. Živine se je prignalo mnogo in se je dosti prodale. Iz Trsta je bilo mnogo kupcev in druge gospode, tudi iz Komna so počestili vsi uradniki ta dan Sveto.
Svetski fantje so napravili popoludne ples pred J. Pipanom, prej pa so šli z godbo počestit bolj odlične občinarje, predno so prišli na plesišče. Godba je bila domača, katera je prav dobro igrala. Fantje pa so se vedli jako uljudno in omikano. Lahko je ta ples v izgled vsakej š.igri v tržaškej okolici. Voditelji
Elesa so se tako spretno vedli, da se ni bilo bati no-enega nereda in nobene nepriličnosti.
Pozno v hladnej noči razveseljavalo se je vse v naj lepšjem redu pri kapljici dobrega terana.
A. K.
V Povlrjn, dne 13. julija.
Imam v Ljubljani prijatelja, ki stanuje v kolodvorskoj ulici v gostilnici »pri Kranjcu« in mu pišem v 21. dan junija nekaj prav važnega in siluega;
na pismo sem naredil pravilen napis po slovensko in pristavil hiš. štev. Jaz Čakam in čakam, odgovora pa le ni. V 9. tega meseca dobim z d i vaške poŠte pismo, osuplo ga pogledam ker bilo je prav tisto pismo, katero sem 21. junija v Ljubljano pisal, i na njem zapisano: »Nicht bekannt, Retour«. Dobro vem, da so pismonoši uže mnogo litrov vina v gostilni »pri Kranjcu polnkali, a zdaj pa niso motrli te gostilne staknoti. V po^lavitem slovenskem mestu naj si vzamejo v izgled naše poglavitne kraške pošte, katere vo lijo v Sežmi in Nabrežini sestri gospodičini Ma-horčič, in naj vam bo v izgled gospod Mihael Los-dorfer, vodja divaške pošte, rojen Nemec, ki je pred malo leti prišel v Divačo i ni znal ni ene besedice slovenski. V teh malo letih se je pa tako slovensko naučil govoriti, da najraji z ljudmi slovenski občuje; zato ga pa tudi vse ljudstvo spoštuje; čist takim gospodom, ki spoštujejo pravico, katera narodu gre.
Tudi tukaj pri nas nesreča ne počiva; včeraj opolu-due je otrok s žveplenko zažgal Blaža Mahniča v Plešivici hlev. Zgorel mu je en prešič in tudi ena krava bi bila, da je niso ljudje hitro iz hleva odgnali; k sreči ogenj ni daleč segel, ker ni bilo vetra in je dež strehe namočil. Roditelji, pazite in skrivajte otrokom žeplenke, po katerih se je uže toliko nesreč prigod ilo.	Rodoljub.
Domače in razne vesti.
SKopetno odlikovanje Slovencev. Došlo je včeraj poročilo z dvora nalega cesarjevima v Pragi. da je Nj. visokost cesarjevna Štefanija milostljivo dovolila sprejeti mesto kumice pri blagoslovenju zastave »podpornega društva« v Trstu. Z veseljem pozdravljajo to vest ne le slovenski delale i v Trstu, temuč gotovo tudi ves slovenski narod. Kakor smo uže pisali, tolikega odlikovanja ni še dozdaj imelo nobeno slovensko društvo. Zatorej pa je dolžnost vsacega pravega domoljuba, da podpira z vso močjo tako važno društvo. Živela velikodušna, Slovencem dobrohotna cetarjevna ŠtefanijaI
visok dar. Nadvojvoda Albrecht }e podaril veteranskemu društvu v Trstu 100 goldinarjev.
Razstava. Zadnji petek je imel izvrševalni odbor za razstavo sejo. Tajnik Bujatti je bral natančno poročilo o vseh stavbah, pripravah in troških za nje. Po odborovem proračunu, če se primerijo troški z gotovimi dohodki, ostane najmanj 1%.000 gold. dobička. Ta svota se porabi v priredbo raznih svečanosti. — Nadalje je odbor po daljšem posvetovanju sklenol, živinsko razstavo opustiti1 Povod tega nepričakovanega sklepa je ta, da se je premalo razstavnikov živine oglasilo, kar prav obžalujemo. — Odbor je tudi \onetno določil, da se razstava otvori, kakor smo uŽe pisali, 1. avgusta. — Te dni je poslalo mnogo razstavnikov svoje zastopnike v Trst, da poslano blago spravijo na odrejeno mu mesto in ga nadzorujejo. Uže zdaj se vidi na tržaških ulicah dokaj tujcev. — Hrvatska bo na trŽaškej razstavi prav vrlo i lepo zastopana, iz vseh krajev bodijo poročila, da razstavi najboljše obrtniško-poljedelske proizvode. Napravila je tudi lasten in krasen paviion v starohrvatskom zlogu, ki je zbog lepote Tržačane osupnel, da ga vsi vprek hvalijo, kar je načast hrvatskemu imenu. Zgradbo sta postavila hrvatski arhitekt g. Bole in vseučiliščni profesor g. dr. Kršnjavi; zastopnik Hrvatske pa je pri razstavi rodoljubni veletržeč g. Mate Polič. — Slovanom, ki mislijo priti gledat razstavo, naj prihod tako vravnajo, da se lehko vdeležo velike svečanosti, katero priredi 10. septembra pod pokroviteljstvom Njeg. ees. visokosti, cesarjeviča Rudolfa stoječe »de-lalsko podporno društvo«, ki blagoslove svojo zastavo. Ogrski oddelek toži, da ima premalo prostora, če tudi je poprej 192 kvadr. metrov odstopil avstrijskemu oddelku, zato pa misli napraviti posebno galerijo. C. k. vladni komisar za bosniško razstavo je tudi uže prišel v Trst ter začel svoja dela, ta razstava bo v poslopji Št. I. Orijentalski muzej bo imel popolnoma opravljeni turški salon. Trialko razstavo odpre nadvojvoda Kari ludevit osobno. CesarjeviČ in visoko njegova soprogo joobiščetanajbi žev začetku septembra cesar in cesarica pa v drugej polovici meesca septembra.
Občni zbor»podpornega delalskega društva v nedeljo, dne 16. t. m. v dvorani »Ros-setti. Udeležilo se je zbora okoli 280 do iiOO udov. Predsednik je naznanil v primernem govoru, da je Nj. visokost cesarjevii Rudolf blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad društvom in sklene svoj govor z vabilom, da zbor zakliče trikratni »živio« cesarju in ce-sarjeviču, visokemu pokrovitelju društva, na kar za-done krepki »živioklici«, da se je tresla dvorana. Ta čin se je tudi precej s6 zahvalo telegrafiral na dvor cesarjeviča. Društvo se je spominjalo hvaležno tudi namestnika tržaškega, kateri je društvo priporočil na tako visoko inesto in mu zaklicalo živahni »živio«. Na to prečita predsednik program za veselico blagoslovenja zastave. Obširen program, kateri priobčimo kasneje, bil je sprejet enoglasno, prav tako proračun za vse dotične veselice in naložil je občni zbor odboru, da vse prav lepo in točno napravi in konečno izreče zbor na predlog g. Vučko-viča odboru najtoplejšo zahvalo za dosedanje vspešno delovanje in svoje neomagljivo zaupanje. Predsednik še naznani, da napravijo vsa slovenska društva tržaška dne 6. avgusta izlet v Sežano, kder bode ljudska veselica z javno tombolo, godbo, plesom, besedo itd. v korist »Narodnemu domu«. Odide v ta namen 0. avgusta ob 3. uri popoludne poseben vlak v Sežano, in plačalo se bode za tja in nazaj samo 1 fcld. 7 kr. od osobe. Zbor vzame to z veseljem na znanje. S tem je bil sklenen občni zbor.
Na c. k. gimnaziji v Trstu je učilo v mi-nolem šolskem letu 11 profesorjev in 12 učiteljev. Na koncu leta je znašalo število dijakov po ravna-teljevem poročilu 306, in 4 privatiste. 124 je bilo
Nemcev, 109 Italijanov, 65 Slovencev (?) Osmi razred je izvršilo 14 dijakov. — Na c. k. viijej retlki je učilo 10 profesorjev jn 7 učiteljev; dijakov je bilo 215, in 2 privatista. Nemcev je bilo 72, Italijanov 112, in Slovencev samo /<¥ (?). Na c. k. ljudske j deikej loli je bilo 1031 učencev, mej njimi /39 Slovencev. Dosti se jih je toraj moralo mučiti z nemškim jezikom, ker se nam v mestu slovenska šola ne — privošči. Koliko stotin pa je bilo raztresenih po raznih italijanskih ljudskih Šolah.
Novo veliko poslopje za ljusko šolo
bo Rtavii magistrat mej ulicami Giotto, Dobler in Bacciii. stavba se otda podjetniku 29. t. m. po dražbi. Gena 110.000 gld.
Tržaško veteransko društvo je na-
{>ravilo miiiolo nedeljo na parniku »Saturno« v Izolo zlet, katerega se je udeležilo blizu 1300 ljudi vseh stanov. V Izoli se je zbralo mnogo udov isterskih podružnic, in praznovala se je v pozno noč sijajna svečanost pobratenja! Iz Kopra in sosednih krajev je došla velika množina radovednežev.
kvarilo. UUožec je vsak, katerega potreba in sila časi tako pritisne, da mora kak kos svoje robe ali obleke v sastavnico (Monte dl pieta) dati. Pa ubož-niSi je še oni, ki se pri tem poslužuje tako imenovan i U posrednikov (Caneeli di Mediazione). Taki mu izpulijo celo zadnje perje. Akoprav imajo po magistratu določe na pravila, vendar malo za nje marajo, ali jih tako zvijajo, daje človek, ki išče pri njih pomoči, navadno opeharjen. Razni tržaški časniki so zadnje dni o nekaterih takih zares ostudnih slučajih pripovedovali. Torej — naše svarilol
Prihodnje seje porotne sodnlje v Trstu se prićno 1. septembra, v Gorici 4. sept. in v Rovinju 2. sept. — V Trstu bo predsedoval dr. Defacis.
Za župnika pri sv. Jakobu v Trstu je imenovan preč. gosp. Josip Fabris, dozdaj dekan v Buzetu v Istri.
Potres. V ponedeljek zjutraj ob B1/* uri do-poludne je bil precej močen 3 sekunde trajajoč potres. Prišel je od severno vshoda ter se valil proti južnemu zapadu. Ćutili so ga tudi v Istri, na Goriškem, Kranjskem in Koroškem; posebno hud je bil v Ljubljani. Na prašanje v Zagreb, odgovorili so nam, da ga niso tam ćutili; razglaša pa se vendar vest, da je bil grozen i da je več ljudi mrtvih. »Pozor« od vtorka poroča, da v Zagrebu potresa niti čutili niso.
Poštne pošlljatve v Bglpl, ki se zarad znanih dogodeb niso mogle otdati, poslale so se nazaj poštam, na katerih so bile sprejete ter se vračajo otdajalcem. Za navadna pisma se mora vsak sam oglasiti.
Begunov iz Egipta je došlo zopet v nedeljo 225, kateri so Še videli bombardiranje Aleksandrije.
Velika tatvina se je izvršila v noči od nedelje na ponedeljek v pristavi Tonelovej v Rocoli. Nekej iz Egipta došlej družini se je pokradlo robe In dragocenosti za 1600 gld.
Prodrzna tatvina. Kake vrste tatovi se nahajajo v Trstu, kaže to-le: Minoli petek mej/—3 popoludne, ko je bil trgovec P. v ulici Piccolomini pri kosilu, pridejo pred njegov magazin 4 fakini z vozom, odpr6 magazin s ključem, pobero v pisarnici zlato uro, prstan in druge stvari v vrednosti 130 goldinarjev, na voz pa nanosijo iz skladišča živinskih kož, v vrednosti 1S0 gold., in jih odpeljejo. Nikdo mimo-gredočili jih ni motil, ker se je mislilo, da so trgovčevi delalci. — In tudi policija jih še do danes ni zasledila.
Požar je vstal v ponedeljek zjutraj v hiši De-rinovej ob novej openskej cesti. Pogorelo je mnogo sena in slame v prvem nadstropju, in škode je okoli 7000 gld. *
Mej Trstom ln Barkovljaml, ter mej Trstom in divnim Miramarom se vozi od 16. t. m. vsak dan po večkrat poseben parnik. Vozni red je na voglih ulic pribit.
Procesija v lickanu v nedeljo se je lepo
izvršila, kakor po navadi tudi letos so bile hiše s zastavami povešene. Zapazili smo mnogo slovenskih sastav. Krčmar Pertot tik cerkve je obesil tudi slovensko zastavo, kar nas veseli, ker smo o njem drugače mislili.
Volitev enega deželnega poslanca
v istrski deželni zbor v okraju koprsko-buzetskem za kmečke občine, kakor smo uže poročili, bode 2. avgustu. Mi prav živo priporočamo zavednim in rodoljubnim volilcem, na| na vso moč skrbe in delajo mej volilci, da bodo volili tacega moža, ki ima srce za narod i državo. Tu bode boj proti Irredenti srdit. Ona se uže zdaj močno pripravlja in rabila bo vsa mogoča, dobra i slaba sredstva, da zmaga, kar se tudi zgodi, ako narodnjaki odločno na noge ne stopijo. To ne bi Častno bilo, ampak žalostno, sramotljivo in škodljivo, ker »Irredenta« je največja sovražnica državi in Slovanom, pogumno in odločno moramo tedaj v boj iti zoper njo, ker dokler bo ona imela moč, ne bo ni miru, ni blagostanja. Iz zloglasnega Cudrovega poročila, katero smo o svojem času objavili, lahko so sprevideli volilci, da jo Irredenti poglav-neja svrha, da slovansko ljudstvo v Istri potisne v beraštvo, da si s tem olajša izdajalsko delo. Toraj, volilci, katerim je na srci čast, blagostanje, domovina in država, zložno stopite nasproti »Irredenti«, kolikor prej se zatre, toliko boljše, zatreti pa se na vsak način mora.
Praznik sv. Cirila ln Metoda se je v mnozih krajih svečano obhajal; tudi so v raznih krajih goreli kresi. V Kastvu ste se brali dve sv. maši v staroslovenskein jeziku vpričo mnogobrojnoga pobožnega ljudstva. Le v našej okolici so menda pozabili na to.
Požar. Iz Hrenove na Notranjskem nam pišejo, daje pogorelo v nedeljo ob 10 uri zjutraj v Predjami 6 hiš, od katerih ste hill le 2 zavorovani. Ljudem ki so bili ravno pri maši, in živini se nij zgodilo nič, pač pa ste bili 2 mali deklici v nevarnosti, kateri pa
je rešila pogumna žena bližnje smrti, ker je planila po nji v nišo, ki je bila uže v zublju.
Slovenske pararelke na ljubljan-skej gimnaziji. Iz Ljubljane se telegraflra »Politiki«, da v malo dneh izide ministerski ukaz, po katerem se imajo na spodnjih razredih tamošnje višje gimnazije ustanoviti slovenske paralelke.
Dve ustanovi za slušatelje živinozdravniške šole na Dunaji po 300 gld. na leto bodeta razpisani v kratkem, jedna iz deželnega zaklada, drugo je dovolilo poljedelsko ministarstvo. Za ti ustanovi smejo prositi mladeniči v Kranjskej rojeni, ki so spolnili 18. leto in dovršili vsaj 6. gimnazijalni ali pa realni razred. Ves kurs na živinozdravniškem zavodu je odmerjen na tri leta.	(»Slov. Narod«).
Književni odsek Matičnega odbora je slcle-nol, v spomin 600 letnice kranjske dežele izdati krasen album v čast slavnej hiši habsburžanov. Vsi slov. pisatelji so povabljeni s članki in pestnami pripomoči. — Kdo pa izda album v proslavljenje 500 letnice Trsta??
Veliko pravdo nasproti erarju je dobila kranjska dežela ter iztožila 92.000 gld. Kranjsko je zastopal dunajski odvetnik, dr. Ghrobat, rodom Kranjec.
Prošnje za enakopravnost slovenskega Jezika vedno še podpisujejo in državnemu zboru pošiljajo slovenske občine. Prav tako, tiste občine, ki tega niso še storile, naj se požurijo, tu ne bi smela zaostati nobena slovenska občina.
Zlate maše na Kranjskem bodo obhajali: prč. g. Jožef Skubic, duhovnik v pokoji, v Ribnici 26. julija; prč. g. Jurij Steierer, župnik v pokoji, pri Starej cerkvi 30. julija; prČ. g. Janez Toinan, dekan v Moravčah, 6. avgusta, in prč. g. Janez Kovačič, dekan v Trebnem, 15. avgusta.
Urlv prorok je zadnji dni delal v Ljubljani mnogo hrupa in tudi — smeha. »Slovenski Narod« kaj dobro popisuje njegove smešne bedarije. Po bo-2jejC'') veri tega prismojenca Mati božja ni sveta, zato ni treha moliti angelskega češčenja, vic ni, pekla tudi ne, nebesa pa so tako vrejena- kak,or — gledališča. Najboljši sede na odru in v ložah, srednji stoje v parterji, slabši dobe biljet na galerijo, najslabši pa morajo ostati v predprostorib, tem je nekoliko mraz, pravi krivi prorok: če je pa onim v parterji kaj vroče, tega pa ni povedal, kar bi vendar tudi bilo treba vedeti njegovim vernikom, da si priskrbć primerno obleko. Imenuje se ta krivi prorok Ignacij Sunčič ter je rojen v Ingelsdorfu v ljutomerskem okraji. Iz Ljubljane je neki odpotoval v Trst, a do danes o njem tukaj še nismo ničesa čuli.
t C. g. Anton Serf, 84 letni župnik v pokoji umrl je 19. junija v Svetinjah. Bilje nekdaj prav marljiv slovenski pisatelj in poseben prijatelj Danj-čici. »Novicam« je dopisoval uže od početka, ko so začele izhajati ter bil sploh zelo rodoljuben mož. Blag mu spomin!
Duhovščina ptujske dekanlje je v konferenci 10. t. m. sklenola, lavantinskemu knezoško-fijskemu ordinarjatu priporočiti jako obširno rabo slovenskega jezika. Kdaj se izkopljemo Slovenci Iz one dobe, da tacin priporočil ne bo več treba?
«Pednakopravnostl na Koroškem se lahko podnevi z lučjo išče, a najde seje ne. O tem so tožbe vsakdanje, tako n. pr. je krajni šolski svet v Glinjah v Rožnej Dolini posiaj okrajnemu šolske mu svetu v Gelovci pismo v slovenskem jeziku. A ta je pismo zavrnol s pristavkom, daje na Koroškem nemški
Jezik uradni jezik. Pritožba na dežalni šolski svet je tila brezvspešna i na priziv na naučno ministarstvo je prišel odgovor, da se krajna šolska oblast ne sme upirati vlšjej c. k. Šolskej oblasti.
Gregorčičevim kritikom. Pod tem naslovom, kakor poroča *Slov. Narod«, tiska se v na-rodnej tiskarnici v Ljubljani brošurlca, ki še ta teden pride na svetlo.
Valvasorja popis Koroške* katerega izdaje tiskar J. Krajec v Novem mestu, prišlo je uže 10 snopičev na svitlo.
Poziv. Gosp. Lovro Vega v Kamniku namerjava izdati veliko in važno delo, namreč: natančni prospekt, Statistiko sedanje Slovenije, t. j. Kranjske, Koroške, Štajerske in Primorja z Istro. Hoče Ipopisati »vsako mesto, trg, vas, lego kraja, oddaljenost kraja od drugega, število prebivalcev vsake občine, njih družbin-ske razmere, potrebe, blagostanje, razvade in posebno napake, ki naš narod v obče, njihov dom v socijalnem obziru kazć, narodnosti, stanje vsake občine in zlasti posebnosti vsacega kraja v teritorijalnom ali socijalnem obziru, s kratka vse, kar je potrebno, da se vsak seznami z gori rečenimi deželami tako natanko, ko bi živel v vsacem kraji in v vsacein družbinskem kroyn satu«. — Pisatelj se obrača zategadelj do vseh razumnikov po Sloveniji, mej njimi do farnih predstojnikov, učiteljev, občinskih glavarjev in slednjič do vsakega, ki zna svoj kraj natančno popisati. Poročevalcem pa polaga na srce vestnost in poštenost v poročevanju. Pisma naj se pošiljajo pisatelju do novega leta!
Popravek. Privesti; • O pogozdovanju Krasa* v zadnjej številki »Edinosti« mora se brati: Kdor zasadi vsaj 4000U metrov zemljišča dobi za premijo 40—80 gld.
S Visoka vlada je potrdila pravila »Tržaškega Sokola« 8. t. m. Podpisani začasni odbor vabi vse uže vpisane čestite družabnike in druge, kateri mislijo pristopiti k društvu, v občni zbor, kateri bode v nedeljo 23. t. m. ob 4. uri popoludne v »de-lalskega podpornega društva«« prostorih, katere je društvo v ta namen blagovoljno prepustilo.
Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2. Volitev odbora. 3. Posamezni predlogi.
Na \dravje!
V Trstu, 18. julija 1882.
Začasni odbor.
Akademicky čtenarsky spolek v Pragi ie namer-javal napraviti veliko svečanost pri otvorjenji češkega vseučilišča, a vsled znanega zadnjič omenjenega ukaza naučnega ministra zastran češke juridične fakultete je po soglasnem sklepu svečanost preklical. Tudi vsa dijaška društva so iz istega vzroka vse svečanosti opustila.
Čudna posojila. Na Ogerskem v Temešvaru se je ženil inlad fant z neko mlado vdovo. Bil je v de-narnej stiski, zatorej gre k očetu neveste ter reče: Ker sein uže napolu vaš, prosim, posodite mi 20 gld. do jutri. Oče reče: prav zdaj jih nemam, ali jutri ob tej uri jih doboš. Oče pokliče svojo hčer, udovo, ter jo tudi prosi za enoliko posojilo; ta reče, da jih zdaj nema, jutri pa jih prigotovi. Udova takoj k bratu zleti in ga prosi za 20 gld.; brat reče : jaz jih sedaj nemam, jutri pa ti jih lahko posodim. Brat, misleč, uže vem kde jih dobim, gre takoj k svojemu prihodnjemu svaku in ga vpraša za 20 gld. Ta reče: jaz jih sam potrebujem, pa ker si prihodnji moj svak, dam ti jih jutri. Drugi dan se vsi ti prosilci v nekej krčmi snidejo iu drug druzega vprašajo za posojilo. Ko pa so sprevideli svojo nadlogo, začeli so se pričkati in Ženit-varije se je vsled tega razdrlo.
Starost ptic je zelo različna. O labodu se trdi. (la živi do 300 let, o sokolu, da živi 200 let. Enako je pri orlu in jastrebu. Papige in vrane dočakajo do 100, naše kokoši do 20, fazani 15, purani 16, golobje 10, ujeti slavčki 8—10, in kosi 12—15, na svobodi pa več let. Kanarček pri nas živi 12—15 let, v svojej domovini na kanarskih otokih pa dosti dalje!
Gospodarske in trgovinske stvari,
Velika usnjarnica v Vidmu se preseli v Tržič (Monfalcone), ker na Avstrijskem usnjarstvo carinu bolj varuje, nego na Italijanskem. Druge fabrike na Friulsketn se tudi preselć v Avstrijo.
Svetovalstvo avstrijskih državnih železnic se je te dni ustanovilo. Sestavljeno je iz vodje in 26 udov, katerih šest voli trgovinski minister po lastnej volji, dva na predlog finančnega ministra, enega po nasvetu poljedelskega ministra, deset na predlog trgovinskih in obrniških zbornic in sedem na predlog kmetijskih družb.
0 trtnih raznih škodljivcih. Učeni gosp. prof. Erjavec meni, da Centrotus cornutus. po gospodu A. Jakončič trtni hudiček imenovan, ni toliko nevaren trti, ampak da je druga bolezen in sicer po glivici »Gloeosporium ampelophagum« prouzročena, katera dela, da je mladika navidezno kakor prebodena. Kolikor sem mogel spoznati, je to bolezen »kozavosti«, katero prouzročuje gliva Gloeosporium. Vsled te glive razvijejo se kmalo spomladi na novih mladikah in perji, pozneje tudi po jagodicah, majhni, rujavi madeži, kateri polagoma nekako narasejo in taki vzdignem dobivajo jasnordeČo barvo, krog pa tuke madeže obdaje rujavkast obrobek. Sčasoma upade ta madež tako, da je videti kakor da bi bile mladike po kakem mrčesu objedene. Na mlajših tenkih perescih se tkanina tako razprši, da je videti polno preljukničastih ali razcepanih peresc na mladikah. Po steblih se navadno manjši taki madeži zlijo v večje skupne, tako da naposled postanejo jako neredne oblike, lako zelo napadene mladike se navadno posušijo in kakor sežgani odpadejo. Tudi po jagodah se posamesnl manjši pričetni madeži zlijo v en večji madež — Popolnoma dozorelih jagod in uže rujavega izzorenega trsnega lesu ta gliva ne poškoduje več tako hudo. V mladosti, ko je še zunajna kožica mehka, da se ta gliva v njo lebko vrasla, zelo je nevarna, ker navadno vendimo uniči, zelo napadene jagode namreč odpadejo in v prav hudih slučajih celo se peceljni posuše. V neugodnih letinah more ta gliva vso trgatev uničiti, pa tudi more dokaj Škodovati s tem, da napade zelene mladike, ker vsled posušenih ali pož-gauih peresc ne more trta vspešno živeti, torej tudi grozdja ne izrejati. Če je bolezin zelo huda, tako grozno poškoduje vso trto, da trs za več letonemaga ali pa celo umre. Kedar je ta gliva močno gospodarila, še napenjalcev se skoro na trtah narezati ne more. — Ta bolezen posebno razsaja v goikejih deželah. — Mikroskopično preiskovanje nam kaže, da so posamesni madeži, prouzročeni od te glive, sestavljeni iz nekaterih plastij nekoliko rujavkastih, zelo majhnih celic in te obstajajo iz posamesnih nitk jasnorujavega snova, iz katerega rasejo trosi in ko so ti svojo popolno dozorelost dosegli, razpoca gorenja kožica, trosi pa se iz nje izlijejo. — Posebno ugodno je razvoju te glivice deževje, sploh vlažno vreme, pogoste rose. Zato pa se ta gliva tudi dokaj hujši razširja po nižinah, kder močneje rose navadno paaajo, ko visokoležeči nogradi manje po njej trpe. Tudi so njenemu razvoju posebno plodna ilovna, teška, močvirna tla. Zato bi se moralo mokrotna zemljišča izsušiti po napravi drenaže. Tudi močno gnojenje, posebno z mladim tolstim hlevskim gnojem, dokaj pospešuje rast glivičnih trosov, ker po tolstem gnoju zrasejo sicer dolge mladike, pa te so zelo sočne, pokrite s fino kožico, katero lehko te glive prerastajo. Nasprotno pa je pogosto rahljanje takega teškega zemljišča kaj koristno proti razvoju. Čudno je to, da po drevju obsenčene trte (po plan-tah) manj od te glive trpe, to gotovo zarad tega, ker se pod drevjem ne nabira toliko rose in tudi dežja. Različno po njej trpe raznovrstna trtna plemena. Posebno podvržena so njej ta le plemena; modri portugizec, zeleni veltlinec, modra frankinja, alicante, merzamin teroldiga, rumeni muškateler, zeleni sil-vanec, malvazija, itd. Na našej šoli smo opazili, da modra frankinja, malvazija in modri portugizec so toliko trpeli po tej bolezni, da smo skoro mislili, da jih bomo morali opustiti. Zato bi svetoval naštete trtne sorte v nižinah in vlažnih legah nikdar ne na-sajati. Tudi rizling, žlahnina, trolinger i. d. trpijo nekoliko po njej, posebno v neugodnih legah, nasprotno
pi trpe prav malo ali skoro nič: hurgunder, rulan-
dec, St. Lavrent, rudeči vrh, veltlinec, zastavica, tra-minec, carmenet, Loid<'>. — Ako opazujemo pogoje razvoja te glivice, jasno nam je, da nemamo nikdar delati v nogradu napadenemu, dokler je perje namočeno po dežju, rosi, Naj bolje storimo, da uže jeseni take napadene trte obrežemo in vse obrezano trsje sežgemo. Prav tako treba spomladi v?e napadene mladičke takoj odrezati in sežgati. Tudi skušnja uči, da viseče mladike ta <jliva iiuj^e napada od povezanih. — Zdatnib pomočkov proti tej bolezni ža« libog ni še znajdenih. Žvepljanje trt ne zda nič, kot •'dino še saj nekoliko zdatno sredstvo se je skazalo umivanje mladik, predno so spomladi pognale, z raztopimo kuprenega vitriola. To delo naj se hitreje izvršuje s tem, da se s krtačico v tej raztoplini namočene mladike operejo od tal do vrba. — Vsakdo pa bi moral napadeno ter posuseno listje nabirati in spravljati iz nogradov ter ga sežgati. Le tako bi mogli sij nekoliko zabraniti večji razvoj, ker pomislimo, da iz milijonov sežganih glivic bi sicer na biljone in biljone trosov izraslo. Vsak naj stori svojo dolžnosti (aGrosp. List)».	Povše.
Letina na Ogerskem. Poročila iz posameznih žu-panij so jako vesela. Žetev se je začela po vseh krajih, pšenice je v vseh krajih zelo obilo in jako je lepa; Ogerska od leta 1867 ni imela take žetve, kakršna .je letošnja. Tudi rež je izvrstna in turŠica prav dobro kaže.
Listnica uredništva: Gospodu V. K., v Trebčah! Na Vaše csnjeno 13. t. m. Vam odgovarjamo:
Ko smo pisali o »capodistrettuale« in »capovila«, nismo mislili sploh osob, ampak na mislih nam je bila institucija sama, katero je magistrat napravil. Dobro nam je znano, da so mej kapovila tudi jako pošteni, vse česti vredni ljudje, dobri narodnjaki, mi pa pri vsem tem trdimo, da bi bilo boljše, ako bi imelo okoliške vasi po starem voljene župane, ker vse drugo je. posebno v Trstu, ako magistrat dela po svojo zaupne može, ali pa jih narod sam voli. Kakor narodnjak, menimo, poznate namere tržaškega magistrata in se Vam gotovo ne dopadaju. Zatorej pa smo prepričani, da se tudi Vi vjemate z nami, da bi bilo bolje, ako bi okolica Imela svoje župane, nego pa kapovile, in to le zarad stvari. Nadalje Vas praŠamo to: Ste 11 Vi drugega menenia, nego mi, gledć prašarija, kake poslance Imamo voliti v okolici? Menimo, da ne. Prepričani smo. da tudi Vi priznavate, da je treba, ako le mogoče, voliti odločnega narodnjaka rojenega Slovenca, saj Nemec tudi voli na domačei zemlji Nemca, Italijan pa Italijana. Tega prepričanja se je držalo društvo «Edinost», koderkoli mu je bilo mogoče, ono je storilo vestno svojo dolžnost; ako pa mu je tu In tam tuj ali domači sovražnik delal Škodo, zato društvo ne more, kakor ne more tudi zato, da je tako malo pravih mož mej nami In sploh nasvetu. Ako Vi dobro in priano obdelujete svojo njivo, pa Vam sovražnik po nocl na-njo seje luliko, je-li po tem prav, da Vam kedo očita, da ste slab gospodar. Kaj Vi porečete takemu človeku ? Le dobro preudarimo in potem še le sodimo. Mi pa Vas spoštujemo, ako ste kapovila ali župan, ker ste resnično narodni, In če morete kaj odgovarjati na te naše opazke, odprta so Vam naša predala.
Tržno poročilo«
Kava. — Gene so na Angleškem, Holandskem in tudi v Ameriki nekoliko poskočile; le pri nas v Trstu se nijso premaknile, kar je znatnnje slabe kupčije. Gene so ostale zadnjič neznanjene.
Sladkor. — Srednja kupčija, cene nespremenjene.
Petrolje. — Tukaj je cena tega blaga nespremenjena, iz Amerike pa dohajajo poročila, da tam je tendenca jako trdna ter da cene vtegnejo poskočiti.
Žito. — Tukaj nij skoro nobene kupčije, a tudi blagu manjka tukaj in v Sisku, zadnje dni prodalo se je okoli 20U0 kvintalov ruske pšenice po gld. 11 na 3 mcsce. Koruze pa je šlo samo kakih O ali 7 vagonov po gld. 8 do gld. 8.40. Ker je koruza v Sisku draža za gld. lL do gl'1- V»« torej bi zdaj moral delati Trst vkljub colnini, pa iz notranjih krajev nij nuročeb, in zatorej in ker kaže letina povsod prav lepo, vtegnejo cene koruze k malo niže postati, toliko tukaj, kakor tudi v Sisku.
Borano poročilo.
V obče se vsi papirji dobro držć, tendenca je skoro vedno prav trdna in kurzi nekaterih papirjev so sopet poskočili. — Vidi se iz tega, da je politični položaj v Evropi vkljub Egiptu, vendar tak, da za zdaj se nij bati večih zmešnjav. To mnenje podpira tudi mlahovost valut, katerih kurzi so nekoliko padli.
Dunajska Imrsa dne 18. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 78 » — »
Zlata renta..........9o » 1U »
1860 državni zajem.......131 » 25 »
Delnice narodne banke.....8-7 » — »
Kreditne delnice........ 326 » — »
London 10 lir sterlin......120 » 55 »
Napoleon.....•......9 » 57 »
G. kr. cekini.........5 » 07 »
100 državnih mark.......58 » 85 »
Natečaj.
Pristna
rogacka slatina (kisla voda)
sveža, savinski Sir V opečnej podobi, posebno dober, kovinska pomada za lišpanje, prah za lišpanej in poliranje, najboljše čistilo nasvetu, piča za ptiče mrav-Ijinčina jajca, — tekoče oljnate barvo v najboljšem lirneŽu iz lanenepa olja, najfinejše obribane, za mazanje užo pripravljene; vse to po najnižjej ceni: 4—1 IVftatič đk Plickvr V Cdji, na Štajerskem.
Na znanje.
Da se tujcem, ki se bodo mudili mej razstavo u Trstu, preskrbe čedne stanice, ustanovil je izvrševalni odbor
Urad za zaznamovanje in napovedovanje stanovanj,
ki je v via del Teatro pod »Palazzo Modello» v uradu
Apra ininale di Gmstte,
Ta urad zaznamuje stanovanja, kakor tudi posamezne stanice, ki se hočejo prepustiti, da jih došllm tujcem priporoči. Gospodje hišni posestniki in sploh vsi tisti, ki hočejo v najem dati cela stanovanja, ali te posamezne sobe ta časa razstave, vabijo se, naj to naznanijo zgoraj omenjenemu uradu, i naj pristavijo ulice, hišno številko, nadstropje, število sob in stanovnino, da se bo vse to v pregledu imelo. Za tako zaznamovanje se nič ne plača.
Izpraznjena je služba učitelja III. vrste enoraz-redne meSane ljudske šole v Tatreh in služba učiteljice III. vrste dvorazredne ljudske Sole v Jelšanah sč slovenskim učnim jezikom; služba učiteljice III. vrste ljudske Sole v Rukavcu in služba podučitelja Štiriraz-redne ljudske šole v Kastvu s hrvaškim učnim jezikom.
S temi službami združena je plača po postavi dne 3. aprila 1874 št. 30 in 10. decembra 1878 št. 14.
Prosilci naj blagovolijo prošnje s prilogami v 6 tednih c. k. okr. šolskemu svetu v Voloskcin poslati. C. k. okrajni šolski svet Volosko, 16. julija 1882.
Drogerija A. B. ANGELI
Piazza deli a legna št. 1 v Trstu.
Zaloga oljnih barv lastne sestave,
tovarna šopkov (pinzelnov) nemški, angleški in francoski Ink.« itd., kakor tudi velika izbirka
mineralnih vod
naravnost iz prvih virov.	6_3
Prodajalec vseh barvinlh tvarin za c. k. vojno marino.
Mr Važno za kmetovalce!
Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi na obroke po prav ugodnih pogojih dobro znano Lanz-ove
ročne mlatilnice, slamoreznice itd.
katerih se je v malo letih izpečalo ogromno Število 98 tisoč
komadov, kar je gotovo najboljše spričevalo in priporočilo. — Tedaj na noge t Združite se po dva ali več skupaj In ne zamudite ugodne prilike, kajti korist glede dela in cusaje tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača.
Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja.
v Ljubljani, Rimska cesta St. 19.
Holesfcilt |>rw, želodca, sapnika, početo jetiko, pluino in mehurje oo prehlajenje, naduho, kalelj nervozni in pasji itd. ozdravljajo
hlepeki
katere napravlja
P. PRENDiNI lokarničar v Trstu.
Velika denašnja raba izdelkov iz smole me je nagnola, da sem napravil pravi izle&ek iz norveške smole, ki jc boljši ocl oneca, ki dohaja iz tujih dežel. Ti hlepčki imajo enako moč gledć vode in smole, jcmljo se dosti lažje, lažje se prebavljajo in so dosti ceneje od onih.
Za obrambo ponarejanja je na vsakem hlepčku vtisneno na enej strani ime narejalca PRENDINI i na drugej strani beseda Catrame.
Prodajajo se v TRSTU v lekarnici PRENDINI v škatljicah po 40 kr. in se dobivajo v vseh dobrih lekurnicah vsaccga kraja.	20-19
M. Brown~ov
univerzalni prah za živino
najboljši in najgotovejši lek zoper živinske bolezni.
Zavojček »tane 1 marko s poštnim povzetjem. Dobi se nepokvarjen edino le iz
Chemische Fabrik Nordend
(J. F. Vorrath & Co.)
RoMenlhal bol llerlin.
Po zalogah zastopani v vsih mestih sveta.
Prospekti brezplačno. — Agentje se iščejo. 12-3
Ozdrav^j ar\j o
bolezni žclodca in nižjega trebuha, kolike, krčov gastrične mrzlice, in izhajajoče od slabega zraka, hemeroidov, zlatenice, migrene, s pomočjo Frnneov« os»onoe» priredjene po O. l*i««<-oli, lekarju v LJubljani, kateri sprejema naročila, ter jih oskrbuje proti plačilu.
Gosp Ca. iMoooll, lekar v Ljubljani! Prosim Vas uljudno, da mi zopet pošljete 24 steklenic Vaše izvrstne Franeovo OMonoo. Slednjo pošiljatev sem uže mej razne bolnike v svojej županiji razdelil, in vpliv je bil vedno izvrsten. — V Fianoni Istra 22. avg. 1881. S spoštovanjem Anton Vlai)5, župnik — kanonik.
Tu je na mestu: «Čast zaslugam!« Večkrat sem rabil Vašo odlično Fra noovo enenoo, mnogim bolnikom sem jo nasvetoval, in dober uspeh ni izostal. — V Kersanu, Istra. 27. iun. 1881. S spoštovanjem: Anton Lupetlna, župnik — dekan.
Prosim, blagovolite mi zopet 12 steklenie Franeove CMonee poslati. Mislim, da je to edino mojemu želodcu primerno zdravilo. Vselej, kader jo rabim, občutim olajšanje in zbolišanje. — Kamnje pošta Černica, i. dec. 1881. Josip Sovdat, župnik.	(20-20)
Gostilna „zur STADT WIEN"
via S. Nicolo št. II, v središču tnpsla, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—1
v
Človeka najlepši kras
sta zobovje in lasje.
Izdelki profesorja Royć
Roye-jevo testo za zobč,
nestrupeno, po njemu postane zobovje prccej belo ko •lonova kost. — P ušica stane 75 fenlkov.
Roye-jev indiški ekstrakt
vstavi odmah bolečine zob. I steklenica stane 50 fenlkov.
Roy6-jeva kineška voda
nedosegljivo sredstvo za toaleto, zaprečuje zgubo las in obvaruje pred prhljajem. I steklenica stane Marko I 50.
Roy6-jevo orehovo olje.
Stem oljem mazani lasje postanejo kodrasti in temni. I steklenica stane I Marko.
Roye-Jeva zobna voda.
Kedor jo rabi, obvaruje se smrada iz ust in gnjilobe v ustih. — Cona I Marko.
Roye-jev zobni prah
obvaruje zobovje trhljivosti in zobne grampe. — I steklenica stane 60 fenlkov.
Roye-jev «Restorer>
podeli sivim lasem naravno barvo. — 1 steklenica stane 4 Marke.
Roye-jeva krema
za česarje, brez masti je najbolje sredstvo, da se lasem dadć katerokoli lego. I kozarec stane I Marko.
Proleiiorja Roy^-n Izdelki so tako pripoznani, da j« nepotrebna naclaljna priporočba; dobivajo se v vsih boljših trgovinah z vonjavami in 2e-sarnicah na Nemškem ter se morejo prejeti s poštnim povzetjem po
(J.RVomtl&CfllD.)
in. RoBenthal boi Berlin. 12-3 Prodajalci dobć rabat. — Agentje se iščejo. "M
Nagla in gotova pomoS za želodčne bolezni I njih nastopke.
Ohranitev zdravja
je odvisna zgoli od ohranitve in pospelevanja dobrega probavljanje, ker ta j« glavni pogoj zdravja in telesnega in duinega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno 00MACE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno mešanje krvi, odpraviti pokvarjene I nezdrave krvne dele, to je uže već let sploh znani in priljubljeni
dr. Rosa življenski balzam.
Napravljen iz najboljših, zdravniiko najkrepkejilh zdravil' skih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih probavljanje, posebno pri presedanju, po kislem dišečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v telesu in ielodou, želodčnem krču, prenabasanju Salodca z Jedrni, zasllženju, krvnem navalu, hemeroldah. ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hlpohondrljl in melanholiji (vsled slabega probavljanje); on oživlja vso dolalnost pr ebavljanja, dela zdravo In čisto kri In bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo In potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil.
I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld.
Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na frankirana pisma proti povzetju zneska na vse strani.
Gospod B. Fragner v Pragi!
Uvalo2nosti navdan Bpoznam za Bvojo najavo tej So dnltno*t, Vam naznaniti, da so j" dr. Iloaa-ov zdravilni buljim, kntoivpn Hto mi poslali pri mnjej sodem letnoj hudej bnlozni na eutnlc&h iu sluhom probavunji prav pnaobno dobro nbnnael, taku da som ufe popolnoma zdrav. — Uio oolo leto nlsom mogel oprnvil svojega poklica opravljati, (i masocov bil som v dunajsko) bolnišnici, — pa vso ni niiS pomagalo, - samo to ftez \so dobro zdravilo me je reBilo mojoga hudega in nestrpljivoga trpanja. Zatoraj sprejmite mojo najgorkejo zalivalo in prosim mi So 2 steklenici dr. Uosa-ovuga zdravilnega balzama poslati.
St. Egid a m Neuwald (v nižć Avstr.)
Cajotnn Strohmay©r 1. r.
Prespoštovanl Gospod!
S hvuleCnim priznavanjem Vam naznanjam. <la ml jo VaB dr. Ho-ta livljcnski bulzam v mojoj H mesecev trajajošoj bolezni, to jo klanju v levili prsih, ki jo bilo združenju b hudim napenjanjem in felodeuim krčem, popolnoma pomagal.
Ou tistega Časa, kar rabim to zdravilo, popolnoma sem zdrav in se dobro Sutim, kar pri vsej zdravniBkej pomoSi nUera mog«! doseći, Sprejmite tedaj, blagorodni Uoapod, mojo >rCnozalivalo, Id priporočam to zdravilo vsem oniin, ki imajo enako bolezni.
Trntny Oujezd.
Joesip Tyrl, sodar.
■■ Svarjenje! ■■
Da so izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrečno dr. Kotov Hvljtntlti-bulzam iz lekarne B. Fragnur-Ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil som, da bo naročniki na več krajih dobili ncuspeBno zmes, ako bo zahtevali samo iivljouski balzam, in na izrefino dr. Kosovega Civljcnskoga balzama.
Pravi dr, Rosov življenski balzam
dobi bo samo v glavnej zalogi izdolaluavo B. fragnrr-ja, lekarna >lc Črnemu orlu« v Pragi, Ecko der Kpornorgasso Nr, JO5—3.
V	Trstu: P. Pnndini, O. Foraboichi, Jak. Strraval/o in Kd. von T.titenl'Urg, lekarničarji.
V	Goriel: O. Crialofoletti, lekarničar; G. H. Panloni, lekarničar V Ogcljt: l)auxaio d'Klia.
V	Zagrebu: Sigm. Mitlbach, lekurničar.
Vtt\lt.karnt in vrCje trgovine s materijalnim blagom v Avsiro-Ogcrtkej imajo zalogo tega livljtmkega balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domaće mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se Jfenum prsa vnamejo, ali strilijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri zlezah, oteklinah, pri izmuBčenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatično otekline in putiko, zoper kionično vnetje v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper liBajc, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprtu noge, zoper raka iu vneto koto ni boljšega zdravilu, ko to mazilo.
Zaprte bulo in otekline sn hitro ozdravijo ; ker pa ven točo, potegne mazilo v kratkem vto gnojieo na-ae, in rano ozdravi. — To mazilo jo zato tnko dobro, ker hitro pomaga in ker so po njem rana p-ej ne zaceli dokler nt via bolna gnojica ven potegne,ia. Tudi zabrani rast divje:.n inesa in obvaruje prod snetoin (črnim prisadom); tudi bolečino to hladilno mazilo posjiefii. — Odprte in tekoče ran« se morajo z mlučno vodo umiti potem fie le «e mazilo nanje prilepi.
Škatljice se dobode po 25 in 35 kr.
Balzam kh uho.
SkuBeno in po innozlh poskusih kot najzanesljivejše ur dstvo znano, odstrani iiugUbost in po njem su dobi tndi popolno užo zgubljeni sluh. 1 skionica 1 gld. a. v.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.