Dela na Veliki planini potekajo po načrtih
Smučarska sezona je pred vrati, vse bližje pa je tudi 15. december, datum napovedanega začetka smučarske sezone na Veliki planini, ko naj bi po dobrih osmih mesecih popravil ponovno pognali nihalko, ki je zaradi odpovedi elektronike obstala ob koncu letošnjega marca in skozi vse leto odpirala številne polemike in debate. Kakšne so možnosti,
da bomo, če bo tudi letošnja zima tako bela kot lanska, letos le smučali na Veliki planini, smo povprašali Marijana Skorniška, novega direktorja družbe Velika planina - Zaklad narave d.o.o. Včeraj pa je bil uspešno opravljen tudi tehnični prevzem obnovljene dvosedežnice Šimnovec.
Več na 2. strani.
100 let javnega knjižničarstva v Kamniku
Knjižnica široko odpira vrata znanju
Stoletnico javnega knjižničarstva v Kamniku, odkar je septembra 1906 Narodna čitalnica odprla svoja vrata tudi nedruštvenikom, so na slovesnosti 22. novembra v čitalnici Matične knjižnice Kamnik pospremili direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir (tretja z leve), člani KD Priden možic (z leve) Nina Štritof, Goran Završnik, Nina Jemec in Andraž Lenarčič v originalnih kostumih iz davnega leta 1906, ter slavnostni govornik dr. Jože Urbanija. Več na 5. strani.	VERA MEJAČ
NAŠA DEDIŠČINA
Rudarjenje v dolini Črne
Kamničani smo bogatejši za še temeljit način predstavil doslej eno knjigo o lokalni zgodovini, še neobdelano temo, ki je zazna-Vilko Rifel iz Žage je namreč iz- movala ta del naše občine in tudi dal delo z naslovom Pridobivanje njegovo življenje, kaolina v dolini Črna in kalcita v Stahovici in tako na zanimiv in Več na 11. strani.
Rudarji pred vhodom v Rov IV pred drugo svetovno vojno.
Odvetnica Darja Ličen
sem 15. novembra 2006 odprla odvetniško pisarno v centru Kamnika v Kolodvorski ulici I, v I. nadstropju (nasproti stare knjižnice), za področje delovnega, gospodarskega, nepremičninskega in civilnega prava.
Uradne ure:
GSM: 041 /342-962 pon., sre.: 9h - 12h
tor., čet: 15h - 18h
Občinski svet občine Kamnik je konstituiran, župan TOne Smolnikar tudi uradno nastopil svoj četrti županski mandat
Predvčerajšnjim so se novoizvoljeni občinski svetniki in svetnice zbrali na prvi redni, tako imenovani konstitutivni seji, na kateri so potrdili štiriletni mandat občinskega sveta, župan Anton Tone Smolnikar pa je s prejemom insignije tudi uradno nastopil svoj četrti županski mandat. Svetniki bodo delo nadaljevali tik pred božičnimi prazniki na prvi izredni seji, na kateri bodo imenovali preostala delovna telesa ter določili višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto.
Več s seje na 2. strani, pogovor z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem, prvem v novem mandatu, pa na 3. strani.	•	SAŠA MEJAČ
	
	
	
	
	
Vsi županski kandidati za isto mizo
V minulih mesecih so se kandidati za kamniškega župana pozdravljali predvsem preko plakatov in transparentov. Zato je Tone Smolnikar minuli petek, 24. novembra, v svojem imenu in na svoj račun povabil na kosilo vse tri protikandidate z letošnjih volitev. Srečali so se na »nevtralnem« terenu, v gostilni Cubr na Križu, izmenjali misli in poglede na pretekla dogajanja ter razvoj naše občine.
Praznično obarvana, zadnja številka Kamniškega občana v letošnjem letu bo med vami, dragi bralci, 20. decembra. Prinesla bo tudi voščila in Mje ob bližajočih se praznikih, zato nam jih sporočite čimprej!
Članke in oglase oddajte do srede, 13. decembra, do 14. ure; zahvale in zadnja voščila pa v ponedeljek, 18. decembra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel.: 01/83 91311, 041/662-450,
,e. nas lov: sasa.meiac@siol.net
NAROČNINE ■ PAKETI HALO - BATERIJE ■ POLNILCI
Si.mobil - Vodafone Kamnik
Sutna 76, tel.: 01/839-40-30
Delovni čas: pon - pet: 10.00 -18.00 Damjan Hočevar s.p., Ajdovščina 1, Ljubljana, PE: Trubarjeva 30, Ljubljana
ssmobil
e
Q vodafone"
DALMATINSKE PESMI IN ORIENTALSKI PLESNI SPEKTAKEL JALLAJALLA
Priljubljena Klapa Mali grad je po lanskoletnem toplo sprejetem in razprodanem srečanju dalmatinskih klap minulo soboto, 25. novembra, v Domu kulture Kamnik pripravila drugo SREČANJE DALMATINSKIH KLAP.
V nedeljo zvečer pa nas je orientalski plesni spektakel v izvedbi kul-turno-umetniško-orientalskega društva Bayani iz Kamnika z naslovom Jalla Jalla popeljal na potovanje po deželah bližnjega in daljnega Orienta. Skozi izvrstno plesno predstavo z glasbo, igranimi vložki in posebnimi scenskimi efekti smo spoznavali zgodovino gibov in opazovali počasno preobrazbo orientalskega plesa iz preprostih folklornih korakov v stilizirano, sodobno plesno obliko z različnimi podzvrstmi.
Več na 9. strani.
Afganistanski ples Herati, sestavljen iz plesa in igre kot del orientalske folklore, ki temelji na dogodkih iz vsakdanjega življenja, so nam približale plesalke skupine Bayani (z leve) Tanja Potočnik - Sedna, Julia Tomšič - Amal, Manca Pavli - Aysha in Nataša Kočar - Feiruz. Ples herati nam razkriva zgodbo Afganistank, ki jim ni bilo dovoljeno plesati v javnosti ali doma. Ko pa se ob čaju srečajo prijateljice v domu ene izmed njih, je vse drugače in burke niso več obvezne.
V Miklavževih dneh ^nad^
s— m
»a ,♦ Uk Naročila po tel.: 8395-180	--
pon.-pet. 15h - Z1h, sobota P - Z1h,
nedelja zaprto	jg
Ljubljanska 21 k, IT 8314-013
Prva - konstitutivna seja novega občinskega sveta občine Kamnik
Novoizvoljeni svetniki so pričeli z delom
Predvčerajšnjim so se novoizvoljeni občinski svetniki in svetnice zbrali na prvi redni, tako imenovani konstitutivni seji. Na njej so sprejeli rezultate letošnjih lokalnih volitev ter imenovali prvo delovno telo, župan Anton Tone Smolnikar pa je s prejemom insignije tudi uradno nastopil svoj četrti županski mandat. Svetniki bodo delo nadaljevali tik pred božičnimi prazniki, ko se bodo po županovi napovedi zbrali na prvi izredni seji, na kateri bodo imenovali preostala delovna telesa ter določili višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Janez Jeglič, predsednik občinske volilne komisije, je Tonetu Smolnikarju s podelitvijo insignije tudi uradno in simbolično predal županstvo občine Kamnik za naslednja štiri leta.
za prihodnje leto.
Novo izvoljeni svetniki in svetnice so se predvčerajšnjim zbrali na konstitutivni seji občinskega sveta občine Kamnik, na kateri so potrdili mandate članom občinskega sveta in ugotovili izvolitev župana.
Tokratno sejo je - v skladu s pravili - namesto župana vodil najstarejši svetnik Daniel Kovačič, sicer svetnik Zelene stranke. Najprej so svetniki soglasno sprejeli poročilo Janeza Jegliča, predsednika občinske volilne komisije, o
rezultatih letošnjih volitev članov svetov krajevnih skupnosti, članov občinskega sveta ter župana. Ti rezultati so bili objavljeni že v letošnji 19. in 20. številki Kamniškega občana, zato jih tokrat ne bomo ponovno navajali.
V nadaljevanju so svetniki imenovali predsednika (Gregorja Konciljo, LDS) in dva člana (Vida Repanška, Lista Antona Toneta Smolnikarja - Lista ATS in Mateja Tonina, NSi) komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Takoj zatem se je komisija sestala, po sestanku pa svetnikom predlagala potrditev mandatov novih članov in članic našega občinskega sveta.
Sledila je podelitev insignije županu Antonu Tonetu Smolnikarju ter njegov kratek nagovor. V njem je župan najprej vsem svetnikom in svetnicam čestital za izvolitev v občinski svet ter izrazil zadovoljstvo ob ponovni izvolitvi za župana. »V novem mandatu nas čaka veliko novih nalog, od katerih smo jih nekaj zastavili že v prejšnjem mandatu. Zavedam se, da nas čaka zahtevno in odgovorno delo, zato si želim, da se ga lotimo s skupnimi močmi in ob pomoči strokovnih mnenj. O pretekli predvolilni kampanji ne želim več izgubljati besed, nekaterih potez sicer ne bom pozabil, vendar jih akterjem ne bom zameril. Zamere bi nas namreč ovirale pri nadaljnjem razvoju naše občine, čeprav se moramo zavedati, da ga v veliki meri usmerjajo zakon o
lokalni samoupravi, zakon o financiranju občin in številni drugi zakoni, ki se pogosto spreminjajo. Občinska uprava si že vsa ta leta po najboljših močeh in z najboljšimi željami prizadeva za razvoj naše občine in zadovoljstvo čim večjega števila občanov. O naših nalogah v novem mandatu ob tej priložnosti še ne bi podrobneje govoril, dejstvo pa je, da se programi strank in list ne razlikujejo bistveno, saj je zakonodaja tista, ki občinam nalaga temeljne naloge in obveznosti. Skrbeti moramo predvsem za boljše pogoje življenja občanov, to pa pomeni vse od oskrbe s pitno vodo, preko ravnanja z odpadki in urejanja kanalizacije, pa do vzdrževanja in skrbi za prevoznost cest v zimskem času. Nenazadnje pa država občinam veliko obvez-
nosti nalaga tudi na področjih predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja. Razvojni programi, kijih je občinski svet sprejel še v prejšnjem mandatu in še vedno veljajo, so osnova za naše prijave na državne in evropske razpise ter izvedbo posameznih investicij. Vendar ti programi niso nespremenljivi, zato pričakujem, da jih bomo s skupnimi močmi tudi prilagajali našim novim potrebam,« je dejal Smolnikar. Strahovi, da bi v naslednjih letih župan »pozabil« na tiste dele občine, kjer so volivci več glasov namenili njegovemu nasprotniku, so po njegovih besedah neutemeljeni. »Na noben del naše občine ne bom pozabil,« zagotavlja Anton Tone Smolnikar.
Nato so svetniki imenovali še predsednika in člane komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za predsednika te komisije so imenovali Gregorja Konciljo, za člane pa Marijo Mošnik (Lista ATS), Daniela Kovačiča (Zelena stranka), Mateja Tonina (NSi), Valentina Zabavnika (SDS), Ano Marijo Suhove-ršnik (SMS) in Boruta Žagarja (SD). Vida Kadunca (SLS) je zanimalo, zakaj v tej komisiji nima člana tudi njegova stranka, zato sta mu Rafael Zagoričnik in župan pojasnila, da je sestava te komisije politično usklajena.
Kot že rečeno, se bodo svetniki ponovno zbrali še pred novim letom, ko bodo na izredni seji potrdili vsa delovna telesa ter odločali o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) za leto 2007.
ZORAN JEREB Foto: SAŠA MEJAČ
Dela na Veliki planini potekajo po načrtih
Smučarska sezona je pred vrati, vse bližje pa je tudi 15. december, datum napovedanega začetka smučarske sezone na Veliki planini, ko naj bi po dobrih osmih mesecih popravil ponovno pognali nihalko, ki je zaradi odpovedi elektronike obstala ob koncu letošnjega marca in skozi vse leto odpirala številne polemike in debate. Kakšne so možnosti, da bomo, če bo tudi letošnja zima tako bela kot lanska, letos le smučali na Veliki planini, smo povprašali Marijana Skorniška, novega direktorja družbe Velika planina - Zaklad narave d.o.o., ki lahko od prvega oktobra, ko je začel s tem delom, že pokaže nekaj vidnih rezultatov.
Kakšna dela trenutno potekajo na Veliki planini in kaj ste v teh dveh mesecih že postorili?
»Zaključena so dela na obnovi dvosedežnice Šimnovec, ki bi s strani ZAG-a morala biti pregledana že 22. novembra, a je bil pregled zaradi sneženja in slabega vremena prestavljen. Tehnični pregled je bil tako uspešno opravljen včeraj. Prav tako so bila opravljena in zaključena dela na vlečnicah Jurček in Zeleni rob. Zamenjali smo gume na baterijah, opravili elektro remont, namazali jeklene vrvi, pri vlečnici Jurček smo zamenjali pogonski motor, kupili pa smo tudi nove vlečke. Tudi obe vlečnici sta tehnični pregled uspešno prestali včeraj popoldne. Zdaj čakamo le še na uporabno dovoljenje. V tem obdobju smo kupili nov teptalni stroj Leitner 500 LH in pripravili obstoječega za uspešno pripravo terenov. Tako bomo lahko urejali vseh 12 kilometrov prog na 40 hektarih površine.«
Kako je z oživitvijo smučišča Tiha dolina?
»Po več letih bomo znova oživili tudi ta del Velike planine, saj smo že pričeli s sanacijo in posodobitvijo vlečnic Tiha 1 in Tiha 8. Kupili smo elektro motor za pogon Tihe 1, ki je bil skupaj s krmilnimi omaricami minulo sredo že prepeljan na planino, tako da smo isti dan začeli že tudi z montažo. Sanirali smo temelje stebrov, zamenjali gume na baterijah vlečnic, po-
skrbeli smo za novo jekleno vrv za Tiho 8, vlečnica Tiha 1 pa bo dobila 120 novih sider. Tudi tu smo namazali vse jeklene vrvi in sanirali dostop na vlečnice, obe napravi pa bosta dobili sistem SKI DATA. Dela v Tihi dolini bodo zaključena do 10. decembra.«
Kako potekajo popravila na nihalki?
»Na nihalni žičnici opravlja dela podjetje Elcom. Dela potekajo v skladu s pogodbo, končana pa naj bi bila do 10. decembra. S tem datumom bomo takoj pristopili tudi k pridobivanju dovoljenj, iti jih pričakujemo do 15. decembra, ko naj bi tudi bilo odprtje zimske sezone.«
Torej letošnja zimska sezona na Veliki planini ni pod vprašajem?
»Dela potekajo po predvidenem planu in odstopanj glede predvidenega odprtja 15. decembra ni. Tudi sredstva, material in vsa potrebna oprema so zagotovljeni, tako da čakamo le še na sneg, ki pa bo tudi pravočasno padel, saj sreča spremlja hrabre in pridne!«
Direktor družbe Velika planina je tudi sporočil, da se bo zaradi zniževanja stroškov znotraj podjetja, pa tudi zaradi neposrednega stika uprave z delom in delavci na terenu, uprava podjetja preselila z dosedanje lokacije na Glavnem trgu. Po novem jih boste našli v Kamniški Bistrici, v prostorih spodnje postaje žičnice.
Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure in sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 1.12. 2006.
Pred začetkom zimske sezone na Veliki planini pa so polni optimizma tudi novi člani nadzornega sveta, ki ga od septembra letos sestavljajo predsednik
Dušan Šuštar, sicer direktor Nove ljubljanske banke, Podružnica Gorenjska in Kamnik, ter člana Dušan Božičnik in Tadej Pojbič.
Dvosedežnica Šimnovec je zaradi okvare pogonskega zobnika obstala septembra lani, obnovitvena dela na napravi pa so zdaj že končana, tako, da pripravljena čaka na letošnjo zimsko sezono, ki se bo, če bo tudi vreme temu naklonjeno, začela 15. decembra.
Dediščina, vredna UNESCO-ve zaščite
Novi predsednik nadzornega sveta Dušan Šuštar, direktor NLB, Podružnica Gorenjska in Kamnik, vidi glavne potenciale Velike planine predvsem v letnem in zimskem turizmu, naravnih lepotah in tudi arhitekturni dediščini. »Pastirske koče na planini so zagotovo vredne UNESCO-ve zaščite in ta zaščita je u poleg pridobitve denarja iz evropskih skladov za turizem - eden od glavnih dolgoročnih ciljev, ki smo si ga zastavili,« pravi Šuštar, ki sodelovanje v nadzornem svetu jemlje kot veliko in odgovorno zadolžitev, k izboljšanju poslovanja družbe Velika planina pa bo pomagal predvsem s svojimi dragocenimi izkušnjami na področju financ.
Ponovno bomo vzpostavili delovanje vseh žičniških naprav
Dušan Božičnik, generalni sekretar Gospodarskega interesnega združenja žičničarjev Slovenije, ima z Veliko planino že mnogo izkušenj, saj je bil v obdobju od začetka leta 1984 do konca 1986, nato pa še od začetka leta 1993 do avgusta 1996 celo direktor družbe Velika planina, a delo v nadzornem svetu je, kot pravi, nekaj povsem drugega kot vodenje družbe. »Sedaj lahko strokovno pomagam rešiti nastalo situacijo. Lastnik je očitno imel dovolj posluha, da je v nadzorni svet imenoval ljudi (do takrat se nismo poznali), ki smo se poslovno takoj ujeli in delujemo zelo kooperativno. Že ob prvem srečanju smo si področja razdelili ter se o vseh odločitvah in potezah medsebojno usklajujemo.«
A njegova odločitev za sodelovanje ni bila preprosta. »Ko meje lastnik Velike planine povabil v nadzorni svet, sem si vzel kar nekaj časa za premislek. Velika planina je bila kot članica v našem združenju dokaj slabo stoječe podjetje z izredno slabo realizacijo po obisku, prav tako pa v razvojnem smislu ni imela nobenih načrtov. Združenje bi lahko pomagalo na področju svetovanja, toda ta želja ni bila izražena. Zdaj pa bom po tej plati lahko pomagal.« Kot strokovnjak s področja žičničarstva je največje dosedanje težave planine
videl v nenehnem menjavanju nadzornih svetov, direktorjev, raznih nestrokovnih odločitev, posegov v vodenje, nespoštovanje občinskih odlokov, zavlačevanje denacionalizacijskih postopkov, nepremišljene prodaje nepremičnin (npr. hotela Šimnovec) idr. »Poleg tega pa so usodo Velike planine krojili tudi zasebni interesi. Podjetje v dosedanjem delovanju ni naredilo nobenega partnerskega projekta, ki bi pritegnil sovlagatelje, delovalo je zgolj s sredstvi iz občinskega proračuna in zmanjševalo obseg dela (zaprtje Tihe doline je bila zelo slaba poteza). V ostalih slovenskih podjetjih, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, se kaj takega ne dogaja,« je kritičen Božičnik, ki je prepričan, da se bodo razmere zdaj precej izboljšale. Razvoju planine bo pomagal predvsem kot dober poznavalec razmer na področju žičničarstva doma in v sosednjih državah, predvsem pa naše nove zakonodaje. Nova razvojna strategija slovenskega turizma namreč daje velike možnosti povezovanja vseh zainteresiranih, ki delujejo v turizmu, in v tem vidi veliko priložnost. »Naša naloga je, da ponovno vzpostavimo delovanje in obratovanje vseh žičniških naprav. Ker pa je Velika planina v zimskem času odvisna samo od naravnega snega, bo treba razvojne plane v prihodnosti vendarle usmeriti v pridobitev vodnih virov. Planina bo imela tako še večje možnosti delovanja skozi vse leto.«
Edinstvena Velika planina lahko postane svetovno znana
Svoje delo v nadzornem svetu je spolno paro začel opravljati tudi Tadej Pojbič, direktor podjetja Maersk Logistics d.o.o., študent tehnologije prometa na Fakulteti za Pomorstvo in promet in predsednik Rekreacijskega Društva Rigelj na Veliki planini, ki povezuje lastnike počitniških koč. Do Velike planine ima prav poseben odnos. »Ker sem do svojega sedmega razreda živel v Kamniku, sem na Veliki planini preživel čudovito otroštvo tako v poletni kot zimski sezoni. Tam sem se naučil tudi smučati in si vedno želel kupiti počitniško kočo na Veliki Planini, kar mi je v letu 2002 tudi uspelo. S sodelovanjem v nadzornem svetu želim osebno dokazati, da s pravo ekipo ljudi, z zagnanostjo in trdim delom lahko oživimo Veliko Planino in ji povrnemo zaupanje v delujoče naprave ter povečamo ugled na turističnem zemljevidu.« V nadzornem svetu je zadolžen za mikro finance, tekoče poslovanje in zaposlene. Prepričan je, da bo z dosedanjimi vodstvenimi izkušnjami ter drugačnim načinom razmišljanja lahko pripomogel k vzpostavitvi nove pozitivne klime v podjetju, k oživitvi tega bisera pa bodo lahko pomagala tudi njegova znanja z dolgoletnega delovanja na področja logistike in številna poslovna poznanstva. V Veliki planini vidi številne potenciale: »Planino in vse objekte kulturne dediščine je treba zakonsko zaščititi, saj se premalo zavedamo, da je ta planina edinstvena celo v svetu. Na to nas žal opomnijo šele tujci, ko pridejo sem, in so očarani nad ohranjeno lepoto naše narave. S pravo ekipo se da postoriti veliko in ta biser Slovenije narediti svetovno znan! Obstaja več načinov, kako to storiti - sodelovanje na državnih in evropskih razpisih ter pridobitev sredstev iz strukturnih skladov EU na podlagi dobro pripravljenih projektov. Na nadzornem svetu smo že govorili tudi o tem, čeprav smo trenutno vse sile usmerili k odprtju letošnje smučarske sezone, ki bo podjetju zagotovila dotok svežega kapitala ter možnost nadaljnjega razvoja.«
Novo vodstvo družbe želi na planino privabiti čim več družinskih smučarjev, ker pa so današnji gosti zahtevni na vseh področjih, so uspeli zagotoviti tudi obratovanje nekaterih okrepčevalnic. Poleg celotno obnovljenega lokala na spodnji postaji nihalke bosta delovali tudi okrepčevalnica na spodnji postaji sedežnice ter okrepčevalnica na spodnji postaji Tiha 2. Celovite prenove se je lotil tudi lastnik gostinskega lokala na Zelenem Robu.
JASNA PALADIN
Pogovor z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem	,
Nad letošnjim letom se res ne smemo pritoževati
Tokratni pogovor z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem je hkrati prvi v novem mandatu in zadnji v letošnjem koledarskem letu. Zato smo se v pogovoru dotaknili letošnjih lokalnih volitev in najbolj aktualnih letošnjih dogodkov, pa tudi načrtov občine v naslednjih letih. Župan pravi, da je bilo letošnje leto zanj zelo naporno, za občino eno najuspešnejših doslej, nenazadnje tudi zato, ker smo imeli letos rekorden proračun. V prihodnjih letih, ko se bo občina lotila novih projektov, pa lahko računamo na približno pol milijarde tolarjev večje prilive iz državnega proračuna kot doslej. To so nam namreč prinesle nedavne spremembe zakona o financiranju občin.
Anton Tone Smolnikar: »Z ministrstvom za okolje in prostor se pogovarjamo že o četrtem velikem projektu, pri katerem računamo na finančno pomoč evropskih skladov. Gre za več kot 1,6 milijarde tolarjev oziroma 6,7 milijona evrov vreden projekt izgradnje kanalizacijskih sistemov. Če bi ta projekt uspeli razširiti še na področje oskrbe s pitno vodo, bi občina iz evropskih skladov pridobila še nekaj dodatnih milijonov evrov.«
Kako ocenjujete letošnjo predvolilno kampanjo in kako rezultate volitev - ste z njimi zadovoljni ali ste pričakovali še boljši rezultat?
V celotni državi, ne samo v naši občini, se je letošnja predvolilna kampanja precej razlikovala od dosedanjih, saj mnogi kandidati pri pridobivanju naklonjenosti volivcev niso izbirali sredstev. Tudi v naši občini smo bili priče kar nekaj potezam, ki so presegle mejo kulturnega političnega boja. V finančnem smislu je bila letošnja kampanja zelo draga. Kar pa zadeva vsebinsko plat kampanje naj rečem samo to, da je bila ta kampanja zame zelo naporna, saj je trajala skoraj dve leti, moji nasprotniki pa s kritikami mojega dela ves ta čas niso skoparili. Zmage v prvem krogu ob takšnem pritisku - predvsem s strani protikandidata in njegovih sodelavcev, s katerim sva se pomerila v drugem krogu - seveda nisem pričakoval. Menim, da sem na volitvah zmagal predvsem po zaslugi realnega programa, izkazano zaupanje volivcev pa razumem tudi kot priznanje, da dosedanje delo moje ekipe vendarle ni bilo tako slabo, kot so ga prikazovali moji nasprotniki. K mojemu uspehu je nedvomno prispevala tudi predstavitev na dveh televizijskih postajah, kamor je bil povabljen tudi Deme-ter Sadnikar, ki pa se soočenj ni udeležil.
Ali nameravate za delo v občinskem svetu v novem mandatu oblikovati kakšno koalicijo ali se zanašate le na pomoč svoje svetniške skupine? Zakaj ste se na letošnjih volitvah sploh odločili za ustanovitev lastne liste - v prejšnjih mandatih namreč niste imeli svoje svetniške skupine?
Ob razpravah državnega zbora o tem, kako zmanjšati moč
neodvisnih list, sem razmišljal o vzrokih za takšna prizadevanja in se na koncu odločil, da na volitvah nastopim tudi s svojo listo. Tako velikega uspeha moje liste nisem pričakoval, čeprav je že takoj po njenem oblikovanju in predstavitvi precej občanov in občank pohvalilo to mojo potezo, kar mi je v predvolilnem boju dalo dodatno samozavest. Po drugi strani pa moram reči, da so mi praktično vsi kandidati z moje liste izredno pomagali Pri oblikovanju volilnega programa, pri izvedbi kampanje, pa tudi s tem, ko so me seznanjali s potrebami in željami občanov iz njihovih sredin ter nenazadnje tudi z opazovanjem samih volitev. Vsem se seveda še enkrat iskreno zahvaljujem za pomoč.
Koalicije, s katero nameravam sodelovati pri delu občinskega sveta, poimensko še ne želim Predstaviti, čeprav je v teh dneh že bolj ali manj dorečena, manjka nam še podpis. Naši programi so si precej podobni, saj vsi vemo, kaj naša občina trenutno ttajbolj potrebuje oziroma v
katero smer se mora razvijati v prihodnjih letih.
Kako komentirate rezultate letošnjih volitev občinskih svetnikov, saj so volivci izbrali kar dve tretjini novih predstavnikov v občinski svet? Menite, da je to znak slabega dela prejšnjega občinskega sveta ali česa drugega?
Čeprav se je v zadnjih mesecih vso odgovornost za odločitve zadnjih dvanajstih let prenašalo name, je vendarle treba povedati, da je vse te odločitve z bolj ali manj prepričljivo večino podprl občinski svet. To, da se je veliko svetnikov in strank pred volitvami odreklo odgovornosti za morebitne slabše poteze minulih let, se je po mojem mnenju odrazilo na volitvah, kjer se je sestava občinskega sveta močno spremenila. Poleg tega pa menim, da je volivce motila tudi neenotnost, ki se pojavlja v vodstvih nekaterih strank.
Menite, da naraščajoče zaupanje lokalnim listam ni odraz nezaupanja strankam, ki se vse bolj ukvarjajo same s seboj, vse manj pa s problemi in potrebami posameznih lokalnih skupnosti oziroma, da se stranke preprosto preveč oddaljujejo od ljudi in njihovih vsakodnevnih problemov?
Trenja v vodstvih določenih strank vsekakor odvračajo volivce, ki zaradi tega iščejo druge zastopnike njihovih interesov: Menim, da se ta trend v prihodnje ne bo nadaljeval in to tudi ne bi bilo dobro, saj našo državo v prihodnjih letih čaka veliko dela na področju decentralizacije (tako na področju delovanja države kot tudi strank) in projekt regionalizacije. Regionalizacija bo vsekakor morala zmanjšati centralizacijo države v vseh pogledih.
Ali med vašimi najožjimi sodelavci v novem mandatu načrtujete kakšne kadrovske spremembe? Bodo vodje oddelkov ostali isti?
Trenutno o kadrovskih zamenjavah ne razmišljam, izjema je le direktor občinske uprave, saj - kot je znano - dosedanji direktor Ivan Pristovnik odhaja v pokoj in bomo z javnim razpisom izbrali novega direktorja. Če bo potrebno, bomo novim razmeram prilagodili tudi sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi.
Ali se bodo razvojne prioritete občine v naslednjih letih kaj spremenile - kateri projekti bodo za občino najpomembnejši? Katere izmed teh projektov bi lahko prijavili na evropske razpise?
Razvojne prioritete občine v naslednjih letih smo v veliki meri začrtali že v preteklem mandatu. V zadnjih štirih ali petih letih se je namreč način dela občin precej spremenil in se brez razvojnih programov ni
mogoče prijavljati na razpise ali se lotevati finančno zahtevnejših investicij. Seveda so ti razvojni programi do določene mere še vedno prilagodljivi trenutnim razmeram, vendar menim, da večje spremembe le ne bodo potrebne, saj imamo nekaj projektov že v teku.
Naše prioritete so nam vsem dobro znane. Prvo pomembno področje je infrastruktura - v prvi vrsti gre tu za oskrbo s pitno vodo v tistih vaseh, ki so se z vodo doslej oskrbovale z lastnimi vodovodi, potem bo v teh vaseh treba poskrbeti še za izgradnjo kanalizacije, na koncu pa bo treba asfaltirati še občinske ceste... Osnovno šolstvo je naslednje pomembno področje, v katerega sicer intenzivno vlagamo že vseh dvanajst let mojega županovanja, vendar nas v Kamniku čakata še dve velika projekta - obnova ali novogradnja osnovnih šol Frana Albrehta in Toma Brejca. Osebno sem bolj naklonjen temu, da omenjeni šoli zgradimo na novo, čeprav bo to dražje kot obnova obstoječih šol, toda šoli tudi funkcionalno ne ustrezata več sodobnim zahtevam, zgolj s statično prenovo pa na tem področju ne bi veliko ali skoraj nič pridobili. Na področju otroškega varstva se dobro vidi, da tovrstnih problemov ni mogoče reševati »od danes do jutri«, ampak so to zahtevni projekti, ki potrebujejo svoj čas. Naša občina ravno sedaj dobiva prve zasebne vrtce, svoje pa bo morala o cenah in standardih, ki spremljajo to področje, povedati tudi država.
S prijavami naših projektov na evropske razpise smo bili doslej kar uspešni, saj je gradnja mostu na povezovalki že tretji projekt, ki bo v naši občini izveden ob pomoči evropskega denarja.
Z ministrstvom za okolje in prostor se pogovarjamo že o naslednjem takšnem projektu, gre pa za več kot 1,6 milijarde tolarjev oziroma 6,7 milijona evrov vreden projekt izgradnje kanalizacijskih sistemov. Če bi ta projekt uspeli razširiti še na področje oskrbe s pitno vodo, bi občina iz evropskih skladov pridobila še nekaj dodatnih milijonov evrov.
V MO Ljubljana je župan postal Zoran Jankovič. Kaj to - po vašem mnenju - pomeni za delovanje naše regije kot celote (s projektom Ljubljanske urbane regije občine sedaj večinoma niso preveč zadovoljne) in kaj to pomeni za projekte, kot je mestni in primestni potniški promet, ki je pomemben tudi za našo občino?
Hkrati s čestitko sem novemu ljubljanskemu županu poslal tudi pobudo, da se župani vseh občin LUR čim prej sestanemo. Datuma prvega srečanja še nismo določili, upam pa, da se bomo srečali čim prej. Delovanje LUR v novem mandatu mora postati bolj intenzivno kot je bilo doslej. Pred šestimi leti smo, denimo, podpisali sporazum, po katerem bi moral biti prihodnje leto projekt boljše in hitrejše železniške povezave med Kamnikom in Dolgim mostom že končan, vendar sploh še ni stekel. Z veseljem pa lahko povem, da je v državnem proračunu za prihodnje leto za obnovo železnice med Ljubljano in Kamnikom zagotovljenih 386 milijonov tolarjev. To je prvi korak v smeri spodbujanja uporabe javnega prevoza. Nova finančna perspektiva, ki naši državi v naslednjih letih namenja veliko evropskega denarja, je odlična priložnost, da se v naši regiji uredijo prometne razmere, ki so eden njenih največjih problemov.
Pred dnevi so bile sprejete spremembe zakona o financiranju občin. Kaj bodo predvidene spremembe pomenile za našo občino, koliko večji bodo zaradi tega prihodki občine?
Prvi izračuni kažejo, da bomo po novem iz državnega proračuna na leto prejemali približno pol milijarde tolarjev (dobra dva milijona evrov) več kot doslej. Če bo pri tem tudi ostalo, bom s tem več kot zadovoljen. To povečanje prihodka iz državnega proračuna je v prvi vrsti posledica velike dolžine (420 kilometrov) naših občinskih cest, katerih vzdrževanje nas seveda tudi veliko stane. Ze dvanajst let trdim, da je dosedanji sistem financiranja občin zgrešen, vendar se bojim, da nam bo država zaradi teh prilivov naložila tudi kakšne dodatne obveznosti.
Kakšne bodo temeljne usmeritve našega občinskega proračuna za prihodnje leto?
Zaradi spreminjanja zakona o financiranju občin in tudi zaradi volitev proračuna za prihodnje leto še nismo uspeli pripraviti, znane so prve usmeritve. Dejstvo je, da bo prihodnje leto naš največji zalogaj dokončanje izgradnje vrtca na Perovem, precej denarja pa bomo morali nameniti tudi za pripravo projektov, brez katerih v prihodnjih letih ne bomo mogli računati na evropski denar.
In do kdaj računate, da bo proračun pripravljen?
Osnutek bi moral biti pripravljen do konca januarja ali
v začetku februarja. Če bo vse normalno potekalo, bi moral biti v drugi obravnavi sprejet do sredine marca, tako kot letos. Nekateri razmišljajo, da bi pripravili proračun za dve leti, vendar osebno temu nisem naklonjen. Jeseni prihodnje leto, ko bodo finančne razmere že bolj jasne in če bomo imeli tudi dovolj trdne razvojne načrte, pa se lahko lotimo tudi triletnega proračuna, da bodo imeli napovedani projekti tudi ustrezno finančno podporo. Seveda pa brez vsakoletnih rebalansov ne bo šlo.
Bliža se konec leta zato vas prosim, da na kratko ocenite letošnje leto in poveste, kaj pričakujete od leta 2007?
Leto 2006 je bilo v vseh pogledih zelo »turbulentno«. Precej sem razmišljal o tem, ali naj še enkrat kandidiram za kamniškega župana. Za ponovno kandidaturo sem se odločil predvsem zato, ker želim dokončati delo, ki sem se ga zastavil. Volilna kampanja mi je sicer vzela veliko energije, vendar je delo na občini potekalo nemoteno. Energije imam kljub temu še dovolj.
Pomemben pečat letošnjemu letu je dal tudi rekordno velik občinski proračun in to kljub temu, da nismo prodali parcele v Volčjem Potoku. Glavni dosežek letošnjega leta je nedvomno dokončanje investicije v osnovno šolo v Stranjah. Menim, da lahko letošnje leto označimo za eno uspešnejših doslej. Nekateri želijo, da več denarja namenjamo družbenim dejavnostim. S tem se strinjam in se zavedam, da bo temu področju res treba nameniti večjo pozornost kot doslej. A proračun je žal ome-
jen, idej in želja je vedno nekajkrat več!
Menite, da bo prihodnje let uspela prodaja elitnega zemljišča v Volčjem Potoku?
Sredi decembra bo ponovno objavljen razpis za prodajo tega zemljišča kot celote, osebno pa še vedno mislim, da je 140 evrov za kvadratni meter komunalno neopremljenega zemljišča zelo visoka cena. Če kupca tudi tokrat ne bomo našli, se bomo prihodnje leto lotili delitve te parcele na šestnajst manjših enot ter njihovega komunalnega opremljanja. Potem bomo, po mnenju strokovnjakov, lahko kakšno parcelo prodali tudi dražje, kakšno pa ceneje od sedanje cene.
Kako boste zaključili letošnje leto - tudi letos v družbi občanov?
Mislim, da bi bilo slabo, če se v dneh po volitvah - tako kot že vsa leta doslej - ne bi pridružil silvestrovanju na Glavnem trgu. Tradicija ostaja, izbrali bomo na-rodno-zabavni ansambel, velika steklenica šampanjca bo ponovno ohlajena. Vem, da Kamničani pričakujejo tudi ognjemet. Tokrat jih bomo brezplačno pogostili z golažem, ki pa ne bo več dišal po volitvah!
Želite ob tej priložnosti občanom in občankam povedati še kaj?
Morda samo to, da naj mi občani še naprej zaupajo tako kot doslej. Županovanje, pravijo nekateri kolegi, ni služba, ampak način življenja. Tudi v novem mandatu se bom trudil, da občina Kamnik ostaja prepoznavna, razvojno naravnana, takšna, kakršno si vsi ali vsaj večina želi.
ZORANJEREB
Vi sprašujete, župan odgovarja
Mnogi Kamničani sprašujejo, kako bo potekal promet po obvoznici, ko bosta zgrajena še dodatna pasova in kako bo urejeno vozišče na Ljubljanski, ki je v zaključni fazi obnove?
Zaključki prometne študije so bili v letu 2005pomembno izhodišče za zagotavljanje državnih sredstev, ki so namenjena rekonstrukciji dela kamniške obvoznice od Šolske ulice do Cankarjeve ceste v dolžini 800 metrov ter slabih 100 metrov tuhinjske regionalke.
Štirje pasovi so namenjeni hitrejšemu odvijanju prometa, tako mestnemu kot tranzitnemu prometu. Ce pogledamo iz smeri Maistrova - Šolska ulica, bodo vozniki lahko desni pas uporabljali desno - desno, kar pomeni z Maistrove desno ob Kamniški Bistrici, desno na Šolsko ulico, pri čemer ob tem pasu ostane prost še en pas proti Šmarci, tako imenovan tranzitni pas. Z dvema dodatnima pasovoma bo pridobljena tudi večja površina za vse leve zavijalce v vseh smereh vožnje, kar pomeni boljšo pretočnost in manj zastojev ob upoštevanju cestno-prometnih predpisov.
Projektna dokumentacija zajema tudi ureditev vseh obstoječih semaforskih naprav, pri čemer je bila še posebna pozornost namenjena obnovi in dopolnitvi semaforske in programske opreme obstoječih naprav.
Veliko občanov sprašuje, ali bosta zaradi razširitve ceste ukinjena pločnik za pešce in kolesarska steza. Del pločnika in kolesarske steze se bo med gradnjo porušil zaradi nujne sanacije obrežnih zidov, po izvedbi pa bo ob štiripasovnici tudi pločnik in kolesarska steza, ki bosta na približno 100 metrih zgrajena v konzolni izvedbi.
Ljubljanska cesta predstavlja pomembno vpadnico v center mesta Kamnik. Obravnavani odsek poteka od križišča »Mercator« do križišča »Svetilnik«, ki se na enem delu priključuje na regionalno cesto v Šmarci, na drugem koncu na Kranjsko cesto.
Na obravnavanem odseku je lociranih tudi 5 manjših križišč. Predvidena je tudi povezava Ljubljanske ceste in Obvoznice Kamnik, kar bo še dodatno povečalo pomen ceste v cestnem omrežju mesta Kamnik.
Izvedba tretjega pasu na Ljubljanski cesti je bila nujno potrebna zaradi gradnje novih poslovno stanovanjskih objektov in zaradi prometno varnostnih razlogov, pri čemer se:
-	izboljša preglednostna razdalja;
-	vozišče Ljubljanske ceste se na celotnem odseku razširi za pas levih zavijalcev, kar pomeni pretočnost voznih pasov;
-	uredijo dodatna parkirna mesta za vzdolžno parkiranje osebnih vozil, zelenica, kolesarska steza in hodnik za pešce;
-	na priključnih cestah se ohrani obstoječi prometni režim;
-	zadostno število prehodov za pešce čez vozišče Ljubljanske ceste.
ŽUPAN TONE SMOLNIKAR
Župan se bo - tako kot že vsa leta doslej - tudi letos pridružil občanom, ki bodo silvestrovali na Glavnem trgu, kjer ne bo manjkalo glasbe in šampanjca, pa tudi za ognjemet bo letos - po županovih zagotovilih - poskrbljeno. Golaž ne bo več začinjen z volitvami.
LIONSI ZNOVA POMAGAJO
Zadnji mesec v letu je že kar nekaj časa znan tudi pod imenom »veseli december«, saj skoraj vsi, ki imajo kaj denarja, prav v teh štirih tednih najbolj zagreto zapravljajo. So pa to tudi dnevi, ko ljudje, ne samo pri nas, ampak tudi drugod v razvitem svetu, običajno najbolj odprejo svoja srca za stiske soljudi in jim skušajo pomagati. Kamniški lionisti se tudi letos ne bomo izneverili svoji tradiciji in bomo znova zbirali denar za naše soobčane v stiski. Odzvali pa smo se tudi vabilu društva Beli obroč.
jo, da bodo z zbranim denarjem lahko vsaj deloma izboljšali razmere, v katerih delajo, njihova velika želja pa je tudi nakup peči za žganje gline.
Varovanci VDC Sožitje in kamniški lionisti vas vabimo, da nas obiščete na stojnici in
se seznanite z našim delom. Ne
bo nas težko najti, saj bomo imeli stojnico znova sredi mesta na Glavnem trgu in sicer 26. in 27. decembra. Prvi dan med 10. in 12. uro ter 16. in 19. uro, drugi dan pa le med 16. in 19. uro. Pridite, morda boste prav na naši stojnici odkrili darilo, ki vam bo še manjkalo za novoletno obdarovanje, hkrati pa boste storili še nekaj lepega!
Lions klub Kamnik
Igrače za Beli obroč
Tokrat smo se kamniški lionisti in mladi leoti prvič odzvali povabilu k sodelovanju v akciji zbiranja igrač, ki jo organizira društvo Beli obroč. Za tiste, ki ne poznajo delovanja tega društva, naj povemo, da je bil Beli obroč ustanovljen na Miklavževo leta 2003, člani pa pomagajo žrtvam kaznivih dejanj, predvsem tistim, ki so se znašle v obroču družinskega nasilja.
Zbiranje igrač je ena najpreprostejših oblik, da pokažemo, kako nam ni vseeno za stiske ljudi okrog nas. Še zlasti, če so to naši najmlajši. Vse igrače, ki jih bomo zbrali po Sloveniji, bodo dobili tisti otroci, ki jim jih starši zaradi denarne stiske ne morejo kupiti. Kamniški lionisti in leoti bomo z veseljem sodelovali v tej akciji, k sodelovanju pa vabimo vse, ki imate doma kakršnokoli igračo, ki je ne rabite več, vas pa vedno znova spravi v slabo voljo, ker vam doma zavzema prostor. Prinesete lahko vse, od plišastih medvedkov do družabnih iger. Seveda pa morajo biti vse igrače v uporabnem stanju! Vsi, ki se boste odločili za to lepo in do-
brosrčno potezo, boste igrače lahko oddali v kampiškem Mercator centru med 4. in 18. decembrom na dobro vidnem in posebej označenem prostoru.
Pomoč VDC Sožitje
Vse od ustanovitve kluba pred slabimi 3 leti člani Lions kluba Kamnik proti koncu decembra postavimo v središču mesta prednovoletno stojnico, na kateri ponujamo svoje izdelke (predvsem izpod rok mladih leotov) in zbiramo prostovoljne denarne prispevke. V minulih letih smo zbrani denar nato podarili otrokom iz socialno ogroženih družin. Letos pa se nam bodo na naši stojnici prvič pridružili tudi varovanci Varstveno delovnega centra So-žitje-Kamnik. V delavnici VDC Sožitje v Tuhinjski dolini je trenutno zaposlenih 20 varovancev med 21. in 42. letom. Ob pomoči šestih terapevtov varovanci z motnjami v duševnem razvoju v tem času izdelujejo zamaške, obešalnike, čestitke in različna darila. Njihove izdelke bo na stojnici seveda mogoče kupiti, denar, ki ga bomo zbrali, pa bo šel v njihove roke. Terapevti in varovanci upa-
Zapojmo za Edvina
Dobrodelna revija pevskih zborov 9. decembra v Domu kulture Kamnik
Pomoč sočloveku v stiski je v človeški naravi. Pomagaš, da bi bil svet pravičnejši, da bi vsi imeli možnost živeti človeka dostojno življenje, da bi šli prav vsi sošolci iz razreda skupaj v zimsko šolo v naravi. Pomagaš, ker lahko. Dobrodelni LEO klub Kamnik je s pomočjo občanov in občank lani, v svojem prvem letu delovanja, na različne načine zbral in daroval skoraj milijon slovenskih tolarjev. Skupaj smo pomagali nekaterim šolarjem OŠ Šmartno do zimske šole v naravi in Anžetu iz Šmarce do dvigala. Pomagajte nam pomagati tudi v prihodnje.
V novem LEO letu, ki se je pričelo septembra, je za vajeti poprijelo novo vodstvo kluba, vendar ostaja smer delovanja nespremenjena. Letošnja predsednica LEO kluba Špela Bovha je napovedala, da se bo LEO klub še naprej ravnal po svojem načelu: Pomagamo. V tradicionalni akciji prav v teh dneh nastajajo umetelne novoletne voščilnice ročne izdelave, izkupiček od njihove prodaje (kupiš jih lahko tudi ti!) bo pred samim novim letom pomagal socialno ogroženim učencem OŠ Stranje do njihove zimske šole v naravi. Kar je za nekoga malenkost, je lahko drugemu največja želja na svetu. Pomagajte jo uresničiti. Edvinu Duranoviču, fantiču iz Kamnika, ki mu levkemija krati uživanje mladosti, nesreča in bolezni pa ne prizanašajo niti njegovim staršem, lahko pomagaš tudi tako, da 9. decembra zvečer obiščeš dobrodelni koncert zborovske glasbe in recitala »Zapojmo za Edvina«, ko Dom kulture Kamnik na svojem odru med drugim velikodušno gosti pevske zbore Mavrica, Odmev in Solidarnost. Dobrotniki lahko denarna sredstva za pomoč Edvinu ali šolarjem OŠ Stranje tudi mimo obeh dobrodelnih akcij nakažete na TRR: 18300-0255461497 pri Banki Domžale, s pripisom »Edvin« ali »OŠ Stranje«. Več podatkov o Leo klubu, o koncertu za Edvina in voščilnicah za šolarje OŠ Stranje ter o tem, kako in kje pomagati, najdeš na spletni strani www.leokamnik.si
Pomagajte nam pomagati!
LEO KLUB KAMNIK
TEČAJ ZA TURISTIČNE VODNIKE
Prvi sklop predavanj se začne 16. in 17. decembra 2006, drugi del pa ob vikendih v mesecih januar in februar 2007.
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik
organizira tečaj za pridobitev licence lokalnega turističnega vodnika za območje sedmih občin Podjetne regije. Tečaj bo potekal ob vikendih.
POGOJI ZA PRIJAVO: končana srednješolska izobrazba in znanje tujega jezika.
Od kandidatov pričakujemo široko razgledanost, urejenost, prijaznost in sposobnost prilagajanja.
CENA TEČAJA: 35.000,00 SIT (študijsko gradivo ni všteto v ceno).
DODATNE INFORMACIJE: TIC Kamnik, Glavni trg 2, Kamnik, tel.: 01 8318 250 ali www.kamnik-tourism.si.
PRIJAVE ZBIRAMO S PREDHODNIM VPLAČILOM V TIC KAMNIK do četrtka, 14.12. 2006. Število prijav je omejeno. K sodelovanju vabimo še posebej aktivne upokojence, ki so vešči tujih jezikov, za katere imamo v omejenem številu posebno ponudbo.
Letos se bodo že tradicionalni predpraznični stojnici Lions kluba Kamnik pridružili tudi varovanci Varstveno delovnega centra Sožitje-Kam-nik s svojimi izdelki. Z nakupom jim bomo omogočili boljše delovne razmere ni morda celo tiho željo - nakup peči za žganje gline.
Foto klub Kamnik je star dve leti
Foto klub Kamnik je 24. novembra v Mladinskem centru Kotlovnica uradno odprl svoja vrata v nove prostore, kjer je poleg klubske delovne sobe za javnost odprta tudi klasična fotografska temnica. Otvoritev je popestrila Ženska klapa Gusarica iz Komiže z Visa. Ob tej priložnosti je Foto klub Kamnik zabeležil tudi drugo obletnico svojega delovanja, s predstavitveno projekcijo fotografij, ki jo je na klavirju spremljal pianist Simon Skalar, pa smo prikazali povzetek našega dosedanjega dela. Otvoritve so se med drugim udeležili tudi predstavniki Občine Kamnik.
Fotografska temnica
Uporaba fotografske temnice bo dostopna vsem, ki imajo nostalgično željo po vonju kemikalij za razvijanje monokromatskih fotografij in se zavedajo vseh prednosti klasične črno-bele fotografije, ki jih digitalna tehnika še ni prevzela. Temnica bo odprta vsaj enkrat mesečno, med delom pa bo manj izkušenim navdušencem vedno pomagal mentor.
O delu kluba
Foto klub Kamnik poleg analogne fotografije močno spodbuja
tudi digitalno tehniko in kvalitetne računalniške obdelave fotografij, studijsko fotografijo za spoznavanje učinkov umetno prilagojene svetlobe, organizira fotografske izlete, članom pa ponuja različna izobraževalna predavanja.
Razstave
Za vse tiste, ki uživajo le ob gledanju fotografij, pa Foto klub Kamnik redno skrbi za vedno sveže fotografske razstave. V galeriji Mladinskega centra Kotlovnica smo ob odprtju temnice postavili letos že tretjo razstavo. Tokrat si je možno ogledati razstavo črnobe-lih fotografij, izdelanih v temnici. Razstava je odprta vsako sredo med 19. in 22. uro in vsak petek in soboto med 19. in 24. uro, torej v času, ko je odprt Mladinski center Kotlovnica.
Nova spletna stran
V prihodnjih dneh se nam obeta že težko pričakovana nova spletna stran, zato ste vabljeni da jo obiščete na www.fotoklub-kamnik.si in izveste vse kar vas zanima o klubu ali nam pišite na info@fotoklub-kamnik.si.
Za Foto klub Kamnik Bojan Težak
OBVESTILO
Peter Pan, d.o.o.
vabi k predhodnemu vpisu otrok v vrtec
na Cankarjevi 12/B v Kamniku.
Razpoložljiva prosta mesta so:
-	do 28 mest za prvo starostno skupino (1 - 3 let);
-	do 48 mest za drugo starostno skupino (3-6 let).
Otroci bodo vključeni v vrtec predvidoma s 1. 2. 2007.
Prijavnice za sprejem lahko dvignete v prostorih Oddelka za družbene dejavnosti Občine Kamnik v času uradnih ur do 20. 12. 2006 ali uporabite prijavnico s spletne strani: www.peterpan.si.
Vloge za sprejem oddajte po pošti do 20. 12. 2006 na naslov: Peter Pan storitve, d.o.o., Cankarjeva 12/B, Kamnik.
V kolikor bo vlog za sprejem več, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala komisija.
Renata Dežman PETER PAN D.O.O.
Turistično društvo Kamn'k z novim vodstvom in novimi projekti
V torek, 28. novembra, je Turistično društvo Kamn'k na svojem občnem zboru izvolilo novo vodstvo. Nova predsednica je postala Alenka Hribar, podpredsednika pa Nika Vrhovnik in Matjaž Jug.
Z dosedanjim delovanjem društva je nova predsednica zadovoljna, saj je ena izmed ustanovnih članic in zato bo v tej smeri tudi skušala nadaljevati. »Naše društvo je mlado, vendar če bomo še nadalje delovali s tako vnemo, sem prepričana, da bo iz naših kamenčkov enkrat nastala lepa palača,, je prepričana.
Večina projektov se bo izvajala tudi v prihodnje, novost pa je ustanovitev štirih sekcij: sekcija za narodne noše, sekcija mesta Kamnik, sekcija za družabne dogodke in sekcija za promocijo. Vsaka sekcija bo imela tudi svojega vodjo. Sekcija za narodne noše bo skrbela, da se bodo kamniške narodne noše tudi v prihodnje predstavljale v Beljaku in še na katerih podobnih prireditvah v Sloveniji in tujini. Ker je bilo tekmovanje harmonikarjev na Dnevu narodnih noč 2006 zelo uspešno in pozitivno sprejeto, bodo drugo leto skušali projekt razširiti in povabiti še več godcev. Sekcija mesta Kamnik bo skrbela za delovanje društva v mestu. Še naprej bodo sodelovali pri decembrski prireditvi »Mestovanje«, s projektom »Gremo se turiste« pa bodo skušali predstaviti Kamnik čim širši publiki. Za druženje med člani bo skrbela sekcija za družbene dejavnosti, koliko noči prenočijo v občini, katere zanimivosti si ogledajo ter kakšno je njihovo splošno zadovoljstvo s turistično ponudbo.
Glede na to, da smo ankete na enak način izvajali če v poletni sezoni 2005, smo tako pridobljene rezultate primerjali z lanskimi ter prišli do zanimivih odgovorov in zaključkov, ki bodo podrobneje predstavljeni v eni od naslednjih številk Kamniškega Občana.
Za popestritev in zaključek večera občnega zbora pa je naša članica Petra Poročnik postregla s krajšim potopisnim predavanjem z naslovom »Plešoča Brazilija«.
Za TD Kamn'k N. Vrhovnik in A.Hribar
Nova predsednica Alenka Hribar (na levi) je povedala, da z veseljem sprejema nov izziv ter bo nadaljevala z že zastavljenimi cilji in projekti Turističnega društva Kamn'k. Nika Vrhovnik pa se od te vloge poslavlja in prevzema v društvu sekcijo za promocijo turizma v mestu in okolici.
OBČINA KAMNIK IN KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD, KSS KAMNIK, VABITA NA
DELAVNICE S PODROČJA KMETIJSTVA
Vabilo na delavnico: TRŽENJE PODEŽELJA -KAKO DO USPEŠNE TURISTIČNE KMETIJE?
Delavnica bo potekala v ponedeljek, 11.12.2006 od 9. do 13. ure, v sejni sobi Občine Kamnik Predstavili vam bomo:
•	Stanje na področju dopolnilnih dejavnosti v občini Kamnik
•	Turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost)
•	Kako do uspešne turistične kmetije?
•	Izkušnje izletniške kmetije » Pr' Čeh«
•	Kakšno pomoč si želimo pri uresničevanju projekta? - udeleženci
Izvajalci: Milena Kulovec, univ.dipl.inž. agr., Nada Grešak, dipl. inž. agr. in hortikulture., Barbara Lapuh univ. dipl. inž. agr.
Vabilo na delavnico: KMETIJSTVO V LETIH 2007-2013
Delavnica bo potekala v četrtek, 14.12. 2006 od 9. do 13. ure, v dvorani Kulturnega doma v Kamniku.
Predstavili vam bomo:
•	UREDBOo neposrednih plačilih v kmetijstvu za obdobje 2007 -2013
•	UREDBOo predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (t.i. navzkrižna skladnost)
Izvajalci: Peter Berlec, kmet.inž., Damjana lljaš, univ.dipl.inž. agr., Marta Kos,univ.dipl.inž. zoot..
Ob predavanjih bo na voljo tudi literatura.
Za lažjo evidenco udeležencev imejte s seboj MID številko.
Vabljeni!
1. decembra 2006	5
100 let javnega knjižničarstva v Kamniku
Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembru, je v čitalnici Matične knjižnice Kamnik v sredo, 22. novembra, potekala slovesna obeležitev stoletnice javnega knjižničarstva v Kamniku. Matična knjižnica Kamnik in KD Priden možic sta obudila spomin na prvo javno knjižnico v Kamniku, ki je delovala v okviru Narodne čitalnice. Zanimiva besedila iz člankov o takratnih dogodkih leta 1906, objavljenih v lokalnem časopisu Kamničan, sta prebirala Goran Završnik in Andraž Lenarčič. Prav za to priložnost so nas mladi: Andraž Lenarčič, Nina Jemec, Nina Štritof in Goran Završnik, oblečeni v originalne kostume izpred sto let, popeljali v davno leto 1906. Presenetil nas je tudi literarni džu-boks, v katerem je znana dela prebiral Rok Kosec.
Direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vuk-
mir je v uvodnem nagovoru predstavila dostopnost kulturnih dobrin, kar knjiga seveda je:
» Dostopnost je temelj demokratičnosti. To pomeni, da omogočamo izposojo in uporabo knjižničnega gradiva, tako klasičnega kot elektronskega. Informacija in znanje sta še kako tržni, ljudje, ki znajo, ki vedo, kje dobiti informacijo in jo ovrednotiti, so v prednosti pred tistimi, ki tega ne zmorejo. Zato še posebej cenim odločitev izpred 100 let, da je narodna čitalnica odprla vrata svoje knjižnice tudi za nedruštvenike in svojo knjižnico pre-
V zanimivem pomenku o prijetnih spominih: na desni Slavka Završnik, prva knjižničarka leta 1949 v Centralni sindikalni knjižnici, ki je delovala v Polčevi hiši na Maistrovi ulici (v današnjih prostorih Graditelja), in Saša Kos, dolgoletna bibliotekarka v kamniški knjižnici, ki jo je nekaj let tudi vodila.
oblikovala v javno ljudsko knjižnico. Pobudnika te ideje sta bila čitalniški tajnik Hinko Sax in društveni knjižničar Josip Janežič, pri urejanju knjižnice pa je zelo pomagal tudi Josip Breznik iz Akademskega ferialnega društva Prosveta.«
V čitalnicah so se zbirali meščani in narodna zavedna inteligenca, se družili ob besedah, kulturnih dejavnostih, plesih in ob branju. V sto letih je knjižničarstvo v Kamniku prehodilo pot od čitalniške knjižnice, društvenih, ljudskih, delavskih, sindikalnih knjižnic do današnje, sodobne knjižnice, povezane v on-line ka-taložno bazo podatkov in v svetovni splet. A kot je poudarila direktorica Matične knjižnice Kamnik, je prav odločitev izpred stotih let zgodovinska prelomnica v dostopnosti knjige na Kamniškem: »To je naš začetek. Sledi obdobje društvenih knjižnic: sokolsko, delavsko, orlovsko društvo so imela knjižnice s po približno 100 knjigami. Vojna vihra tem knjigam ni prizanesla, kakor tudi ne častitljivi samostanski knjižnici pri frančiškanih. Leta 1949 smo dobili Centralno sindikalno knjižnico, kije delovala v današnjih prostorih Graditelja. V svojem bistvu je bila to ljudska knjižnica za javno rabo, čeprav je ime pač ustrezalo idejam tedanjega časa. Prva knjižničarka je bila Slavka Završnik, prva članica pa Terezija Košir, snažilka iz Kamnika, rojena leta 1899- Zaradi kadrovskih zadreg je bilo
Dobri dve desetletji je kamniška knjižnica delovala v Kolodvorski ulici, v mogočni hiši ob parku proti železniški postaji v centru mesta. Se danes se marsikdo spominja škripajočih stopnic, prav posebnega skrivnostnega vonja po knjigah, predvsem pa dolgoletnega vodjo knjižnice profesorja Srečka Zabriča, ki je za knjige navdušil mnogo bralcev.
delo knjižnice za nekaj časa celo prekinjeno, leta 1952 ponovno oživi. Leta 1956se preseli v prostore nad današnjo kavarno in dela na pultni sistem, kar pomeni, da knjige niso bile dostopne. Leta 1956postane Delavska knjižnica in preide pod okrilje DPD Svoboda, zvišala pa so sredstva za nabavo knjig in knjižnico je začelo obiskovati več ljudi. Doživela je še nekaj organizacijskih sprememb, leta 1962pa je postala Ljudska knjižnica, samostojen zavod, z vodjo in pravili.«
Ob tem smo se z nostalgijo spomnili prav posebnega, skriv-
PRIHRANITE 5.000 SITI
Občani kamniške občine, izkoristite
še nekaj subvencioniranih vstopnic za dvourno kopanje.
Presenetite svoje najdra^je z darilnimi boni za katerokoli našo storitev.
Posebej za vas smo v decembru pripraviti tudi BOŽIČKOV POPUST.

TERME
SNOVIK
svet termalnih užitkov
Rok Kosec je skušal pritegniti zanimanje za knjigo na nenavaden način: v literarnem jukeboxu je prebiral znana dela.
nostnega vonja po knjigah in profesorja Srečka Zabriča, ki je dolga leta vodil knjižnico. Ta se je v tem času (leta 1969) preselila v Kolodvorsko ulico, v lepo hišo poleg železniške postaje. Od leta 1991 pa knjižnica domuje na današnji lokaciji na Ljubljanski cesti v velikih svetlih prostorih s površino 1.458 kvadratnih metrov.
Poslovanje knjižnice se je skozi desetletja zelo spremenilo, z ročne izposoje in listkovnih katalogov je prešlo na moderno IKT. Danes lahko od doma pregledujemo knjige v knjižnici, jih naročamo, podaljšamo. Imamo dostop do vseh slovenskih knjižnic in njihovih katalogov. Prehod od klasične v hibridno knjižnico poudarja vlogo elektronskih storitev in poslovanja. Knjižnica pa ni le domovanje knjig, ampak tudi prostor zanimivih prireditev, projektov za večjo bralno kulturo.
Danes ima Matična knjižnica Kamnik okrog sto tisoč enot gradiva in 7383 članov, kar pomeni, da je včlanjenih 23 odstotkov občanov. Letno nakupijo okrog 6500 enot gradiva, obrat gradiva je 3,2, to pomeni, da si letno člani izposodijo 342.000 enot gradiva. »Številke so zgovorne, vendar smo šele v zadnjih letih dosegli mmimalne standarde. Naj povem, da smo kot knjižnica postali prepoznavni v slovenskem okolju. Trudimo se, se razvijamo, učimo in napredujemo. Ze naši prostori kažejo na naš razvoj. Zato danes odpiramo središče za samostojno učenje.... Tukaj smo, za vašo rabo, zadovoljstvo, učenje, tudi vseživljenjsko učenje, kulturne in sprostitvene potrebe. In ne samo, da smo - omogoča-
mo dostop vsem brez slehernih razlik in poleg tega smo dobra knjižnica«, je svoje misli zaokrožila direktorica Breda Podbrežnik Vukmir, ki kamniško knjižnico vodi od leta 1993.
Okroglo stoletnico javnega knjižničarstva v Kamniku sta z lepimi besedami o pomenu knjige pozdravila tudi slavnostni govornik dr. Jože Urbanija in župan Anton Tone Smolnikar.
Slavnostni govornik dr. Jože Urbanija, profesor na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knj igarnarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je zaposlenim v kamniški knjižnici čestital za dvojni praznik - Dan slovenskih splošnih knjižnic in stoletnico kamniškega knjižničarstva. Hvaležen spomin je namenil tudi trem vrlim možem, ki so bili pred 100 leti najbolj zaslužni za ustanovitev Ljudske knjižnice v Kamniku: Josipu Brezniku, Hinku Saxu in Josipu Janežiču. Poudaril je, da je znanje gibalo razvoja. Cim več bodo ljudje brali, tem več bodo vedeli. In čim več bodo vedeli, tem bolj bodo podjetni, ustvarjalni in iznajdljivi. Zato bodo tudi več
ustvarjali, več zaslužili. In če bo država imela bogate državljane, bo tudi sama bogata. Vendar ne gre le za materialno blagostanje. Gre tudi za zadovoljstvo ljudi. Bolj kot materialni osrečuje človeka osebnostni razvoj. Ker pa je želja po znanju težnja, ki izvira iz samega bistva človeka, je posledica zadovoljevanje tega hotenja pristno človekovo notranje zadovoljstvo.
Dr. Urbanija je opozoril, da je knjižnica hiša v knjigah shranjenega znanja. Shranjenega na tak način, da bi bilo čim hitreje dostopno vsakomur. Poslanstvo knjižnice je v tem, da široko odpira vrata znanju. Knjižnica tako opravlja eno temeljnih nalog v razvoju človeške civilizacije. Je nepogrešljiv vezni člen v njenem razvoju. Da se znanje ne bi izgubilo, so ljudje izumili pisavo. In moral je biti tudi nekdo, ki je hranil in urejal to zapisano znanje. Opravljal je isto poslanstvo kot današnji knjižničarji. Zbiral je znanje, ga urejal, hranil in posredoval drugim. Zato so knjižnice in v njih poslanstvo knjižničarjev vezane na začetke človeške civilizacije, na ohranjanje civilizacije in omogočajo tudi razvoj te civilizacije.
ŽK£!” SAMosiomo učeme
Na slovesnosti ob stoletnici kamniškega knjižničarstva so v čitalnici Matične knjižnice Kamnik odprli SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE.
Učimo se vse življenje !
V	današnjem času je postalo nuja, da se na vsakem koraku učimo. Doma, v službi med prijatelji se od nas zahteva, da smo vedno kos vsem novostim. Formalna izobrazba nam še zdaleč ne zadostuje več. Če želimo ostati v glavnem toku, le to od nas zahteva vseživljenjsko učenje. Bi radi obnovili znanje angleščine, ker je že nekaj časa niste uporabljali? Ste ugotovili, da je vaše znanje računalništva pomanjkljivo? Delovno mesto od vas zahteva, da se naučite novega tujega jezika? Učenje odlašate, ker se vam zdi predrago? So tečaji ob neprimernem času? Ne najdete primernega gradiva za učenje?
Počnite to na drugačen način!
Središče za samostojno učenje je sodobno opremljen prostor v čitalnici knjižnice, kjer se lahko s pomočjo računalnika, avdio in video gradiva, publikacij in drugih pripomočkov samostojno učite in bogatite svoje znanje. Samostojno učenje oziroma e-učenje s programi samostojnega učenja in drugimi oblikami učenja, podprtimi z informacijsko - komunikacijsko tehnologijo, omogoča racionalno in učinkovito dopolnitev znanj na bolj fleksibilen, posameznikovim potrebam prilagojen način izobraževanja. Predstavlja obliko izobraževanja, brez učitelja v tradicionalnem pomenu, kjer si posameznik sam določa učne cilje, čas učenja, način učenja, vsebine, metode in tehnike ter navsezadnje tudi načine preverjanje lastnega napredovanja.
V	Središču za samostojno učenje v Matični knjižnici Kamnik vam je v podporo in svetovanje mentorica. Lahko se najavite ali preprosto vstopite v Središče za samostojno učenje in se povzpnete znanju naproti.
VERA MEJAČ
Marjan Smole - Levček: »Zaljubljen v Kamnik tudi po volitvah«
Volitve so za nami, zato želim podati nekaj misli in vtisov o volitvah in se ob tem volivcem ponovno zahvaliti za zaupanje.
Ko sem se pred šestimi meseci kot neodvisni kandidat odločil za kandidaturo za župana občine Kamnik, sem bil na začetku neke nove, neznane poti. Za kandidaturo sem se odločil predvsem zato, ker želim nekaj spremeniti v Kamniku, v mestu, v katerem sem odraščal, si ustvaril družino, dom in v katerem uspešno vodim svoje podjetje. Ker pa je to velik finančni zalogaj in ker je bil program stranke LDS najbližji mojemu razmišljanju in prepričanju sem se odločil, da kljub temu, da nisem član LDS-a, njihov program podprem in z njim nastopim na volitvah. Moram poudariti, da je bil kamniški LDS zelo korekten in pripravljen s skupnimi razgovori usklajevati volilni program. Kot začetnik v politiki pa nisem bil kos političnim igricam, ugotavljam, da smo bili tudi premalo agresivni na propagandnem področju, kar pa so pogojevale finančne zmožnosti tako mene kot stranke, saj nismo imeli sponzorjev. Kandidaturo sem vzel z vso resnostjo, zavedal pa sem se tudi obveznosti in odgovornosti, ki bi jo prevzel kot župan. Sama kandidatura in pa seveda končni rezultat pomeni zame potrditev, za druge pa vzpodbudo, da lahko s trdim in poštenim delom tudi nekdo iz delavske družine nekaj doseže. Res nimam fakultetne izobrazbe, sem si pa z delom pridobil izkušnje in znanje, kar se odraža v uspehu mojega podjetja in v zadovoljstvu mojih zaposlenih. S svojimi izkušnjami, znanjem in poznanstvi, tako v politiki kot v gospodarstvu, pa sem še vedno pripravljen pomagati Kamniku, zato sem županu ponudil svojo pomoč na področju gospodarstva in športa. Še vedno verjamem, da je v naši občini veliko možnosti za uspešen razvoj turizma in gospodarstva in tudi veliko možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa. S skupnimi močni, z novimi idejami nam bi to lahko tudi uspelo.
Na koncu bi še rad poudaril, da so bile te volitve zame zelo pozitivna življenjska izkušnja in glede na odziv ljudi, ki me še vedno kličejo, bom verjetno razmišljal o kandidaturi za naslednje županske volitve v Kamniku.
MARJAN SMOLE - LEVČEK
Pazite se vlomilcev!
Kamniški policisti so v zadnjem mesecu in pol na celotnem območju občine Kamnik obravnavali zelo veliko število različnih vlomov, predrzni nepridipravi pa so bili na delu skoraj vsak dan oziroma noč. Od prvega oktobra do sredine novembra so neznanci vlomili v stanovanjske hiše, poslovne objekte in avtomobile ter celo kontejnerje.
Policijska poročila za mesec oktober kažejo, da je preko dneva neznanec skozi vhodna vrata vlomil v novogradnjo na Glavnem trgu in odtujil električno orodje. Preko noči je bilo skozi vhodna vrata vlomljeno v gostinski lokal na Steletovi ulici, prav tako ponoči je prišlo do vloma v kletnih prostorih stanovanjskega bloka na ulici Matije Blejca, od koder sta izginili dve kolesi, iz stanovanjske hiše v Kamniku pa sta bili ponoči odtujeni dve motorni žagi. Oktobra je bilo v Rudniku vlomljeno v avto, pri čemer je neznanec razbil steklo na vratih in odtujil žensko toaletno torbico. Na bencinskem servisu v Kamniku je prišlo do kraje goriva v vrednosti treh tisočakov, ponoči pa je bilo vlomljeno tudi v novogradnjo na Medvedovi ulici, od koder je ponovno izginilo električno orodje, ter v garažo na Cankarjevi, kjer je bilo odtujeno kolo. Sredi oktobra je bilo podnevi vlomljeno v avtomobil pri Zdravilnem gaju Tunjice, od koder so bili odtujeni dokumenti, GSM aparat in očala. Neznanci so oktobrske noči na Zikovi ulici izvršili tatvino avtomobila znamke Volksvvagen Passat, vrednega 1,7 milijona tolarjev, pred nepridipravi pa niso bili varni niti leseni železniški pragovi u preko noči so jih v Spodnjih Stranjah odtujili deset in naredili za štirideset tisočakov škode. V Tunjicah so oktobra še enkrat vlomili v parkiran avtomobil, vlomilcev pa ni bil vesel niti lastnik gostinskega lokala na Steletovi ulici, saj je ostal brez menjalnega denarja v poker avtomatu. Neznani storilec se je skozi okno odpravil tudi v zdravstveni dom, od koder je odšel z računalniškim monitorjem.
Kot kaže, policisti pri iskanju nepridipravov niso bili uspešni, saj se je vrsta podobnih vlomov nadaljevala tudi v prvi polovici novembra. Iz zadnjega policijskega poročila tako lahko razberemo, da je neznanec vlomil v podjetje na Ljubljanski cesti, razbil okno ter iz notranjosti odtujil več bakrenih palic. Na podoben način, kot že večkrat doslej, je bilo preko dneva vlomljeno tudi v pisarne na gradbišču Jakopičeve ulice, od koder je bilo odtujeno električno orodje. Preko dneva je bilo vlomljeno v parkiran avto v Bistričici, od koder je izginila motorna žaga, ponoči je iz podjetja Zarja izginil računalniški monitor, le noč pred tem pa je bilo vlomljeno v parkiran avto v središču mesta, od koder je izginil avto radio. Nepridipravi so, kot kaže, še posebej zadovoljni z različnim orodjem, saj so vlomili tudi v klet v Knafličevem prehodu in odtujili kovček z delovnim orodjem.
Neznanci vlomili tudi v TIC na Glavnem trgu
V noči z minulega četrtka na petek je bilo skozi glavni vhod vlomljeno tudi v prostore Agencije za turizem in podjetništvo občine Kamnik, od koder je neznanec odtujil računalnik, dva monitorja, digitalni fotoaparat, blagajniški predal in LCD projektor, s tem pa povzročil za približno milijon tolarjev škode.
Kamniški policisti so že oktobra podali izjavo, v kateri so med drugim zapisali: »Od januarja do oktobra smo na območju naše policijske postaje obravnavali za devet odstotkov manj kaznivih dejanj tatvin, a za 23 odstotkov več kaznivih dejanj velike tatvine, kar je posledica povečanja števila vlomov v gostinske lokale. Beležimo tudi porast vlomov v razna skladišča, kontejnerje, lope in garaže, od koder storilci odtujijo razno električno orodje,« je sporočil Matjaž Srša in med drugim pozval vse občane, naj zaklepajo avtomobile in objekte, bolj skrbijo za svoje premoženje in tako onemogočijo nepridipravom še več tovrstnih dejanj.
JASNA PALADIN
ŠE LETOS BO SPREJET ZAKON O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU
V Sloveniji se prvič srečujemo s pojmom javno-zasebno partnerstvo, ki je v evropski petnajsterici že močno razširjeno in uveljavljeno. Srečujemo se s sodelovanjem javnega in zasebnega sektorja, ki želita sodelovati pri izgradnji infrastrukture, tako na državni, kot tudi na lokalni ravni. Javni sektor želi čim hitreje in ceneje pridobiti infrastrukturne objekte za vsesplošno družbeno uporabo, privatni sektor pa želi vložiti svoja sredstva v te projekte in nato povrnitev vloženih sredstev. Dogovarjanja spremlja posebna služba v ministrstvu za finance, ki daje soglasja in pomaga pri dogovarjanju med partnerji.
Javno-zasebno partnerstvo pomeni predvsem hitrejše
reševanje stvari, ki jih država in lokalne skupnosti s svojimi proračunskimi sredstvi ali možnostmi ne morejo dovolj hitro in uspešno reševati.
Potrebno se je zavedati, da je javno-zasebno partnerstvo interes javnega in zasebnega subjekta, in da noben v to partnerstvo ni prisiljen. Torej gre za soočenje volje obeh strank - javne in zasebne.
S sprejetim zakonom se v slovenski pravni red vnašajo enotni postopki sklepanja različnih oblik javno zasebnega partnerstva, ki jih sicer dopušča že obstoječa zakonodaja, vendar jih ne ureja enotno, obenem pa se harmo-nizira slovenski pravni red z evropskim.
Zakon uvaja nov pogled na projekte, saj je v primeru javno-
zasebnega partnerstva javni partner zavezan k čim bolj natančni opredelitvi želenih ciljev in se ne ukvarja s problemi financiranja in same izgradnje. Zasebniku mora prepustiti pobudo, da bo predlagal način doseganja zastavljenih ciljev.
Z implementacijo tega zakona se pričakuje spodbuda zanimanja zasebnih vlagateljev za sodelovanje z javnim sektorjem, tako na področju večjih infrastrukturnih objektov kot na področju opravljanja dejavnosti, ki so v javnem interesu in jih je do sedaj zagotavljala država. Ob tem pa poudarjam, da javno-zasebno partnerstvo ne pomeni privatizacije družbenih dejavnosti. Država ohranja regulatorno funkcijo, dodatno
pa krepi nadzorno funkcijo. Do sklenitve pogodbe med javnim in zasebnim partnerjem pride le, če partnerja dosežeta dogovor, ki je za obe strani sprejemljiv. Riziko projektov nosita oba sektorja enakomerno in enakovredno.
Privatni sektor zahteva določene dobičke, ki jih pridobi tako, da je stroškovno manj potraten. Naj povem, da so avtoceste v Italiji, ki so v velikem delu privatne, cenejše kot v Sloveniji, kjer smo jih gradili s posojili in državnim proračunom. Pod pogojem, da bodo stvari pravilno izpeljane, je javno-zasebno partnerstvo ena od redkih oblik, ki bo omogočila Sloveniji hitrejši razvoj.
Rudi Veršnik, poslanec v DZ
Naša anketa
SMO PRIPRAVLJENI NA EVRO IN POPIS NEPREMIČNIN?
Z uvedbo evra bomo imeli v naših denarnicah veliko več prostora za nepotrebne lističe in papirčke ko doslej, kajti vrednost evra je precej večja od vrednosti tolarja, zato tudi vsa opozorila glede previdnosti pri rokovanju s to pridobitvijo niso odveč. Potrebno bo dvakrat premisliti, ali nam je »kelnarca« ali prodajalka ostala v tako dobrem spominu, da ji bomo pustili kakšen kovanček.
Čeprav se je večina od nas že srečala z evrom, bo njegova uvedba povzročila nemalo težav za marsikoga. Uvedbi evra
bo sledilo kratko obdobje dvojnega obtoka tolarjev in evrov, nato pa bo potrebno tolarje čimprej zamenjati, mogoče potočiti kako solzo in nato veselo naprej. Mnogim izmed vas so takšne menjave najbrž že mala malica glede na to, koliko valut smo že zamenjali. Saj se še jaz spomnim pastirčka in nato nemških mark, pa štejem komaj četrt stoletja. Kljub temu, da ste vse to že slišali in prebrali, pa vas še enkrat spominjamo na nekatere pomembnejše datume: 1. marca 2006 se je začelo dvojno označevanje cen, 11. junija 2006
določitev nepreklicnega tečaja tolar/evro, 1. januarja 2007 evro postane naš denar in začne se obdobje dvojnega obtoka, 14. januarja 2007 se zaključi obdobje dvojnega obtoka in 1. marca 2007 se zaključi brezplačna menjava v poslovnih bankah. Po tem datumu pa bo menjava možna v Banki Slovenije.
Da pa naše življenje ne bi bilo tako enostavno, nam je država dodala še eno pomembno nalogo: popis nepremičnin. Popis je razdeljen na dva dela, in sicer na predpopis, ki se je začel julija letos, in popis nepremičnin, ki se
začne izvajati danes, 1. decembra, zaključen pa bo 30. aprila 2007. Med popisom nepremičnin bo okoli 500 popisovalcev na terenu izpolnjevalo popisne obrazce in nam bolj ali manj pomagalo pri izpolnjevanju potrebnih podatkov.
Kako smo Kamničani pripravljeni na popis nepremičnin in kako na evro s preračunavanjem cen po evropsko, sem povprašala mimoidoče. Mnenja so različna, nekateri so se razgovorili, drugi modro molčali, sami pa presodite, kateri so imeli bolj prav.
D O VIČ MAKS:
»Če smo se pridružili EU, moramo tudi spremembo valute vzeti v zakup. Recimo, da je to »nujn mus«. Bom pa prve dni vseeno nosil s seboj kalkulator, nikoli se ne ve. Kar pa se tiče popisa nepremičnin menim, da je to stran metanje denarja.«
PESTOTNIK VIDA:
»Se mi zdi, da smo dovolj seznanjeni, da ne bo težav pri prehodu na evro. Ne vem pa, ali je ta prehod dober ali slab oziroma kaj nam bo to prineslo. Imam brata v Nemčiji, ki pravi, da se je prehod pri njih »poznal«, vsaj kar se tiče višjih cen, elektrike in podobno«.
SANJA in KRIS »Z evri plačujem že sedaj, tako da mi to ne bo predstavljalo večjega problema in če imajo evro kot valuto povsod drugje v EU, zakaj pa ne še pri nas. Ne zdi se mi pa pravično, da se bodo na račun zaokroževanja dvignile cene že tako predragih nujnih izdelkov, kot je npr. mleko. Kar pa se tiče zakona o davku na nepremičnine, pa se mi le-ta
zdi pravičen. Mogoče bomo s tem rešili marsikatero nepremičninsko stisko. Marsikdo bo primoran nepremičnino prodati, ker ne bo zmožen plačevati tolikšnega davka in bo mogoče potem le-ta prišla v last nekoga, ki se sooča s prostorsko stisko.«
BORIS in HARIS
»Se nama zdi, da so cene že počasi dvignili oz. jih še dvigujejo, tako, da bodo kasneje lahko rekli, da se le-te niso nič spremenile. To smo se naučili od drugih držav.«
VOJO ROT
»Z uvedbo evra se je potrebno sprijazniti. Zakaj imamo pa popis nepremičnin, ko je že vse zapisano, pa vprašajte državo.«
KOTNIK STANKO
»Skoraj štirideset let sem živel v tujini. Tudi mi smo imeli prehod na evro in moram povedati, da je bila to slaba izkušnja. Dve do tri leta je trajal
cel prehod iz marke na evro. Cene se bodo zaokrožale navzgor, skoraj vse se bo podražilo, če ne vse. To se je zgodilo tudi pri nas. Petina gostinskih lokalov se je zaprla, najprej so dvignili cene oziroma jih zaokrožili, nato pa so se soočili z upadom strank, ker je bilo vse predrago, kar je logična posledica. To se bo dogajalo tudi v Sloveniji. Sem mnenja, da bomo v roku enega leta doživeli 10% podražitev in to že pri zdaj predragih nujnih življenjskih potrebščinah. Jaz osebno zbiram in bom zbiral račune, da bom potem lahko tistim, ki trdijo, da do podražitev ne bo prišlo, dokazal ravno nasprotno. Popisovanje nepremičnin bo še trd oreh in marsikomu trn v peti, kajti marsikdo tega natančno ne bo znal opraviti. Lahko celo, da bo prišlo do medsosedskih nesoglasij, ko bo nekdo trdil, da se mu zdi, da pa njegov sosed ni pomeril vsega. Ravno tako ne vem, zakaj in po kakšnem ključu naj se ravnamo pri popisu. Tu je še veliko zakaj-ev.«
KOVAČIČ HERMINA
»Ko smo zidali hišo, ni bilo nobenega, da bi nam pomagal, zdaj nam bi pa še vzeli. Ko si nekaj pošteno ustvariš, te še bolj udarijo. Če je vse zgrajeno po predpisih, zakaj je ta popis sedaj potreben. Kdo pa je Romom prodal zemljo, jim pustil zgraditi hiše, jim dal državljanstvo in pravice. Tudi njim bi morali dati poleg pravic še dolžnosti, mislite, da bodo oni popisovali svoje nepremičnine? Najprej naj tu uredijo zadeve, potem pa naj nam naložijo dolžnosti.«
LAURA in JAN
»Misliva, da bo v prvih dneh plačevanja z evri prišlo do marsikaterih nepotrebnih nepravilnosti in nevšečnosti, čeravno ta sprememba za naju ne bo pomenila večjih težav. Potrebovali bomo nekaj časa, da se vsi privadijo. Strpnost bo tu naj večja vrlina.»
ŽIGA in NATAŠA
»Sva mnenja, da je prav da so nepremičnine obdavčene, saj smo ena redkih držav, ki tega nima. Čeprav se nama zdi način popisovanja sporen, pa je potrebno trg nepremičnin vendarle urediti. Zaenkrat imamo prostorsko stiski v Sloveniji še preveliko. Je pa tako: če si pošten, se ti ni potrebno česarkoli bati. Kar pa se tiče uvedbe evra je že čas, da gremo na močnejšo valuto.«
Pogovarjala se je MATEJA SPRUK
Kamničani na slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra v Ljubljani
Obrambni minister Karel Erjavec: Maister je odločno posegel v slovensko zgodovino ...
Ob dnevu Rudolfa Maistra je v četrtek, 23. novembra, na slovesnosti pred Maistrovim spomenikom pri Ministrstvu za obrambo RS o pomenu Rudolfa Maistra za ohranitev naše severne meje leta 1918 spregovoril Karel Erjavec, minister za obrambo RS. Med drugim je poudaril, da se je general Maister 23. novembra 1918 odločil, da bo obranil Maribor in severno mejo. Znal je oceniti zgodovinski trenutek, pomemben za nadaljnjo usodo slovenske države. S svojimi dejanji je Maister odločilno posegel v slovensko zgodovino. To mejo so v drugi svetovni vojni pomagali obdržati tudi naši partizani, ki so tako pre-
prečili nakane Adolfa Hitlerja, ki je sredi Maribora zahteval: naredite mi to deželo nemško. Ko je slavnostni govornik orisal našo pot skozi bivšo Jugoslavijo je poudaril, da se je jugoslovanska armada preoblikovala v armado, ki je želela preprečiti demokratične procese v Sloveniji, kar pa ji zaradi našega enotnega odpora leta 1991 ni uspelo. »Lahko rečem, da so to bili trije mejniki in temelji naše državnosti. Tudi slovenska vojska danes pomeni enega od pomembnih temeljev slovenske državnosti. Nikdar ni šlo brez vojske, če se je hotelo priti do svoje državnosti. Brez slovenske vojske tudi ne bi bilo slovenske
države,« je na koncu poudaril minister Erjavec in čestital vsem k državnemu prazniku - dnevu Rudolfa Maistra, ki ga letos praznujemo drugič.
V kulturnem programu so nato sodelovali Moški pevski zbor DPD Solidarnost iz Kamnika, dijaki gimnazije Rudolfa Maistra iz Kamnika Tina Kralj, Sabina Ramič in Anže Rus, ki so interpretirali besedilo Ivana Cankarja Kostanj posebne sorte iz njegove zadnje knjižne izdaje Podobe iz sanj, dramski umetnik Jožef Ropoša in orkester Slovenske vojske.
Ob zvokih vojaškega orkestra in častnem pozdravu gardistov SV so nato k spomeniku položili vence
Karel Erjavec, minister za obrambo, generalpolkovnik Albin Gutman, načelnik general štaba SV in delegacija Zveze društev generala Maistra s predsednico DGM Ljubljana Ireno Kuntarič Hribar.
Slovesnosti so se poleg številnih vodilnih osebnosti SV, sodelavcev ministrstva za obrambo udeležili tudi novi ljubljanski župan Zoran Jankovič, iz Maistrovega rojstnega Kamnika pa dijaki gimnazije Rudolfa Maistra, pevci Solidarnosti in člani Društva general Maister. Program ob državnem prazniku so zaključili vojaški godbeniki s himno Slovenske vojske Naprej zastava slave.
F. SVETELJ
Ob Dnevu Rudolfa Maistra slovesnost pred njegovim spomenikom na Trgu talcev v Kamniku
Poklonili smo se pogumnemu, velikemu generalu
Tina Kralj in Anže Rus, gimnazijca Šolskega centra Rudolfa Maistra, sta recitirala Maistrovo pesem Ljubezen: »Prijaši drevi, fantič moj, čez tri molčeče gore! Ni očka, mamice doma, boš moj do zlate zore!« »Kako naj jašem, ljubica?! Brez podkev moj je vranec, pa zobal ni že tri noči, opešal bi mi v klanec.«...
23. novembra smo Slovenci drugo leto zapored praznovali Dan Rudolfa Maistra kot državni praznik. Pomembnemu možu naše zgodovine smo se poklonili tudi v njegovem rojstnem Kamniku. Društvo generala Maistra Kamnik in Občina Kamnik sta pred spomenikom Rudolfa Maistra na prenovljenem Trgu talcev pripravila spominsko slovesnost. Začela se je z državno himno Zdravljico, ki jo je na harmoniko zaigral Božo Matičič, in pesmijo Slovenec sem moškega pevskega zbora DKD Solidarnost. K spomeniku so venec položili župan Tone Smolnikar, predsednik Društva generala Rudolfa Maistra Kamnik Niko Pinterič in predsednik ZZB NOV Matevž Košir v imenu veteranskih organizacij.
Slavnostni govornik župan Tone Smolnikar
je poudaril veličino dejanj Kamničana, domoljuba, pesnika in generala Rudolfa Maistra, ko je 23. novembra 1918 z vojaki razorožil nemško zeleno gardo v Mariboru in zasedel črto od Dravograda čez Špilje do Radgone ter s tem začrtal slovensko mejo tedanjega časa.
Enkraten lik Rudolfa Maistra je mogoče razumeti na osnovi njegovih vrlin: vojaške predrznosti, globoke slovenske narodne zavesti, stopnjevane zaradi vsega hudega, kar je moral kot Slovenec pretrpeti v avstrijski armadi, samozavesti in pa intimnega dojetja, da se ponuja enkratna priložnost za slovenski narod ob velikem tveganju - uspeti ali zgrmeti v prepad. In uspelo mu je skupaj z mnogimi pogumnimi domoljubi.
V kulturnem programu so sodelovali gimnazijci Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik Tina Kralj, Anže Rus in Sabina Ramič z recitacijami iz del Rudolfa Maistra ter pevci DKD So-
Rudolfu Maistru. O njem so pisali romane, obravnavali so ga v zgodovinskih razpravah in v poljudnih člankih, po njem so imenovali ulice in šole, o njegovem delovanju so pripravljali razstave, odkrivali so mu spominske plošče in spomenike v različnih krajih po Sloveniji, največ pa v Mariboru, kjer je opravil svoja najpomembnejša dela. V Mariboru spominjajo nanj: spomenik prostovoljcem borcem za severno mejo v mestnem parku, relief prostovoljcem borcem za severno mejo na osnovni šoli Borci za severno mejo, spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru na Maistrovem trgu, doprsni kip v občinski stavbi in spominska plošča v Maistrovi ulici, kjer je nazadnje stanoval. Po njem je imenovana vojašnica v Mariboru. Muzej narodne osvoboditve Maribor od leta 1958 ob obletnicah bojev za severno mejo pripravlja razstave, na katerih poudarja
Mala dvorana in veliki evropski denarci
Ne, ne bom govoril o tem, da je glavna dvorana Doma kulture (pre)majhna. Tokrat vam hočem predstaviti delovanje Male dvorane v prvem nadstropju Doma kulture Kamnik. Letos smo upravljavci DKK poskrbeli, da je ta stara, s parketom prekrita in z ogledali obložena plesna dvorana izkoriščena res vsako popoldne. Orientalska plesna predstava Jalla, Jalla društva Bayani, ki je na glavnem odru DKK navdušila v nedeljo, je skoraj v celoti nastala v prvem nadstropju. Tam se kalijo tudi bodoči baletniki, ki pa letos zaradi prezasedenosti del svojega programa izvajajo tudi na glavnem odru. Zagnani folkloristi se v Mali dvorani učijo novih figur, prav tako mažoretke in plesalci v najnovejši plesni atrakciji Reggaeton. Od mojstrov pevcev kamniških dvorano uporablja MePZ Odmev, sobe v istem nadstropju pa še MPZ Lira in Komorni zbor Šutna.
MD KID v Gibalnici enkrat tedensko seznanja mlade plesalce s sodobnim odrskim gibom, izraznim plesom in drugimi tehnikami, ki so bile podrobno predstavljene v prejšnji številki. Tečaj Tai-Chia poskrbi za poslušanje lastnega telesa, plesna šola za odrasle ob sobotah pa skrbi za druženje in obnavljanje že pozabljenih standardnih plesnih korakov.
Januarja bomo v Mali dvorani začeli z rednimi plesnimi večeri, ki bodo v Dom kulture Kamnik spet pripeljali navdušene plesalce, romantike, ljudi dobre volje, ki se bodo ob petkovih večerih zavrteli v sobotno jutro.
Novembrska novost so nedeljski sestanki Krščanske baptistične cerkve, ki jih vodi gospod Danijel Hamp, dobitnik občinske nagrade za delo z mladimi odvisniki od mamil.
Mala dvorana veliko prispeva k oživljanju Doma kulture Kamnik. Pomembno je, da se večina rezidenčnih društev pozneje odloči tudi za predstavitev svojega dela na velikem odru DKK.
Kako do EU sredstev za kulturo?
Dejavnost kulturnih organizacij že dolgo ni odvisna zgolj od občinskih sredstev. Vsaka kulturna organizacija, ki želi s svojim delom narediti ustvarjalni ali organizacijski presežek, se ozira tudi po drugih virih financiranja. Ker so evropska sredstva na jeziku vsakega kulturnega organizatorja, le redki pa vedo, kako priti do omenjenih sredstev, pripravljamo v decembru v sodelovanju z zavodom SCCA iz Ljubljane PREDSTAVITEV IN DELAVNICO PROGRAMA KULTURA, edinega evropskega finančnega mehanizma, ki je namenjen izključno financiranju kulturnih dejavnosti. Predstavitvi bo sledila delavnica izpolnjevanja prijavnega obrazca. Predstavitev je namenjena predstavnikom vladnih ali nevladnih kulturnih organizacij, pa tudi predstavnikom organizacij iz drugih sektorjev, če se njihovo delovanje kakorkoli povezuje s področjem kulture (npr. turistični delavci).
Datum najdete v koledarju prireditev, več informacij pa na naši spletni strani www.domkulture.org in v večinoma razpRODANEM
domu kulture kamnik.
ZA PRIDEN MOŽIC	GORAN ZAVRŠNIK
Ob Dnevu Rudolfa Maistra so k njegovemu spomeniku na Trgu talcev v Kamniku cvetje položili župan Tone Smolnikar, predsednik Društva generala Rudolfa Maistra Kamnik Niko Pinterič in predsednik ZZB NOV Matevž Košir v imenu veteranskih organizacij.
lidarnost pod vodstvom Marka Tirana, ki so slovesnost zaokrožili s pesmijo Domovini in Domovina naša je svobodna.
Ob dnevu Rudolfa Maistra pa so potekale slovesnosti njegov spomin po vsej Sloveniji - v Ljubljani, Mariboru, Zavrhu in Lenartu, kjer je potekala tudi osrednja državna slovesnost, o Maistru kot pobudniku slovenske državnosti pa je govoril France Cukjati, predsednik državnega zbora. Da bi bila osrednja državna proslava ob prazniku prihodnje leto v Kamniku je pobuda Občine Kamnik državnemu zboru.
Ob nedavnem prazniku lahko ugotovimo, da je le malo Slovencev, ki so jim rojaki posvetili takšno pozornost, kakršno so namenili generalu
vlogo generala Maistra v teh bojih. V Zavrhu pri Lenartu je na pročelju kulturnega doma reliefna upodobitev generala Maistra, v kulturnem domu pa stalna razstava. Pred osnovno šolo Rudolfa Maistra v Šentilju je njegov doprsni kip. V Kamniku, njegovem rojstnem kraju, je bil generalu Maistru postavljen spomenik, srednja šola ponosno nosi njegovo ime. Na Uncu pri Rakeku, v kraju njegove smrti, so mu odkrili spominsko ploščo. V Ljubljani sta spomenika generala Maistra na konju v parku pri železniški postaji in na ploščadi pred ministrstvom za obrambo. V več krajih so po njem poimenovali ulico ali trg. V rojstnem Kamniku ulico, v Mariboru pa celo ulico in trg.
VERA MEJAČ
OGLED ŽIVIH JASLIC
Mojstrana 29. in 30. december 2006 Ligojna pri Vrhniki 2. in 6. januar 2007
%


*	smučanje Bad Kleinkirchheim 27. 1.2007
*	prevozi na novoletne zabave, kombi, bus
Avtobusni prevozi in turizem Edita Vrankar s.p. 8347 064, 041 364 864, 041 648 826
9>/
Pevci Solidarnosti in dijaki gimnazije Rudolfa Maistra so s pesmijo in besedo počastili praznik v spomin na našega rojaka tudi pred Maistrovim spomenikom pri Ministrstvu za obrambo RS v Ljubljani
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Glavni trg 2 1241 Kamnik tel:	+386 1 831 82 54
faks: +386 1 831 81 92
e-mail: kamnik@razvoj.si	■».■aročjčpi™
www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, Kamnik Tel.: 8317 647,8317 662 info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net
Galerija Miha Maleš Glavni trg 2, 1241 Kamnik sreda. 6. december, ob 18. uri Otvoritev razstave:
Sedem slovenskih slikark v obdobju 1918-1945
(Henrika Šantet, Avgusta Šantel ml., Helena Vurnik, Anica Zupanec
Sodnik, Elda Piščanec, Mira Pregelj in Bara Remec)
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik
www. domkulture. o ra info@domkulture ora 041/360-399 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) petek, 1. december, ob 19. uri
Gledališka skupina Rudolfi HODNIK gledališka drama, za izven vstopnina s prostovoljnimi prispevki
sobota. 2. december, ob 19. uri Hišni ansambel Avsenik - KONCERT
za izven, Vstopnina: 2500 SIT / 10,43 EUR
ponedeljek. 4. december, ob 16.30 MIKLAVŽEVANJE zaključena prireditev za kamniške vrtce torek. 5. december ob 16. uri MIKLAVŽEVANJE zaključena prireditev za Občino Kamnik
petek. 8. december, ob 19. uri Center 21
TELEGRAM ZA GAJO - plesna predstava
za izven, vstopnina: 500/1000 SIT / 2,08/ 4,17 EUR
sobota. 9. december, ob 9. uri Kulturni zavod KULT
PICKO IN PACKO zaključena prireditev za Obrtno zbornico Kamnik
sobota. 9. december, ob 20. uri Leo klub Kamnik
ZAPOJMO ZA EDVINA Dobrodelni koncert zborovske glasbe Vstopnina: 1500 SIT / 6,26 EUR nedelja. 10. december, ob 20. uri
Kuod Bayani
JALLA, JALLA - orientalski plesni spektakel
za izven, vstopnina: 1800/2000 SIT / 7,51/8,35 EUR
Četrtek. 14. december, ob 9. uri Kmetijsko gozdarska zbornica SEMINAR zaključena prireditev Petek. 15. december, ob 10. uri Zavod SCCA Ljubljana in KD Priden možic
PREDSTAVITEV PROGRAMA KULTURA predavanje in delavnice
za izven, vstopnine ni
Sobota. 16. december, ob 19. uri
Mestna godba Kamnik
BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT za izven Vstopnina: 2000 SIT / 8,34 EUR
sreda. 20. december, ob 18.30 Andrej Rozman Roza
KABARETE SIMPLOZIJ zaključena prireditev za kamniške vrtce
četrtek. 21. december, ob 19.30 Prešernovo gledališče Kranj
KAMNI V ŽEPIH - komedija za Maistrov abonma in izven vstopnina: 2500 SIT / 10,43 EUR
oetek. 22. december, ob 9. uri Kulturni zavod KULT
PICKO IN PACKO zaključena prireditev za OŠ Stranje
petek. 22. december, ob 17. uri Gledališka skupina Rudolfi HODNIK - gledališka drama za izven vstopnina s prostovoljnimi prispevki
sobota. 23. december ob 19. uri Simfonični orkester Domžale - Kamnik NOVOLETNI KONCERT za izven vstopnina: 2000 SIT / 8,34 EUR
f&P
TERME SNOVIK
Snovik, Laze v Tuhinju
informacije: 83 44 100, www.terme-snovik.si v petek. 15. decembra
Vabljeni v Terme Snovik na nočno kopanje.
Da boste postreženi na poseben način, bo poskrbel barovec Gašper.
8	1. decembra 2006
Ivan Sivec izdal sedemdeseto knjigo
Slovenec je roža, ki požene korenine kjerkoli po svetu, celo v puščavski Namibiji

Ivan Sivec posveča knjigo Mariji in Feliksu Jelnikarjevi-ma, slovenskima farmarjema v daljni Namibiji, kamor se je odpravil s prijatelji: lovcem Marjanom Rakom in njegovo ženo Anico z Brezij nad Kamnikom, ter prijateljicama Ivi in Zofi. V potopisu na pot je med drugim zapisal: »Mnogi pravijo, da potujejo zato, ker jih zanima, kakšni so tuji kraji in ljudje, kako je na drugi strani sveta, kako so si uredili življenje prebivalci različnih koncev zemeljske oble. Marsikdo poudarja, da je vsaka pot v svet predvsem pot k ljudem, pa naj se ti še tako razlikujejo od nas in naj je njihovo življenje še tako drugačno od našega. Če nam uspe pokukati v skrite kotičke njihove duše, smo zadovoljni bolj, kot če bi odkrili najdragocenejše zlate zaklade. Spet drugi menijo, da vsakdo na poti odkriva predvsem sebe. Na potovanje gre zato, da bi spoznal globine svojega srca, svojo dušo, da bi prevetril svojo zaspanost in otopelost. S sleherne poti
se vrnemo drugačni. Vsako potovanje nas spremeni, nam naravna življenjski kompas,
ga vsaj deloma zasuče v drugo smer. V Namibiji na jugu Afrike sem iskal vse to in še mar-
boga, črncev pa nihče ne mara. Atlantska obala je velik del leta zelo neprijazna, kljub temu sto-
Avtor knjige Peklenski raj Namibije in popotnik Ivan Sivec je na predstavitvi svoje 70. knjige razkril, da ga je Namibija, čarobna dežela bakreno rdeče barve, povsem prevzela. Na sliki z desne: Anica in Marjan Rak, Sonja Jelnikar poročena Pezdir, Ivi, Zofi in njen mož Dore. (Foto Vera Mejač).
Tudi otroci iz tega plemena obiskujejo šolo. Doma so le ob počitnicah, sicer pa živijo v internatih. V dneh, ko smo bili na obisku pri plemenu, so bile počitnice. Tako smo otroke, ki so se nam strumno postavljali pred fotoaparate in veselo pozirali, ne da bi za to pričakovali kakšna darila, lahko po mili volji snemali. (Foto Ivan Sivec).
Nekaj iz vsebine knjige
Mojo 15-dnevno pot v Namibijo je zagrešilo več ljudi, vmešalo pa se je tudi srečno naključje. Nekega popoldneva me je po telefonu poklical Janko Grašič, znanec iz Smarce, po poklicu odličen umetniški kovač. »A/a obisku v Sloveniji sta zakonca Jelnikar, lastnika farme v daljni Namibiji na jugu Afrike. Bi bila ta dežela zanimiva za časopisno reportažo? Vendar pohiti, doma bosta samo še dva dni.« Še istega večera sem se na Logu pri Brezovici sešel z Jelnikarjevima. V novinarsko beležnico sem si zapisal nekaj podatkov o njuni, zame nenavadni, lovski farmi na drugem koncu sveta...
Po pogovoru s Feliksom je nastala reportaža Od pekla do namibijskih nebes. Zakonca Jelnikar, lastnika prevozniškega podjetja, sta po osamosvojitvi Slovenije doživljala pravi podjetniški pekel. Pa sta šla na potovanje v Namibijo in tam čez noč kupila lovsko farmo. Reportaža je izzvenela kot pravljica za podjetne Slovence. Če doma ni vse tako, kot bi moralo biti, damo culo na ramo in se odpravimo na tuje. Slovenec je roža, ki požene korenine kjerkoli po svetu, celo v puščavski Namibiji. K moji odločitvi za potovanje sta pripomogla predvsem zakonca Jelnikar. Ob odhodu sta mr potisnila v roke sveženj prospektov z opisi njunega posestva:
»Naša farma Kuduberg leži v severnem delu osrednje Namibije, med Outjem in Kamanjabom, južno od svetovno znanega narodnega parka Etosha, v prostrani, nezarasli in rahlo gričevnati pokrajini. Iz domače lovske koče, ki stoji na vrhu vzpetine in je opremljena z vsem, kar zagotavlja udobje, je lep razgled po širni prvobitni pokrajini. Lovimo s preže ali na zalaz s terenskim vozilom na pet tisoč hektarjih površine.«
... Potem sem poklical v Namibijo, na lovsko farmo Jelnikarjevih. Gospa Marija je bila zelo prijazna in kmalu sva si začela izmenjavati sporočila po faksu. V enem zadnjih je pisalo: »Če si zares želite ogledati Namibijo in našo farmo, vas z možem prisrčno vabiva sem dol. Kot posebnega gosta. Dobrodošli v Namibiji!« Še so na svetu dobri ljudje. Ponuja se mi enkratna priložnost, lahko si bom ogledal to daljno deželo... Knjiga VVilliama Hovvellsa Nastajanje človeštva in prizadevanje Jelnikarjevih za novo podobo južne Afrike sta še podkrepili mojo namero, da si ogledam kraje, ki veljajo za zibelko človeštva... Preden sem se lotil zadnjih priprav, sem prebral še nekaj člankov o diamantih, ki jih kopljejo v Namibiji, o nenavadni roži, ki sveti več kot dva tisoč let in jo je menda odkril Slovenec, o meteoritu, ki je priletel na namibijsko ozemlje in nekoliko premaknil zemeljsko oblo, o stopinjah orjaških dinozavrov, predvsem pa o plemenu Himba, ki živi kakor naši predniki pred tisoč leti in katerega nežnejši spol je presenetljivo lep. Naj dodam, da sem na letališču spoznal še dve popotnici, sestri Ivi in Zofi. Prva je zaposlena v Jelnikarjevem podjetju v Sloveniji (zdaj ga vodita njuna otroka, pripisala avtorica), druga pa je žena muzikanta Do-reta, ki je nekdaj vozil Jelnikarjev tovornjak.
sikaj. Med drugim doživetja, ki so mi bila prej neznana dežela in ki se še niso zapisala v mojo zavest. Vedel sem, da so v minulih stoletjih iz Afrike nasilno odpeljali skoraj trideset milijonov ljudi, da jih je več milijonov umrlo v ladijskih podkrovjih in da so prav temnopolti afriški sužnji postavili na noge gospodarstvo mnogih držav po svetu. Vedel sem, da so bogate države v svoji sebičnosti brez sramu ropale afriško bogastvo, da so do skrajnosti izrabljale tehnološko zaostalost črne celine in da so afriško prebivalstvo le zato zapletale v vojne, da so mu lažje prodale čim več orožja. Pa tudi, da so se odnosi med belopoltimi in temnopoltimi prebivalci prav na južni polobli najbolj zaostrili, da so skrajneži zanetili rasno razlikovanje, ob kakršnem
ji na njej več sto razkošnih vil. Narava v tem delu Afrike ni bila radodarna, poleg tega je bilo tu več naravnih nesreč. Pleme Himba živi kakor pred tisoč leti in je gotovo največja posebnost Namibije. Država napreduje počasi, a vztrajno; to se kaže v turizmu, šolstvu, pa tudi trgovini. Namibija, čarobna dežela bakreno rdeče barve, se dotakne vsakega človeka.
Predstavitev pravkar izdane knjige Peklenski raj Namibije, ki leži na jugu črne celine, je bila 14. novembra v Galeriji Repanšek v Rudniku pri Radomljah. Avtor knjige, priznan slovenski pisatelj Ivan Sivec je govoril o zanimivostih Namibije, s poudarkom na njenih ljudeh in prijaznosti slovenskih zakoncev Jelnikar na lovski farmi Kuduberg. Svoje lovske dogodivščine je opisal Marjan


x4|ls
->• -$r J
.....Ssl
Sivčeva bibliografija
IVAN SIVEC - eden najbolj branih in plodovitih slovenskih pisateljev - seje rodil 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi, živi pa v Mengšu. Diplomiral je na oddelku za slovanske jezike in književnosti filozofske fakultete v Ljubljani,-Na oddelku za etnologijo je zagovarjal magistrsko nalogo o glasbenem fenomenu Avsenik in si pridobil naziv magister etnoloških znanosti. Delal je kot urednik v dokumentar-no-feljtonskem uredništvu Radia Slovenija in sodeloval pri pripravi Enciklopedije Slovenije in Slovenskega etnološkega leksikona. Doslej je bilo natisnjenih več kot 260.000 izvodov njegovih leposlovnih del. Nekaj knjig je bilo ponatisnjenih, več dramatiziranih, po njegovem romanu Pozabljeni zaklad sta leta 2001 nastala film in televizijska nadaljevanka. Leta 1987 je postal član Društva slovenskih pisateljev. Napisal je več kot dva tisoč besedil za glasbo. Na željo bralcev je svoje knjige predstavljal v sklopu šolskih bralnih značk in na literarnih večerih v več kot petsto krajih po Sloveniji, Avstriji, Italiji, Kanadi, Namibiji, Norveški, Švedski, Švici in Združenih državah Amerike. Za ustvarjalno delo na literarnem področju je prejel zlato Kersnikovo plaketo, za novinarsko delo Terseglavovo priznanje za demokratizacijo glasil in za pisanje besedil Souvanovo nagrado za življenjsko delo. Celovečerni film Pozabljeni zaklad, posnet po njegovi literarni predlogi, je prejel zlato rolo.
Moko za večerno peko kruha pridobivajo na prastar način, z drgnjenjem zrnja ob kamen. Kdo ve, kakšen dogovor je veljal za tisti dan, toda zrnje je tega večera mlela mati dvojčkov, ob tem pa poskrbela še za kopico otrok. Zadaj shrambe za živila, vsaka družina ima namreč svojo, skrajno desno zadaj hiša iz blata, v kateri je spalnica. (Foto Ivan Sivec).
■ -‘»iv
Na območju, kjer je človeška noga prvič stopila na namibijska tla, zdaj živi na tisoče tjulnjev. Oglašajo se kakor ovce in zaudarjajo kot kuga. Ker se prehitro razmnožujejo, jih vsako leto več tisoč odpeljejo v Swakopmund in pobijejo. Krzno in mast teh živali sta za Namibijce dragoceni dobrini.
umolknejo celo najbolj nestrpni.«
Ivan Sivec je knjigo o Namibiji popestril z dvainšestdesetimi kontrastnimi fotografijami. Poglejmo zanimiva poglavja: Ob pristanku na letališču namibijske prestolnice Windhoek nas je oblila bleščeča svetloba. Sončni vzhodi in zahodi so prelepi. Zdani in stemni se v trenutku, sicer pa je nebo od jutra do noči jasno, brez enega samega oblačka. Državo sestavljajo več tisoč farm, neskončne puščave, neprijazna obala in nekaj mest. Jelnikarjeva farma Kuduberg je velikanska lovska farma in s svojo okolico spominja na zemeljski raj.
Belcem je vse dano od
Mlade pripadnice plemena Himba so lepe ženske in skrbne matere. Njihova polt je svetle bakreno rdeče barve, saj se vsak dan mažejo s kozjo mastjo, pomešano s prahom. Nikoli se ne umivajo. Himba na sliki je mati dvojčkov in narava je zares lepo poskrbela, da malčka nista lačna. (Foto Ivan Sivec).
Rak, njegova žena Anica pa o njihovem prehranjevanju med potepanjem po Namibiji.
Zakonca Jelnikar, Feliks in Marija s slovensko in namibijsko zastavo ter razposajeno popotniško druščino iz Slovenije pred njuno hišo na farmi Kuduberg v Namibiji. Na Jelnikarjevem posestvu, ki leži v savanskem področju, se pase poldrugi tisoč divjadi. Marija in Feliks živita na pet tisoč hektarjih sama; do prvega soseda je več kot dvajset kilometrov, do glavnega mesta pa petsto kilometrov ravne poti.
Predstavitve knjige se je udeležila tudi Feliksova in Marijina hči Sonja Jelnikar poročena Pezdir. Ganila nas je njena goreča želja, da se starša po sedmih letih vrneta domov k sinu, hčerki in vnukom. Poudarila je, da si to tudi onadva želita, kajti čas beži in vnuki rastejo, škoda se jima zdi zamujenih dni. S slovenskimi in črnskimi duhovnimi pesmimi so zanimivo prireditev obogatile pevke Dekliškega pevskega zbora Sirene iz Homca. Za zaključek pa je z veselimi vižami svoje harmonike poskrbel Dore, Zofin mož.
Ob pečenem kostanju in kozarčku novega vina v prijetnem ambientu Galerije Repanšek z zakurjenim veličastnim kaminom se je nadaljevalo živahno pomenkovanje z dobro-voljnimi popotniki Ivanom, Marjanom, Anico, Ivi in Zofi. Številni ljubitelji Sivčevih knjig so k zbirki dodali tudi to knjigo - 70. po vrsti, zato je imel avtor veliko dela s podpisi.
VERA MEJAČ
£latarsb0
Poleg zlatega, srebrnega nakita in biserov tudi modne ure Guess, Esprit, S. Oliver.
Gotovinski popusti.
Domžale, Ljubljanska 87	Kamnik, Usnjarska 10
tel.: 01/721-59-44	tel.: 01/831-71-15
www.zlatarstvo-stern.si
CVETJE MA OKENSKIH POLICAH TUD! V POZNI JESENI
Nekaj korakov nižje, v Sadnikarjev! ulici 1, pa kljub skorajšnji koledarski zimi staro mestno jedro še vedno krasijo cvetoče brš-Ijanke gojiteljice Alojzije Flere. Naš posnetek je nastal v sredo, 29. novembra. Da bi tako prijazno jesen nasledila tudi prijazna zima!
VERA MEJAČ
SOKOLkamnik
fifnescenief
■ s i m t *
-	fitnes	msam
- SAVNA
-	SKUPINSKE	, V/E#
VADBE	'Zw	-MASAŽE
V".	_ . „	' j
-	DARILNI	mSH&Mkž'	**	- SOLARI
boni	•
UPOKOJENCI 10% POPUST NA DOPOLDANSKO KART
SOKOtkamnik, Usnjarska 8, 1241 Kamnik (soseska Mali grad], Tel.: 01 831 93 39, sokolkamnik@sckolgroup.com, www.sokolgroup.ci
V orientalskem plesnem spektaklu smo spoznali folkloro deklet iz plemena Ouled nail, ki jo plesalke Bayani plešejo kot edina skupina v Sloveniji. Hladne, vzvišene in ponosne plesalke plemena Ouled nail iz gorovja južne Alžirije si s plesom v oazi služijo doto, ki jim pozneje omogoča varno in umirjeno življenje. Ples je zemeljski in poln zanimive, a zapletene simbolike. Se posebej zanimiv je nakit deklet, saj ga zaznamujejo kovanci - zaslužen denar, ki hkrati izraža status plesalke.
umetniško-orientalsko dru- skega plesa kot plesne kulture štvo Bayani, ki se zavzema za in odrske umetnosti. Prav to raziskovanje orientalske plesne pa društvo Bayani dviguje nad kulture, izobraževanje o bližnjih komercialno usmerjene zvrsti in daljnih orientalskih plesih, za orientalskega plesa in tovrstne približevanje orientalskega ple- skupine po Sloveniji sa ljudem in za gojenje oriental-	SAŠA MEJAČ
TRGOVSKI CENTER MALI GRAD VABI Z DECEMBRSKO PONUDBO IN DOGAJANJI
Otrokom obljublja veliko smeha in sladkarij, staršem pa popuste v trgovinah centra!
Vljudno vabljeni v novi trgovski center Mali grad v Kamniku!
OMAMNI VONJ DIŠEČIH KOSTANJEV
Jesen prinaša tudi po kamniških ulicah vonj po pečenem kostanju. Prijazen in skromen 54-letni Dafer Telo iz okolice Tuzle že osem sezon po tri mesece v Kamniku na vrhu Šutne - pred Samčevim predorom peče in prodaja pečen kostanj.
Priznati je treba, da je nevsiljiv. Mimoidoče prijazno pozdravi in se z njimi rad pogovori, tudi če nič ne kupijo. Zlasti z otroki rad pokramlja in se zanje še posebej potrudi, da ga razumejo.
Tudi otroci ga imajo radi.
V rokice jim rad stisne tople kostanje. Vesel je pohval Kamničanov, da je priden in da pošteno dela. Tudi s prodajo je kar zadovoljen. »Počutim se kot domačin, Kamničan. Vesel sem, ker me tu ljudje spoštujejo in vsako jesen me ob prihodu pridejo prijazno pozdravit, nekateri mi še celo prinesejo darilce. Jezik lepo obvladam, zato mi ne verjamejo, da sem Bosanec. Beseda, ki mi je tuja, jo ponavljam toliko časa, da jo osvojim,« ponosno pristavi naš znanec z ulice. Doma ima ženo in tri hčerke. Starejša je medicinska sestra, dve sta še osnovnošolki.
-Pravi, da bi zanje vse naredil in dal, da bi končale vsaj srednjo šolo. Preživljajo se s kmetovanjem, k družinskemu proračunu pa prispevajo tudi kupci njegovega slastnega kostanja. Prvi kostanj je s Ptujske gore, nato z Dolenjske, sledijo maroni iz Nove Gorice, svojo bero pa Dafer zaključi z italijanskim kostanjem.
Živahno v trgovsko-športnem centru Mali grad
V soseski Mali grad v starem mestnem jedru je vse več življenja, tudi na račun nedavno odprtega Trgovsko-športnega centra Mali grad. Vrata kupcem je odprlo več novih lokalov in trgovin v prvem nadstropju, druge pa jih bodo danes in v prihodnjih dneh, saj so odprtje napovedale trgovina Labod, kemična čistilnica in trgovina z izdelki za zdravo življenje Planet zdravja, trgovina z usnjeno galanterijo Denis in trgovina z gospodinjskimi aparati GA. Trgovci - najemniki lokalov skupaj z lastnikom objekta, podjetjem Zil inženiring, pripravljajo tudi več prijetnih druženj in decembrsko prazničnih prireditev, prva med njimi bo že nedeljsko Miklavževanje. Tudi delovni čas so prilagodili prazničnemu decembru, tako, da bo center odprt tudi ob nedeljah med 8. in 13■ uro.
Novo odprte trgovine in lokali v Trgovskem centru Mali grad razširjajo ponudbo v samem centru mesta in se pridružujejo že pred letom in pol odprtemu Supermarketu Spar v pritličju centra, Fitnes centru Sokol Kamnik z dodatno welnesponudbo v drugetn nadstropju, kjer že od lanske pomladi Kamničani in okoličani skrbijo za svoje telesno in duševno zdravje ter Zlatarstvu Štern, ki ima že vse od naselitve soseske Mali grad lokal v pritličju soseske.
Ne bo odveč, da ponovimo, da je poskrbljeno za parkiranje jeklenih konjičkov obiskovalcev. V podzemni garažni hiši je na voljo 40 parkirišč, ura parkiranja je brezplačna, za obiskovalce Sokol centra sta brezplačni dve uri, za vsako nadaljnjo uro parkiranja pa je potrebno odšteti 100 tolarjev.
mm
■m
OTVORITVENI POPUSg?
: OD 01.12. DO 08.12.2006
DOM KULTURE KAMNIK JE MINULI VIKEND KAR POKAL PO ŠIVIH
DALMATINSKE PISMI IN ©MINTAJLSM PLESNI SPEKTAKEL JALLA JALLA
Priljubljena Klapa Mali grad je po lanskoletnem toplo sprejetem in razprodanem srečanju dalmatinskih klap minulo so-botoj 25. novembra, v Domu kulture Kamnik pripravila drugo SREČANJE DALMATINSKIH KLAP. Da bi zadovoljili številne ljubitelje dalmatinskih pesmi, so pripravili kar dva koncerta, ob 17. in 20. uri, a sta bila oba takoj razprodana. Obakrat povsem zapolnjeni dvorani poslušalcev so znova navdušile večno priljubljene pesmi z dalmatinskim melosom, ki so jih iz Dalmacije in Kvarnerja prinesle ženska klapa Gusarica s Ko-miže in moške klape Sklad iz Bakra, Kastav iz Kas tava, Kamik iz Kostrene in seveda domača Klapa Mali grad.
JALLAJALLA NAVDUŠUJE
Orientalski plesni spektakel v izvedbi kulturno-umetniško-orientalskega društva Bayani iz Kamnika z naslovom Jalla Jalla nas je minulo nedeljo zvečer popeljal na potovanje po deželah bližnjega in daljnega Orienta. Orientalski ples je zakladnica več tisoč let starih gibov najrazličnejših kultur od Dekanskega polotoka do Magreba.
Skozi plesno predstavo z glasbo, igranimi vložki in posebnimi scenskimi efekti smo spoznavali zgodovino gibov in
opazovali počasno preobrazbo orientalskega plesa iz preprostih folklornih korakov v stilizirano, sodobno plesno obliko z različnimi podzvrstmi.
Do zadnjega kotička napolnjeni dvorani obiskovalcev so orientalski ples približale plesalke skupine Bayani: Nataša Kočar, Manca Pavli, Tanja Potočnik in Julia Tomšič in plesalke podmladka - skupine Gedide: Mateja Ločnikar, Urška Perčič, Tamara Plut, Jana Sotlar, Nina Jakončič, Lidija Džordžijoska, Lucija Pod-brežnik, Ana Jezeršek in Manu-ela Dedič.
Glede na to, da je orientalski ples v Sloveniji prisoten že vrsto let, v zadnjih letih pa vse bolj priljubljen, so se v KUOD
Bayani odločili, da pripravijo plesni spektakel, v katerem so z glasbo, plesom, slikami in pisano besedo predstavili izvor tega plesa in njegovo raznolikost. Orientalski ples ima korenine v folklornih plesih bližnjega vzhoda in severne Afrike, predvsem v Egiptu. Orientalsko plesni spektakel Jalla Jalla pa nam je uspel razkriti tančico skrivnosti o izvoru tisočletja starih gibov, ki izvirajo že iz časov čaščenja kulta Venere. Iz teh starodavnih čaščenj in ritualov je nastala folklora, iz folklore pa umetnost, imenovana orientalski ples. Spoznali smo, zakaj so francoski legionarji poimenovali ples alžirskega plemena Ouled nail, »dance du ventre« oz. trebušni ples, kako so plesale egipčanske vaške ženske, ki so živele v mestih, se veselili s cigankami Gha-wazee, ki so na odru uprizorile pravo orientalsko zabavo. Občudovali smo ples južnega Egipta - saaidi, Perzijskega zaliva -kha-legi in ples province Herati iz Afganistana. Folklore so počasi prešle v moderni stil s klasičnim orientalskim plesom, zgodbo o bojevnicah s sabljo - Amazon-kah, indijskim bolhvoodom in končno z ameriško različico orientalskega plesa - trible.
Izredno uspešno izvedbo spektakla Jalla Jalla, ki ga lahko
štejemo med prve večje orientalske spektakle v Sloveniji, je zaokrožilo navdušenje obiskovalcev, številne čestitke in ob tem zadovoljstvo plesalk KUOD Ba-yani. Kot so povedale, je izvedba zahtevne predstave, tudi ob sodelovanju mnogih posameznikov in ekipe Doma kulture Kamnik, izredno dobro uspela, prav tako, kot so si zamislile. Zato še z večjim veseljem in zanosom za 10. december pripravljajo ponovitev predstave na odru kamniškega kulturnega doma.
Bayani - orientalski ples kot plesna kultura in odrska umetnost
Danes že dobro poznano skupino Bayani so leta 2004 ustanovile Nataša Kočar - Feiruz, Tanja Potočnik - Sedna in Julia Tomšič - Amal, pozneje se jim je pridružila še Manca Pavli - Aysha. Bayani v turškem jeziku pomeni ženska, zato je v logotipu skupine ženska v plesni pozi, ki stoji v klasičnem orientalskem portalu.
Orientalske plese poučujejo že od samih začetkov in v dobrih dveh letih delovanja se je z orientalsko plesno kulturo in umetnostjo srečalo okrog sto plesalk. Leta 2005 so članice ustanovile tudi kulturno-
Spomin na šolske dni pred sedemdesetimi leti
»Pred sedemdesetimi leti Za ostalimi dekleti, ki so se pre- stavbe, v kateri je danes pošta. prvič skozi šolska vrata smo selila v druge kraje, so se sledi »Za prav vsako na sliki še vemo, stopile, da za življenje naše si zabrisale, saj nimamo njihovih katera je!« so veselo ugotavljale znanje bi dobile. Za to srečanje naslovov, Kamničanke pa smo gospe, nekdanje sošolke, med-
Stara slika s prvega obhajila, posneta junija leta 1936, na kateri so prav vse sošolke prvega razreda takratne kamniške ljudske šole, stare sedem let, skupaj z učiteljico Armelijo Vremšak in kaplanom Ivanom Caser-manom z Vrhnike.
tem ko so z navdušenjem obujale spomine na šolska leta ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja.
»Šola je delovala v dveh nadstropjih, v vsakem pa so bili po štirje razredi. Punce in fantje smo bili strogo ločeni, vsak v svojem nadstropju in tudi po pouku se nismo kaj dosti družili. Veste, takrat so bili drugačni časi in nam to ni na misel hodilo,« so povedale in hitele pripovedovati, kako so se pozimi sankale z Malega gradu na Šutno in drsale za nekdanjim gasilskim domom, kako so tiste, bolj vitke postave, pri malici dobile lonček mleka in kako jih je učiteljica Armelija Vremšak, sestra Cirila in teta Sama Vre-mšaka, učila petja. Še danes se natanko spominjajo, kako so se učile lepopisja in ročnih del, kako so imele za vse predmete le en zvezek in črnilo, ki je bilo shranjeno v lončku in nameščeno v šolski klopi ter kako so imeli med vojno nekaj časa pouk v današnji kavarni in kako so Nemci šolo pozneje zaprli ter jih preselili v novo šolsko poslopje, današnjo OŠ Toma Brejca.’Nešteto spominov se je prebudilo tega dne in nekdanje sošolke so si obljubile, da se kmalu ponovno srečajo.
JASNA PALADIN
sošolki sva sklenili, da v Kavarni bomo se dobili.« S temi uvodnimi verzi posebej za to priložnost spesnjene pesmice sta svoje nekdanje sošolke na 70. obletnico prvega šolskega dne v takratni ljudski šoli v središču Kamnika povabili Emica Vedlinovalporočena Plešnar, in Tinca Šmitova, poročena Spruk, dve od takrat 31 deklic, ki so šolska vrata prvič prestopile septembra leta 1936.
Mnogo deklet se je pozneje poročilo v druge kraje, a nekaj jih je ostalo v Kamniku. »Že nekaj let me je žulila ta želja, da bi se me, ki smo ostale v Kamniku, spet kdaj dobile in kakšno rekle, obudile spomine na šolske dni.
stike vzdrževale vsa ta leta. Večkrat smo se srečevale v mestu, a takšne obletnice nismo pripravile še nikdar. Letos, ko mineva sedemdeset let, pa je za kaj takega res prava priložnost,« je povedala Tinca Spruk in pokazala sliko, posneto leta 1937 ob prvem obhajilu, ki so se ga udeležile vse takratne prvošolke kamniške ljudske šole, ki je imela svoje prostore v prvem in drugem nadstropju
Na srečanju ob 70-letnici prvega šolskega dne so se zbrale (z leve): Vilka Cerar, poročena Matjašič, Draga Vešligaj, poročena Sitar, Ivica Završnik, poročena Kopriva, Dori Svetec, poročena Travnar, Emica Vedlin, poročena Plešnar, Vida Pre-gel, poročena Završnik in Tinca Šmit, poročena Spruk.
MARTINOVANJE INVALIDOV V KOSTANJEVICI
Tudi letos se člani Medobčinskega društva invalidov Kamnik niso izneverili tradicionalnemu martinovanju. Z dvema avtobusoma so se prav na Martinovo soboto, 11. novembra, odpeljali v Kostanjevico na Krki, edino in najmanjše mestece na otoku, imenovano tudi dolenjske Benetke. Kostanjevica se, tako kot Kamnik, uvršča med najstarejša slovenska mesta, saj se kot mesto prvič omenja že leta 1252. V Kostanjevici sta se skupini razdelili: prav je odšla na ogled galerije Božidarja Jakca, ki domuje v nekdanjem cistercijanskem samostanu, in kiparskih mojstrovin Forme Vive ob njem. Druga skupina se je odpeljala v obnovljeno zidanico v Zavodah, kjer so skrbno prisluhnili pripovedi vinogradnikov Otta Sevška in njegovega sina o negi mladega vina, njegovih lastnostih, staranju,.... Ob degustaciji štirih vrst vina - seveda je bil prvi na vrsti cviček - so se seznanili s stopnjami sladkorja v vinu, kaj pomeni izraz suho, polsuho vino, kako je z žvepljanjem in še veliko zanimivosti.
Ko sta se skupini zamenjali, so se »nastanili« v gostilni Žolnir, kjer se je po dobrem kosilu pričelo martinovanje ob živi glasbi. S seboj so pripeljali tudi župnika in dva ministranta, ki so tudi opravili krst - pa ne vina, pač pa novopečenega dedka, novopečene občinske svetnice, pa še kup drugih udeležencev je bilo potrebno požegnati. Vmes so zapeli in čestitali Grabnarjevi Kati, ki je praznovala okrogli jubilej. Zvečer je gostilno obiskal sveti Martin s spremstvom in po stari navadi in običaju mošt spremenil v vino. Bilo je zelo zanimivo in družba se je kar težko odpravila proti domu. A pri kamniških invalidih to ni nikoli problem - ko se reče, da se gre, se pač gre in nikoli ni potrebno nikogar čakati. Za spremstvo na avtobusu sta skrbela Janez Sedušak in Miha Prosen in tudi tam ni bilo dolgčas. Da pa so policaji res malo tako-tako, so dokazali, ko so šoferju dali pihat. Ja, kateri voznik avtobusa pa je tako neumen, da bi na Martinovo pil?
MARINKA MOŠNIK
SULAWEZI - otok iskrivih oči in raznolike narave (VII.)
S tržnice proti še aktivnemu vulkanu Mahawu
Torek, 16. novembra: Po skromnem zajtrku smo se odpravili proti mestni tržnici. Bila je bogato založena in ljudi se je tam kar trlo. Med raznovrstno bogato ponudbo smo zasledili v prodaji tudi ožgane in razrezane pse, zlasti mladiče, razrezane in ožgane netopirje in podgane. Pravijo, da predstavlja ta jed skupaj z rižem in čilijem severnosulavveško specialiteto. Razen osrednje zidane stavbe je tržnica v precejšnjem delu pod improviziranimi strehami. Zanimivo, mar ne. Vendar za nas, nevajenih takšnih jedi, odvratno.
Povsem drugače smo zadihali na poti proti še aktivnemu vulkanu Mahawu. Toda ne za dolgo. Ko smo stopili iz avta, nas je zajela vročina z visoko vlago. Se bolj smo se potili med enournim vzponom v breg do vulkanskega kraterja Mahawu. Najprej smo hodili preko lepo obdelanega polja, nato po tropskem gozdu, v zadnjem delu pa smo se prebijali skozi visoko trsje z ostrimi listi.
Ob kraterju je bilo mnogo bolje: rahel vetrič nam je vrnil voljo in zvedavost. Ob njegovem robu smo opazovali globoko dno, na njem pa tri jezerca: temno, svetlejše in belo, v katerih je brbotalo, nad njimi pa se je kadilo. Precej okolice je bilo pokrito z žveplenim prahom. Krater ima zanimivo obliko: zgoraj, približno dve tretjini ima obliko lijaka (stari krater), spodnji del pa dodanega lonca (od izbruha leta 1968 brez izlitja lave). Sicer pa je v celoti peščen. Po povratku smo se med lepo obdelanimi polji odpeljali k jezeru Tondano. V gostišču, postavljenem na kolih nad jezerom, smo si za kosilo privoščili sladkovodno zlato ribo s prikuho. Ob jezeru smo doživeli kratko, a silno nevihto s točo; ohladilo pa se je le za krajši čas.
V Tomohon smo se vračali mimo prijazno turistično naravnanega mesteca Tondano. Zvečer smo si po dolgem času lahko privoščili internet, da smo poslali svojcem v daljni domovini nekaj sporočil o našem počutju na potovanju.
Sreda, 17. novembra: Prebu-
Črna opica macaca nigra z mladičem.
Razigrani otroci plemena Orano Baja (Badža).
dili smo se v prijetno hladnem - svežem sončnem jutru. Zajtrkovali smo pri družini lastnikov bungalovov. Pri vhodu v jedilnico smo opazili njihovo preprosto kuhinjo: tla so iz steptane zemlje, drugi prostori pa pokriti z deskami. Vse je skromno, vendar čisto.
Med potjo do nacionalnega parka Tangkoko smo si ogledali starodavno pokopališče ljudstva Minehasa iz 16. stoletja. V kamnitem izdolbenem kvadru čepi cela družina. Na piramidnem pokrovu sarkofaga so povsod reliefi, ki prikazujejo stan ali vzrok smrti: mogočen poglavar plemena drži roke v obliki črke W, ob ženi, ki je umrla ob porodu, ima otrok glavico navzdol, pokopani so tudi tujci: Nizozemec (Hier rust...), Španec in Portugalec sta v vojaški uniformi itd.
Cesta od tod do parka Tangkoko se vije skozi džunglo. V parku smo se namestili v skromni zidani hišici, penzijonu. Po prihodu smo se takoj napotili do črne plaže z drobnim vulkanskim peskom. Na plaži, ki se bleščeče lesketa v soncu, se ob položni obali lomijo
3 do 4 metre visoki valovi. Otrok, navajenih na valove, ni motilo, da se ne bi okopali. Tudi Mitja je želel v vodo, a se je ob naši neodločnosti premislil. Ker nismo vajeni udarcev takšnih valov, smo se pustili le poškropiti. Noč, ki smo jo prespali, ali prebedeli, je bila vlažno zatohla.
Še v trdi temi v notranjost džungle, da smo videli najmanjše opice na svetu
Četrtek, 18. novembra: Nekaj čez četrto uro zjutraj, še v trdi temi, smo se odpravili v spremstvu vodiča - profesionalnega rangerja - z avtom po ozki poti v notranjost džungle, kjer smo se ustavili in pot nadaljevali peš s svetilkami do kraja, kjer se po predvidevanju vodnika preko noči zadržujejo tarsius specter, najmanjše opice na svetu. Imeli smo srečo, našli smo jih. Velike so kot hrček, imajo velike oči, tehtajo pa okoli 200 gramov. Vodnik je povedal, da na dan použijejo za polovico svoje teže žuželk. Živijo v monogamni družini (v enem paru). Prenočujejo v duplu fiku-
sovih dreves, ki so se pred tem ovijala po deblu tikovega drevesa kot paraziti in ga izčrpala, da je propadlo. Duplo je tako postalo mogočno, v spodnjem delu široko dva metra in več. Njihov smrtni sovražnik so podgane. Zanimivo je, da ob bliskanju fleša pri fotografiranju niso zbežale. Začelo se je daniti, zato smo se odpravili naprej do visokih dreves, kjer v njihovih vrhovih gnezdijo horn-billi, ptice, ki merijo čez razpeta krila do 3 metre. Opazovali smo dva para, ki sta preletavala okolico, sedla na vejo, dolgo čakala, da ne bi sovražnim ujedam izdala skritega gnezda mladičev. Ker se ptiči dolgo niso premaknili z mesta na veji, smo se odpravili naprej, do kraja, kjer se navadno zadržujejo črne opice macaca nigra. Naš vodič je v povezavi z njimi sodeloval z ameriškim raziskovalcem in jih opazoval vsak dan skozi 4 mesece. Ob raziskovalnem delu so se tako navadile na ljudi, da pridejo v bližino, nekatere se celo pustijo božati. Tudi tokrat je bilo tako: nekaterih smo se lahko dotaknili, ena je celo skočila na Aleševo ramo in
na njegovem lasišču pričela iskati uši, druga se je ukvarjala z Majino roko, jo držala, ona pa jo je božala, tretji pa ni bilo nekaj všeč, skočila je na Angelčino ramo in jo bliskovito oklofutala, vendar jo zaradi majhne, mehke ročice ni bolelo, le močno presenečena je bila. Makake nigra so visoke okoli pol metra in so povsem črne, le mladiči do enega leta imajo bel obraz. Zvedeli smo, da ima odrasla opica 32 zob, da se vodja tropa, veliki samec, pari 9 krat na dan, če ne zmore dovolj, določi pomočnika. Sicer pa se mora boriti za svoj položaj. Nosečnost pri teh opicah traja 9 mesecev. Mati skrbi za mladiča 2 do 3 leta. Ko opica pogine, jo trop nekaj časa nosi s seboj, nato pa jo pokoplje v duplo drevesa. Vodnik je še povedal, da tod domujejo tudi kače-pi-toni, a jih on zavoha že od daleč, kar je dovolj, da se jim umakne. Zapuščajoč džunglo smo se prikradli do črne morske obale, kjer smo občudovali izjemno lepe cvetove, padle z drevesa. Pravi izziv za slikarske mojstre. Sledilo je slovo od vodiča, izjemnega ljubitelja narave in odgovornega varuha naravne dediščine.
(se nadaljuje) Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik
Najmanjša opica na svetu TARSIUS SPECTER
Rudarjenje v dolini Črne
Kamničani smo bogatejši še za eno knjigo o lokalni zgodovini, i pčrprhp in Iptpnp Vilko Rifel iz Žage je namreč izdal delo z naslovom Pridobiva- 77	lesene
nje kaolina v dolini Črna in kalcita v Stahovici in tako na za- COKlC nimiv in temeljit način predstavil doslej še neobdelano temo,	Rov Roza se je nahajal pri-
ki je zaznamovala omenjeni del naše občine in tudi njegovo bližno 150 metrov zahodno življenje.	od lokacije, kjer je nazadnje
Vilko Rifel
»Na zunanjem obratu rudnika v Črni je delal moj oče, v jami pa tudi ded, prav tako sta bila rudarja oče in stari oče po mamini strani. Ko sem bil majhen, me je oče večkrat vzel s seboj v rov, tako da sem težko rudarsko življenje spoznal že v mladosti,« pravi Vilko, ki ga je rudarjenje v dolini Črne tako pritegnilo, da je pred leti začel sistematično zbirati podatke, česar se pred njim ni lotil še nihče. Na podlagi literature, arhivskih virov in pogovorov z domačini je že leta 2004 nastal obsežen članek, ki ga je objavil v Kamniškem zborniku. Ker pa se je podatkov, starih fotografij, predvsem pa zanimivih pripovedi nekdanjih rudarjev v tem času nabralo še več, se je odločil članek nadgraditi, razširiti in besedilo izdati v slikovno bogati knjigi. Posvetil jo je vsem rudarjem, ki so delali v jami v težkih pogojih, v večni temi in vlagi ter ob vsakodnevni preteči nevarnosti, da koga
zasuje, predvsem pa tistim, ki so se med delom v jami smrtno ponesrečili.
Začetki rudarjenja pred skoraj dvesto leti
Točnih podatkov o začetkih rudarjenja v Črni in o nastanku rudnika ni, saj arhiv o tem ni ohranjen. Domačini so rudo verjetno izkoriščali že veliko prej, eden od virov pa omenja, da je kaolin na tem območju leta 1811 odkril Franc Wasser. Kaolin so v tistem času uporabljali za izdelavo fajanse
- polporcela-naste posode, pozneje pa se je ta surovina značilne belkaste barve začela uporabljati kot polnilo v papirni industriji. Z jamskimi deli so v Črni začeli razmeroma pozno, saj naj bil v rovu Roza kaolin začeli kopati šele leta 1856.
Proizvodnja je bila spiva zastavljena bolj v obrtniškem smislu, tudi jamski obrat je bil urejen zelo skromno. Lesene tire so šele proti koncu 19. stoletja zamenjali železni in razmere za delo so bile vseskozi zelo zahtevne. Lastniki so se pogosto menjavali, leta 1921 je bila ustanovljena delniška družba Črna kaolin, ki pa je pogosto
poslovala na robu rentabilnosti. Vse do 2. svetovne vojne proizvodnja ni dosegala večjih razsežnosti, saj je bila pogosto organizirana le sezonsko. Na začetku 20. stoletja so letno izkopali 2000 ton kaolina, štiri desetletja za tem pa le dobrih 1600 ton več.
V letu 2006 bi rudnik kaolina Črna, če bi še obratoval, praznoval kar dve obletnici, saj je minilo 195 let, odkar je bila odkrita kaolinova ruda v dolini, in 150 let od gospodarnega načina pridobivanja kaolinove rude v rovu Roza.
stal obrat separacije, opuščen pa je bil že kmalu po drugi svetovni vojni. Vhod ni ohranjen, vidni pa so sledovi pogreznjene zemlje. Rudarji so kaolinovo rudo kopali še v Tovarniškem rovu (Guščev rov), Rovu II (rov v Potoško senožet), kjer je bila ruda še posebno čista, in Rovu IV (rov ob Vaniškovi drči), katerega betonski vhod je ohranjen še danes. Več rovov je bilo tudi v bližini Pirčevih rid, leta 1940 pa so začeli kopati še Rov VI. Dolžina celotnega ležišča rude je dolga približno 1500 metrov, rovi pa so v globino segali tudi po 140 metrov. Rudnik v Črni je med rudarji veljal za enega težjih, saj strojne proizvodnje dolgo ni bilo, kopanje je bilo zaradi specifičnega glinenega materiala zelo naporno, zaradi samega terena se je v jami pripetilo tudi mnogo nesreč. Rudnik v Črni je bil po doslej zbranih podatkih edini rud-
Rudar
nik v Evropi, kjer so kaolin pridobivali na jamski način, saj so povsod drugje to rudo kopali na površini. Delo je bilo kljub zelo težkim in slabim pogojem pod površjem zemlje zelo slabo plačano, a se je vseeno veliko okoliških kmetov v želji po dodatnem zaslužku pozimi, ko na poljih ni bilo dela, odločilo za delo v jami. Pri svojem delu so si pomagali z ročnim orodjem - krampi, lopatami, rovnica-mi, sekirami in jamskimi vozički, s katerimi so rudo vozili iz jame. Delali so v treh izmenah, brez čelad in drugih zaščitnih sredstev, v preprostih vsakdanjih oblačilih in lesenih coklah. V jami so si svetili z leščerbami, pozneje so jih zamenjale karbidovke. V rudniku, predvsem v plav-nici, je bilo zaposlenih tudi veliko žensk. Ročno so prale filtrsko platno, zlagale stisnjene kaolinske plošče v zračno sušilnico, s konjsko vprego prevažale rudo iz jame v plavnico in posušen kaolin v Kamnik, kjer so ga pretovarjali na vagone. Prevoz v jami je bil ročen do leta 1970, delo pa je ročno potekalo vse do leta 1974. Rudarjem so bili v pomoč le manjši ročni stroji na pogon s stisnjenim zrakom, manjši električni strojni agregati in podobno.
ODLOMEKIZ KNJIGE:
Pravljično bitje »berkmandeljc«,
ki je živelo v jami
Ljudsko izročilo pravi, da so rudarjem pri njihovem težkem delu radi pomagali in velikokrat tudi ponagajali rudarski, jamski škratje ali gorski duhovi, imenovani »berkmandeljci«. V starih časih je bilo to verovanje med rudarji zelo razširjeno, zato so se bali, da bi si nakopali škratovo jezo in nemilost. Rudarski škrati so delali nevidno, čeprav se jih je slišalo, kako tolčejo. Rudarji so bili veseli, če so jih slišali, saj so bili prepričani, da so tam, kjer prebiva berkmandeljc, bogate žile rude. Tudi v rudniku Črna so se z novincem, ki je prišel delat v jamo, stari rudarji radi pošalili. Novincu so pripovedovali, da po jami straši jamski škrat. Tako se je nekdo od starejših rudarjev skril v jami z ugasnjeno lučjo v umik (izogibališče). Ko je novinec pririnil jamski voziček, je skriti rudar skočil nanj in mu ugasnil luč. Seveda seje novinec pošteno prestrašil in ko je to omenil drugim rudarjem, so mu ti rekli, da ga je naskočil berkmandeljc. Še posebno se je rad pošalil z novinci eden starejših rudarjev. Rudarji so v jami nosili zaradi vlage dvoje hlače, pa si je ta rudar na zadnji plati odrezal vrhnje hlače, potem pa tarnal novincem, da ga je naskočil berkmandeljc in 9a pošteno boli zadnja plat. Novinci so ga prestrašeno poslušali. Enkrat naj bi se nekdo od novincev tako prestrašil, da je padel v nezavest, pa so ga iz jame odpeljali na jamskem vozičku za les (cicki). Drugače pa so novincu nagajali, da ima rdeče oči, ker še ni vajen teme v jami.
Delo v separaciji
Obrat separacije
Razcvet rudarjenja po drugi svetovni vojni
Z večanjem proizvodnje papirja v Sloveniji in zahtev po plavljenem kaolinu tudi v drugih gospodarskih panogah
Stara jamska svetilka - Ieščerba
je proizvodnja kaolina v Črni v 50. letih začela rasti. Od leta 1955 je bil rudnik v Črni celo edini fudnik plavljenega kaolina v tedanji Jugoslaviji. V teh najboljših letih je bilo v podjetju zaposlenih 250 rudarjev. Leta 1950 so izkopali 34.300 ton rude in prodali 7.900 ton plavljenega kaolina, leta 1967 -ki je v kroniki rudnika zapisano kot rekordno leto in višek proizvodnje - pa kar 26.000
Kamničani niso več mogli konkurirati uvoženemu kaolinu iz Češke, zato je proizvodnja začela upadati. Vhod v jamo je bil zasut leta 1995, odločba o dokončnem prenehanju delovanja rudnika pa je bila izdana 9. septembra 1996.
Kulturno in prosvetno življenje rudarjev
Zlasti v povojnih letih je rudnik v Črni skupaj z zaposlenimi veliko prispeval h kulturnemu življenju v dolini. Rudarji so osnovali kulturno in prosvetno društvo Svoboda, ki je gojilo različne dejavnosti: filmsko, šahovsko, odbojkarsko, planinsko, strelsko, pev-
četa, ki je imela usposobljeni dve gasilski desetini. Inventar za gašenje je imela shranjen v gasilski shrambi zunanjega obrata separacije. Rudnik je razpolagal tudi z dvema počitniškima domovoma na Mali planini in v Piranu.
Rudnik si ne zasluži pozabe
Rudnik je po svojem zaprtju zelo hitro začel toniti v pozabo. Jamski rovi so bili zasuti, zunanji obrat pa delno porušen in le malo stvari nas danes še spomni na dejavnost, ki je v dolini zaznamovala desetletja. Knjiga Vilka Rifla je doslej edini spomenik rudarjenju v Črni, saj je z njo marsikateri podatek odtrgan pozabi, a avtor je mnenja, da si rudnik Zasluži več spomina in pozornosti. »Škoda, da je rudnik po zaprtju tako hitro potonil v pozabo, saj je šlo za edini rudnik kaolina v Sloveniji. Pri zbiranju podatkov in pisanju knjige sem bil prijetno presenečen, da je zanimanje še živečih rudarjev za to lokalno zgodovino še zelo živo in vse polno je še zgodb, povezanih z rudnikom, ki se ne bi smele pozabiti. Tudi v arhivih bi se še našlo kaj podatkov, prav tako pa je ohranjenih še veliko predmetov, od orodja, svetilk, oblačil, delovnih knjižic ipd. Marsikaj bi se še lahko zbralo in nedvomno si rudnik v Črni zasluži svojo zbirko, celo
Delavke in delavci v plavnici iz obdobja pred drugo svetovno vojno
ton plavljenega kaolina. Količina izkopane rude je nato postopno upadala in leta 1990 je bilo izkopane le še 13.570 ton rude, iz katere so dobili slabih 4.500 ton kaolina. Težave so se začele pojavljati predvsem v sedemdesetih letih, ko zaradi potreb papirnic po bolj kakovostnem kaolinu kljub prizadevanjem in poskusom posodobitve proizvodnje
ski zbor in igralsko sekcijo. Imeli so celo svoj ansambel. Društvo je imelo tudi knjižnico, ki je bila dobro založena, ne samo s strokovno literaturo, ampak tudi z leposlovjem in mladinsko literaturo. Tako so bili domačini deležni marsikatere prireditve, ki jim je popestrila vsakdanje življenje. Delovala pa je tudi dobro organizirana industrijska gasilska
muzej ali pa vsaj kakšno informativno tablo, ki bi mlajše in naše zanamce opominjala na rudarjenje v dolini Črne,« je prepričan Vilko, ki bo številne zanimivosti, povezane z rudarjenjem v Črni in kopanjem kalcita v Stahovici, razkril na predstavitvi knjige, ki jo pripravlja 13. decembra v kamni-ski knjižnici.
JASNA PALADIN

za nami
Na Študentskem klubu Kamnik že dalj časa organiziramo različne bolj in manj adrenalinske projekte. Ze dolgo pa ni bilo takšnega zanimanja kot v soboto, 25. novembra.Kaj je bilo torej tokrat tako zelo privlačnega predvsem za moške člane ŠKKja?
Rezervacija terena in vseh pripomočkov za airsoft na Bledu. Airsoft smo nekajkrat že na kratko omenili. To je šport, podoben bolj znanemu paintballu, le daje pri airsoftu orožje »pristnejše«. Ampak o »moških zadevah« ženski spol ne more razpravljati...
V soboto se je torej do zadnjega sedeža zaseden klubski kombi odpeljal iz Kamnika proti Bledu. Neučakanim strelcem seje pot do vojaškega vadišča Mačkovec zagotovo zdela predolga. Kakor se
Po bolj znanem paintballu nas je z uporabo še pristnejšega »orožja« tokrat navdušil airsoft.
je dalo hitro so poskakali iz vozila in se posvetovali z izkušenejšim o delovanju orožja, pravilih igre in terenu. Še hitreje so se razdelili v skupine in se zagnali v lepo jesensko varovalno obarvano naravo. Reportažo in nekaj fotografij si lahko ogledate na www. studentski-klub.com/kamnik.
Na internetnem naslovu so tudi že vsi predvideni projekti za mesec december, a kot kaže z vremenom, vsi ne bodo izvedljivi. Še vedno pa upamo, da bomo vsaj še enkrat v tem letu pod smučmi ali sanmi čutili domač sneg...
Če se koledarsko leto bliža koncu, se je študijsko leto komaj dobro začelo. Zato smo tudi letos v sodelovanju s ŠKD pripravili že tradicionalno štirinajsto Brucovanje v domžalski HKC. Za dobro glasbeno podlago so skrbeli Alya, Slon in Sadež in Grimmski. Poskrbljeno je bilo tudi za bogat srečelov in brezplačen prevoz domov. Slike in kaj več besed o tem pa morda naslednjič.
Decembrski koledar naših in vaših dogodkov je že precej zapolnjen z različnimi aktivnostmi, tako da se za vsakega zagotovo najde kaj primernega.
Naj se veseli mesec veselo začne!
Mirta Kadivec Pr-kamnik@studentski-klub.com
SPREJEM PRVOŠOLCEV NA OŠ TOMA BREJCA
V četrtek, 26. oktobra, se je na OŠ Toma Brejca odvijala prireditev, namenjena posebej malčkom, ki so letos prvič prestopili šolski prag. Celoten program je skupaj z učenci osmega in devetega razreda pripravila učiteljica Katarina Zore, sodelovale pa so tudi učiteljice in vzgojiteljice prvega razreda. Na začetku prireditve je učenec Luka zaigral na kitaro, nato pa sta zbrane v šolski telovadnici nagovorila učenca devetega razreda Leja in Igor. Kmalu zatem so ob spremstvu devetošolcev v telovadnico ponosno prikorakali prvošolčki. Medtem smo prisluhnili prijetnemu zvoku harmonike, ki jo je igrala nasmejana in simpatična učenka Tina. Ravnateljica Mojca Škrjanc nam je predstavila spomine na svoje prve šolske dni. Prireditev je popestrila še predstava začasne gledališke skupine. Seveda ne smemo pozabiti na naše najmlajše, ki niso bili samo gledalci, ampak so prav tako sodelovali v nekaj točkah. Prav dobro so se odrezali pri odgovarjanju na vprašanja devetošolcev, naučili so se nekaj zanimivih plesnih korakov in tudi sami zapeli in zaplesali. Tik pred koncem prireditve so prvošolci prejeli še dokazila, da so resnično vstopili v svet šole, ki zajema dobre in slabe izkušnje na področju učenja, igranja, zabave in tudi ljubezni. Na koncu smo vsi skupaj ob spremljavi pesmi Huba buba veselo zaplesali.
Tanita Rose, 9.a
Mladinski center Kotlovnica - center ustvarjalnosti
Človek se je znašel v času prevlade razumskim mišljenjem v povezavi z razuma, kar pa pomeni polnost in ve- zmožnostmi domišljije. Uveljavljena čdimenzionalnost življenja. Kar pa v slovenska likovna umetnica Majda trenutkih prezasičenosti z informaci- Gregorič pa je konec oktobra pri-jami še poveča nelagodje. Zato mora- pravila razstavo EventO, Event P, mo iskati izhode iz kaotičnega sveta. EventUS. Galerija Kurilnica diha In eden od pobegov je ustvarjalnost, naprej. V decembru bo diplomi-Prav to spodbujamo v Mladinskem rani slikar Jur Samec povezoval centru Kotlovnica. Kamniški mla- abstraktno slikarstvo z gledalci, na-dinski center je eden izmed red- slednje leto ne zamudite foto-film kih mladinskih centrov, ki ima v razstave, klasične slikarske razstave svojem prostoru »art« galerijo in in oblikovalsko-kiparske razstave.
atelje za likovno produkcijo.
__________ __________ Mladinski center Kotlovnica ni
Galerijo Kurilnica vodi Jan Outra- kreativen samo na likovnem podro-ta, prav tako pa skrbi, da atelje 107 čju. Kot že znano, je Kotlovnica
deluje kot odprt prostor za likovno ustvarjanje. Jan je študiral likovno
vsako sredo, petek in soboto center najrazličnejšega dogaja-
pedagogiko na pedagoški akademiji nja. Novembra smo v sklopu petin sev ateljeju ukvarja predvsem z iz-	kovih koncertnih večerov poslušali
delavo keramike, pripravlja pa tudi odlične bende: Non, Coma Stereo tečaj izdelovanja keramike. Galerija in Naos. Slednji so navdušili z edin-Kurilnica je odprt prostor, ki ustvar-	stvenim ženskim vokalom in močno
jakem ponuja možnost eksperimen-	avtorsko komponento. Sobote smo v
talnih in nekonvencionalnih razstav.	MCK-ju preplesali v dmžbi DJ-jev, ne-
Utrip Kurilnice in dodatni surovi	pozaben pa je bil prvi študentski žur
elementi (npr. cevi) pa razstavljavce - Brucovanje, na katerem ni manjkalo postavljajo pred dodaten izziv: izkori- plesa, dobre glasbe, zabave, nagrad-stiti vse dimenzije prostora v skladu nih iger za bruce in študente, z razstavo.	Naslednji študentski žur - Gu-
Že kar nekaj mladih likovnih marjada, ki ga MCK organizira ustvarjalcev se je spopadlo s tem. v sodelovanju s Študentskim Katja Rutar je junija pripravila	klubom Kamnik, bo v soboto, 2.
kiparsko razstavo, v oktobrskem decembra.
Blodnjaku 2006 ustvarjalcev Iztoka Torej, vabljeni v center zabav-
Holca in Jureta Zoriča smo se sko-	ne ustvarjalnosti
zi kiparsko formo soočili s temeljnim	Ekipa MC Kotlovnica


Juri
■IMA UTCVI
A
[ a.
Čas nezadržno hiti in žeje tu december, mesec pričakovanj, obdarovanj, lepih želja in hrepenenj. Otroci poznajo december tudi po obisku treh prijaznih mož. Prvega od njih, Svetega Miklavža, že kar nestrpno pričakujejo.
Odbor za oživljanje starih običajev in Kulturno društvo dr.
Franceta Steleta pripravljata v teh dneh vrsto Miklavževa n j po vseh koncih občine -spored je bil objavljen v prejšnji številki Kamniškega občana.
Osrednje mi-klavževanje za vse kamniške otroke pa bo na pobočju Malega gradu v nedeljo,
3. decembra, ob 17.30, ko se bo v Kamniku spet ustavil sv. Miklavž s spremstvom.
SAŠA MEJAČ
Nacionalni prodajalec in distributer
PNEUMATIC CENTER
Vaš partner s profilom Perovo 27, Kamnik, tel.: 01/ 83 08 350
JFVOKOHAMA
že od SIT
155/70R13 75 T 10.297	42.976
165/70R13 79 T 11.657	48,646
175/70RI3 82 T 13.029	54,376
^Spust na montažo T darilo-
165/70R14 81T 13.993	58,396
185/60R14 82 T	14.362	59,936
175/70R14 88 T	14.972	62,486
175/65R14 86 T	15.059	62,846
195/65RL5 91 T	6-320	68,me
185/55R15 86 T	421	81,046
195/65R15 91 H 19.584 81,726 205/65R15 94 T 21.134	88,196
205/60R15 91 T 22.032	91,94«
215/65R15 100 H 28.397 iis,50€ 225/45R17 94 V 46.186 192,736 225/40R18 92 V 47.328 197.506
C> UtJJKTMJOM9
že od SI
135/70R13 75 T 9.874	4U06
165/70R13 79 T II .016	15.97«
175/70R13 82 T 12,077	50.406
185/60R14 82 T 165/70R14 85 T 195/65R15 95 T 175/60R15 81H 195/65R15 91 H 205/60R15 91 T
13.954	58,236
14.215	59,326
w46272 j«
18 . i : :	79,006 . j
s3r i \
20.2377 84*456
89,556
'mm
205/60R16100/98* 32.640 136,206 215/55R16 93 H 33.946 141.656 205/50R17 89 H 36.418 151,976^ 205/55R16 94 V 37.862 158.006 235/65R17 104 T 40.174 168.896 235/45R17 94 V 49.613 207.036

že od SIT
155/70R13 75 T 7.997	33,376*
175/70R13 82 T 9.792	40,866
175/65R14 82 T 11.179	46,656
že od SIT
155/70R13 75 T	7.507	>„31,336
165/7bR13 79T	8.242.	34,396
155/65R14 75 T	.,.894	37,126'
185/60R14 82T	11.750	I9,03€
185/65R14 86	T f	12.077	50,406	,
195/65R15 91T 12.566	52.44 6
185/65R15 88	T	13.129	54,796
185/I55R15 88	H	.87 2	57,896
195/50R15 82	H	1436^	59,936.	J
i ; 185/55R15 86 T 1 195/55R15 85 H 205/60R15 91 H 205/55R16 91 T 225/60R15 96 H 2I5/55R16 93 H
15.667 65,386 17.136 71,516 18.931	79,006
20.808	86,836
22.358 93,306 26.520 iio,676

Ml I -7 g® \
I75/70R13 82T	,9.1	38.146
165/70R14 81 T	9.955	41,546
175/65R14 82 T	lO.vOf	44.276
:1098 ......!
195/65R15 91 T (2.566
- 'fezi i 7r-
195/60RI5 88T	13.138	54.826
195/50R15 82 H 13.301	55,506
185/55R15 86 H 15.014 62,656 205/60R15 91 T„ 16.320 68,m« 215/55R16 97 H~ 23.50 i 98.076 225/45R17 94 H 27.907 116.456
SNEŽNE VERIGE ZE OD 3.490 SIT
(14,56 €)
ZIMAX 3I 998 SIT
iietallriitleA /
mm
ms

DOTZ
	
	
DEŽE	INT
w h e e	I S
(4,16 €)

ENZO
25 %popust na aTuf. platiš«
5>_AI
Vsem strankam se zahvaljujemo za nakup in zaupanje ter Vani želimo lepe praznike in srečno 2007.
Vaš partner s profilom
Cene veljajo na gotovinsko plačilo ali kartico BA Maestro. Objavljene cene so preračunane po enotnem paritetnem tečaju H = 239,640 Sl i
* Ob nakupu štirih pnevmatik ali alu. platišč.
IZ TABORA KAMNIŠKIH ODBOJKARJEV
PRTLJAŽNIKI
SjOLUCL
MXM	PRODAJA ZABAVNE PIROTEHNIKE V KAMNIKU
Kemijska industrija KAMNIK d.o.o.	ŽE OD 1. DEvEMBRA DALJE
Fužine 9. tel.: 01/830 38 58	^ V KIK'0Vl TOVARNIŠKI PRODAJALNI
ODPRrO: PONEDELJEK-PErEK 9-19, ROBOTA 8-13
Naši prijazni prodajalci vam bodo postregli s strokovnimi nasveti za varno uporabo pirotehničnih izdelkov.
102f |V|iKLaVŽeV popust oj 1 do 9. decembra za gotoviNSK NaKUp Nad 5.°°° s<t
MARCHIOL PRVAČINA PODLEGLA PROTI CALCIT KAMNIKU
V sredo, 22. novembra, so se igralci Calcita v domači športni hali pomerili z ekipo Marchiol Prvačine. Domači so odlično začeli in z dvema asoma povedli 4:0. Gostje so se po odmoru zbrali in izenačili pri 5. točki. Domači so uspeli z blokom zaustaviti nalet gostov in so si ponovno priigrali prednost 4 točk (11:7). Z zanesljivo igro v obrambi so prednost v končnici le še povišali. V drugem nizu so domači slabo začeli, kar so gostje izkoristili in prešli v vodstvo z 8:3. Samo Janez Turk pri Calcitu ni bil dovolj za preobrat in prednost gostov je po zaslugi celotne ekipe vseskozi naraščala. Z vstopom Alana Djordjeviča v tretjem nizu je domača ekipa ponovno pridobila na udarnosti, kar se je poznalo takoj na začetku z vodstvom 8:3. Dobro igro, tako v obrambi kot v napadu, so domači obdržali do konca niza. Povsem izenačeno je potekal četrti niz, saj sta bili ekipi vseskozi enakovredni. Kamničani so si po asu zagotovili že prednost 24:22, vendar je pri gostih najprej zaključil Alan Komel, nato pa so
domači odbojkarji naredili še napako v napadu. Gostje so si sicer priigrali 5 zaključnih žog, vendar je na veselje domačih sedmo izkoristil eden najboljših pri Kamničanih Matej Kališnik in pomembna zmaga je ostala doma. Končni rezultat četrtega seta je bil kar 36: 34.
V	soboto, 25. novembra, pa je prva članska ekipa gostovala v Logatcu, kjer je brez težav premagala ekipo Logatca. Prvi set so dobili Kamničani z rezultatom 25:19. Drugi set so bolje začeli igralci Logatca ter si priigrali prednost dveh točk in jih zadržali do konca seta. Kamniški strateg Hribar je v drugem setu v igro poslal Alena Djordjeviča namesto Luka Slabeta. Ta menjava je prave sadove obrodila v tretjem in četrtem setu, ki sta bila v prid naših igralcev. Največ točk je za Calcitove igralce prispeval David Sevčnikar.
V	soboto, 2. decembra, ob 20. uri se bodo odbojkarji Calcita v kamniški športni hali pomerili z ekipo Pomurja. Vljudno vabljeni vsi zvesti člani, gledalci in navijači.
MLADINSKA EKIPA CALCITA SE PRIPRAVLJA NA FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA
Kot smo že poročali, se je mladinska ekipa Calcit Kamnika uvrstila v finale državnega prvenstva. Še posebej zaslužna za to uvrstitev sta bila dva igralca - korektor Bernard Bezek in sprejemalec Klemen Hribar, oba kadetska reprezentanta Slovenije, ki ju nasprotne ekipe niso mogle zaustaviti v napadu. Poleg njiju so za mladinsko izbrano vrsto Calcita nastopili še podajalca Nejc Kvas in Tine Kvas, sprejemalca Ernest Ličina in Karlo Reisner, blokerji Premelč Jure, Aljoša Kavčič in Sašo Hribar ter libero ekipe Boštjan Tomelj. Pet od teh igralcev nastopa še za kadetsko ekipo
Calcita, kar pomeni, da se za prihodnost mladinske ekipe ni potrebno bati. Ekipa se pospešeno pripravlja na nastop v finalu, ki bo v nedeljo, 10. decembra, na do sedaj še neznani lokaciji. Zaradi izrednega uspeha ekipe pa se je vodstvo kluba odločilo kandidirati pri OZS za organizacijo finalnega turnirja na domačem terenu v športni dvorani OŠ Stranje. Ne glede na lokacijo finalnega turnirja pa ste nanj seveda vljudno vabljeni vsi gledalci, ljubitelji odbojke in zvesti navijači, da z navijanjem pripomorete k čim boljšemu rezultatu mladinske ekipe.
J-
Domžale Masljeva 11,1230 Domžale,
riM^V tel- 01 724 16 56
, 5 Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica)
tel. 01 83117 96
www. s i m ax-s I o. oo m
AVtOBEU - AVTOMEHAJSIIKA MUOCmiliZeiasSVMCii
IMA ZALOGI PNEVMATIKE


Mladi Kamniški duatlonec Andrej Medved je v letošnji sezoni nanizal vrsto uspešnih rezultatov. Po izvrstnem rezultatu na Povverman tekmi, svetovnem prvenstvu ITU v dolgem duatlonu v švicarskem Zofingenu, o katerem smo pisali tudi v našem časopisu, se je Andrej takoj začel pripravljati na evropsko prvenstvo v duationu, ki se je oktobra odvijalo v italijanskem Riminiju. Pred odhodom na evropsko prvenstvo je Andrej odtekel polmaraton na tekmi Rokov tek v Šmarjah pri Jelšah, kjer je zmagal, zato se je optimizmom in dobro voljo odpravil svojemu drugemu nastopu na evropskem prvenstvu naproti. Leta 2004 je v Swanseeju v Veliki Britaniji še nastopal v ju-nior kategoriji, letos v Riminiju pa prvič v skupini mlajših članov (do 23 let). Na evropskem prvenstvu so tekmovalci najprej odtekli 10 km, prekolesarili 40 km in še enkrat odtekli 5 km. Medved pravi, da je bila proga tehnično zahtevna, saj je bila zelo ovinkasta, tako na teku kot tudi na kolesu. Andrej je dosegel 10. mesto, s čimer je zelo zadovoljen, tako kot Andrejev trener Uroš Velepec. Če bi bil v tako dobri formi kot na Povverman tekmi, bi lahko dosegel še boljši rezultat, pravi Andrej, a hkrati dodaja, da bo drugo leto še veliko boljši, saj je letos dodobra okusil slast odličnih rezultatov.
Letošnjo tekmovalno sezono je Andrej zaključil na Ljubljanskem maratonu, kjer je na 21 km
v svoji skupini dosegel 3. mesto, skupno pa 6. rezultat tekme.
Andrej si tudi pridno zapisuje in raziskuje svoje treninge. Letos je prevozil na svojem kolesu preko 16000 kilometrov in pretekel skorajda 4000 kilometrov.
Andrej, ne ustavi se!
, BOJANA KLEMENC
Kinologi Kinološkega društva Duplica državni prvaki v sledenju
V Grosupljem je 3. in 4. novembra potekalo finale državnega prvenstva v sledenju, na katerem je ekipa KD Duplica postala državni prvak. Dvodnevno finale tekmovanja v sledenju je potekalo na zelo zahtevnih travnatih terenih v okolici Grosupljega.
Ekipo KD Duplica so sestavljali Janez Emeršič, Stane Ober, Sebastjan Urh in vodja ekipe Milan Iskra. Vsi trije naši člani so bili v igri za državnega prvaka v sledenju po programu IPO III, ker so imeli zadostno zalogo točk iz predhodnih tekem. Naši tekmovalci so na štirih predhodnih tekmah dosegli naslednje rezultate:
Janez Emeršič z nemško ovčarko Elo v Grosupljem dosegel 1. in 3- mesto, na Ptuju 4. mesto in na Barju 2. mesto. Skupno pa je dosegel 1. mesto in tako s 67 točkami postal državni prvak.
Stane Ober je z nemško ovčarko Gupy v Grosupljem dosegel 2. in 4. mesto, na Ptuju 2. mesto, na Barju 5. mesto. Skupno je na državnem prvenstvu dosegel 3- mesto (62 točk).
Sebastjan Urh z nemškim ovčarjem Leonom je bil po ocenah kinoloških strokovnjakov največji kandidat za državnega prvaka, vendar je ostal brez stopničk in s 60 točkami pristal na nehvaležnem 4. mestu (Grosuplje 1. in 8. mesto, Ptuj 5. mesto, Barje, 4. mesto).
Drugo mesto je s 64 točkami dosegel Silvo Lovrenčič iz KD Ljutomer.
V Polzeli pa je potekalo finale tekmovanja šolanih psov regije, na katerem smo prav tako dosegli odlične rezultate. Miha Ručigaj je z labradorko Amadeo po programu IPS B-BH dosegel skupno odlično 5. mesto med 24 tekmovalci, Franc Štupar z dobermanom Hunterjem pa skupno 6. mesto. Stane Ober je z nemško ovčarko Gupy tekmoval po programu IPO III in zasedel 2. mesto.
Na jesensko soboto, 18. novembra, pa so v našem kinološkem društvu potekali tudi društveni izpiti za tečajnike po programih IPS A, IPS B-BH, IPO I in IPO II. Izpite je skupno opravljalo 18 kandidatov: po programu IPS A -2 kandidata , IPS B-BH -13 kandidatov, IPO 1-2 kandidata in po IPO II -1 kandidat. Izpite je ocenjeval sodnik Brane Puš, ki je tudi predsednik Komisije za šolanje pri KZS. Izpite je ocenil z odlično oceno, prav tako pa tudi samo organizacijo prireditve, katere vodja je bil Bojan Uršič.
Za Kinološko društvo Duplica je bila sezona 2006 najuspešnejša do sedaj. Kinologi KD Duplice pa se že veselimo dela s psi v novi sezoni.
KD Duplica
Uspešni kamniški kinologi (z leve); Milan Iskra (vodja sledarske ekipe), Stane Ober z Gupy, Janez Emeršič z Elo, Sebastjan Urh in sodnik Brane Puš.
KLJUB
PORAZOMA ŠE NAPREJ PETE
Odbojkarice Broline Kamnika so drugi del 1. DOL začele s pričakovanim porazom proti Gorici, zato pa je bil toliko manj pričakovan gladek poraz na domačem terenu proti ekipi Kopra. Vtis so kljub porazu popravile z odlično igro v Ljubljani proti Vitalu.
Kamničanke so šle v tekmo s Koprom prepričane, da lahko pripravijo presenečenje in premagajo višje uvrščeno ekipo Kopra. Na žalost Kamni-čank njihova igra v napadu ni stekla, poleg tega pa so Koprčanke odigrale odlično obrambo, kar je še bolj oteževalo delo Kamničank. Kljub vsemu je bila tekma v prvem in drugem setu izenačena, Koprčanke pa so imele več sreče v zaključku setov. V tretjem setu so se Kamničanke vdale v usodo in gostje so se veselile zaslužene zmage.
Popolnoma drugačen obraz pa so Kamničanke prikazale na gostovanju pri Vitalu. V tekmo so šle popolnoma sproščene in to se je pokazalo tudi v prvem setu, ko domače nikakor niso mogle mimo kamniškega bloka, poleg tega pa so Kamničanke blestele tudi v napadu. V drugem setu pa so igralke Broline Kamnika zaspale in dovolile gostjam, da so si kmalu nabrale neulovljivo prednost. Podobno se je odvijal tudi tretji set. Tudi v četrtem je kazalo na gladko zmago domačih, a so se Kamničanke pobrale pri zaostanku 18:12 in se v končnici seta popolnoma približale domačim. Ko so vsi že videli izenačenje na 24. točki, pa je set zaključila nekdanja igralka Kamnika Nina Košir. Vseeno so Kamničanke dokazale, da pred pomembnimi tekmami zopet prihajajo v pravo formo. Ena najbolj pomembnih tekem pa bo že to soboto, 2. decembra, ob 17.30 uri, ko bo v kamniški športni dvorani gostovala ekipa Šentvida.
Cicol.
£\o^Poh7?fp^v
dabor
Kamnik
SALON POHIŠTVA
Kranjska 3a, Kamnik
tel.: 01/831-04-81, 051/399-577
V decembru velika prodajna akcija
KUHINJ SVEA
Pri nakupu kuhinje Svea v našem salonu
pri gotovinskem plačilu
VSE ZA VAS PRIJETEN DOM
Brezplačna montaža in prevoz.
Možnost nakupa na kredit brez obresti.
Obiščite nas od 8h do 19h, ob sobotah od 8h do 1Sh.
POGOVOR Z MARINO RASIEVVICZ, PROFESORICO ANGLEŠKEGA JEZIKA NA SCRM KAMNIK
Izpiliti angleščino in spoznati London
»Ko se človek utrudi od Londona, se utrudi od življenja«.
SamuelJohnson
Profesorica Marina Rasiewicz že vrsto let za dijake šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik organizira tečaje angleškega jezika v Londonu. Ker so nekateri moji sošolci že obiskali šolo v Londonu, ob tem pa spoznali številne znamenitosti mesta, sem jo povprašala o tej dodatni možnosti učenja jezika.
Kako ste prišli na idejo o tečajih v Londonu?
Pravzaprav so za to krivi moji dijaki. Spomnim se, da so me prosili, če bi jih peljala na ekskurzijo v London, tega je šest, sedem let nazaj. Seveda sem obljubila. Pozneje se mi je porodila misel o tečaju in ogledu Londona skupaj. Če pogledamo cene tečajev pri različnih agencijah, ugotovimo, da so precej visoke. Ker sem hotela omogočiti udeležbo čim večjemu številu dijakov, sem morala sama nekaj storiti. Poiskala sem agencijo, ki nam ureja finančni del in nam omogoči plačilo na 10 do 12 obrokov in dobro šolo v Londonu, ki nam je pripravljena dati sprejemljive cene. Trud se je izplačal. V začetku sem organizirala samo enotedenski tečaj dvakrat letno, pozneje pa sem na željo staršev organizirala še dvotedenskega in moram reči, da je večje zanimanje prav za ta tečaj.
Kdo se lahko prijavi in kako?
Čeprav organiziram tečaje za druge letnike ekonomske šole, se lahko prijavi vsak. Nekaj dijakov je bilo z menoj že dvakrat, kar nekaj jih je bilo že iz ljubljanskih gimnazij, osnovnih šol in tudi odrasli, med njimi tudi starši naših dijakov. Starši so predvsem zadovoljni, ker vedo, da smo profesorji, ki spremljamo dijake, z njimi ves čas. Za prijavo je potrebno izpolniti prijavnico, ki jo pošljem agenciji, ta potem pošlje v podpis pogodbo.
Tečaj organiziram dvakrat na leto, in sicer 1-tedenski, ki je ponavadi v mesecu marcu, in 2-te-denski, ki je ponavadi v mesecu novembru, ker so takrat enotedenske šolske počitnice in tako lahko združimo teden počitnic
in teden pouka. Dijaki so praviloma lahko odsotni od pouka en teden, to je tako imenovani ministrov teden. Udeležba na tečaju se jim potem šteje tudi v izbirne vsebine.
Nam lahko poveste kaj o sami šoli?
Izbrala sem odlično šolo
‘ISIS’ - Greenivich School of English v Londonu, na kateri potekajo jezikovni tečaji za vse stopnje znanja, tudi univerzitetno. Šola ima dolgoletno tradicijo, izpite izvajajo po standardih Cambridge izpitnega centra, je akreditirana pri Britanskem svetu (British Čouncil) in kar tudi ni zanemarljivo, šola se nahaja v enem najlepših in zgodovinsko najpomembnejših delov Londona, to je v Greenwich-u.
Kako je organiziran pouk?
Dijaki imajo dopoldan 4 ure intenzivnega pouka (ura traja 55 minut) v mednarodnih skupinah, vsi predavatelji so
ZBIL PEŠCA IN ODPELJAL
Policisti kamniške policijske postaje zbirajo informacije
26. novembra se je ob 17. uri na Ljubljanski cesti v Kamniku, v bližini trgovine Dan in Noč, pripetila huda prometna nesreča, njen povzročitelj pa je pobegnil. Policisti iščejo pobeglega voznika osebnega avtomobila znamke SUZUKI SWIFT SEDAN ali MITSHUBISI LANCER, temno modre barve ali črne barve z oznako ljubljanskega registrskega območja.
Neznani voznik je vozil po Ljubljanski cesti iz smeri Murnove. V križišču z Rozmanovo ulico je na prehodu za pešce zbil pešca s prednjo stranjo vozila, pešec pa je padel na pločnik. Po trčenju voznik ni pomagal ponesrečenemu, ampak je odpeljal naprej v smeri Kersnikove ulice, od tam pa neznano kam.
Policijska postaja Kamnik prosi vse, ki bi karkoli vedeli povedati v zvezi z omenjeno prometno nesrečo, da to sporočijo na tel. številko 01/830-31-80 ali 113.
Predstavitev knjige dr. Andreja Perka
SAMOPODOBA LJUDI V STISKI
V Matični knjižnici Kamnik je bila v sredo, 20. novembra, predstavitev strokovne knjige dr. Andreja Perka z naslovom Samopodoba ljudi v stiski. Srečanje sta popestrila igralka Tanja Potočnik z branjem odlomkov iz knjige in kitarist Matic Smolnikar.
Andrej Perko je doktoriral iz psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, zaposlen je na Centru za socialno delo v Kamniku. V Škofji Loki in Ljubljani vodi terapevtske skupine za ljudi v stiski po modificirani-andragoški metodi dr. Janeza Ruglja.
»Pričujoče delo je namenjeno razumevanju ene najbolj značilnih težav človeka v stiski, njegovi pohabljeni samopodobi, ki se zaradi naraščajočih zapletov zdrobi na kosce in vsak izmed drobcev odseva drugačno podobo. »
VERA MEJAČ
‘nalive speakers’ in so usposobljeni in preverjeni po standardih Britanskega sveta (British Council). Izmenjata se dva učitelja v skupini, vsak ima dve uri pouka.
Kaj pa po končanem pouku?
No, naprej gremo na kosilo v restavracijo poleg šole, popoldan in zvečer pa si ogledamo znamenitosti Londona. Ker je poudarek na učenju jezika in spoznavanju življenja v Angliji, se udeležimo tudi zasedanja obeh parlamentov, tako v Hau-ses of Commons kot v Lordski zbornici, prisostvujemo razpravi na znamenitem kazenskem sodišču Old Baileyju, petju v katedrali Sv. Pavla, ogledamo si musical, originalno ohranjene bunkerje iz druge svetovne vojne, od koder je Churchill vodil vojne operacije, voščene lutke v muzeju Madame Tus-saud‘s, predstavo o planetih, observatorij v Greenvvichu, številne muzeje, se popeljemo s trenutno najvišjim kolesom na svetu 'London Eye‘ in z ladjico po Temzi in še bi lahko naštevala. Ko smo v Londonu 14 dni, gremo tudi v Windsor, kjer si ogledamo mesto inWindsorski grad in se sprehodimo skozi kraljeve sobane - Royal Appart-ments.
Ali dijaki dobijo kakšno spričevalo ali potrdilo o udeležbi?
Seveda. Dijaki dobijo oboje. Zanimivo je tudi to, da poleg ocen oba učitelja dijaku napišeta še svoje osebno mnenje o njegovem znanju in kaj mu priporočata pri nadaljnjem učenju angleščine. To se mi zdi zelo prisrčno in tudi dijakom je všeč.
Kje pa dijaki bivajo?
Tako dijaki kot profesorji bivamo pri angleških družinah, kjer imamo zajtrk in večerjo, kosilo pa v restavraciji, kot sem že omenila. Šola ima bivanje
svojih študentov organizirano na dva načina: pri angleških družinah ali pa v študentskih domovih. Odločila sem se za bivanje pri družinah, ker nam je tako omogočeno pokukati v angleški način življenja in videti njihova domovanja. Dva ali trije dijaki so pri isti družini, glede na same želje dijakov. Družine so seveda izbrane po določenih kriterijih in moram povedati, da sem z njimi zelo zadovoljna. Če dijaki niso zadovoljni z družino, jih šola takoj premesti k drugi družini. Moram povedati, da šola poskrbi za vse, tako da se počutimo var-
ne in da lahko res brezskrbno uživamo.
Kaj pa zabava?
Tudi za zabavo poskrbimo. Šola organizira skupno druženje vseh dijakov v ’Pub-u‘, jaz pa jim organiziram vse, kar si želijo, med drugim gremo tudi na kegljanje, kjer se lahko spoznajo in družijo z mladimi iz Londona. Poleg tega dobijo dijaki veliko prijateljev iz različnih drugih držav na sami šoli, kjer vlada izredno prijateljsko vzdušje. Večina si izmenja danes tako moderne e-mail naslove in si potem dopisujejo, nekateri pa tudi obiskujejo. To je kar dober način, da dobiš prijatelje po vsem svetu.
ALEKSANDRA RUSJAN
Gostišče GTC 902 ČRNIVEC
Tlrosek 73
® 03/83 94 602 041/689 865
www.kd-domzale.si
©o© m ber
sobota, 2. december ob 10:00 KD Jožef Virk Dob
J. in W. Grimm: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV, predstava za otroke

četrtek, 7. december ob 19:00 ŠTEFKA PETRIČ
odprtje kiparske razstave, ki bo na ogled do 29. decembra 2006 VSTOP PROST
0GD
Galerija Domžale
sobota, 9. december ob 10:00 Gledališče Unikat
Tomaž Lapajne: JAKA IN SRAKA lutkovno-igrana predstava
petek, 15. december ob 20:00
ROBIN BROWN &TRIUMPHANT DELEGATION
koncert gospela in črnske duhovne glasbe
sobota, 16. december ob 10:00 Lutkovna skupina UŠ Renata Kalemba: ČRVIVA ZGODBA, lutkovna predstava
INF0 in REZERVACIJE:
tel. 722 50 50
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
MIZARJA
in več pomožnih delavcev zaposlimo v proizvodnji masivnega pohištva.
Zaželjene delovne izkušnje, možna tudi priučitev.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim rokom. Pohištvo Lipar d.o.o., Lahovče 31,4207 Cerklje. Tel.: 04/252 90 80.
S2-INVEST d.0.0. razpisuje prosta delovna mesta za: -več zidarjev, tesarjev -voznika tovornjaka - strojnika gradbene mehanizacije
Delo poteka po gradbiščih v okolici Kamnika.
Informacije na: S2-INVEST d.0.0. Perovo 8d, Kamnik 040/530-530
mmm
V decembru vas ob petkih in sobotah vabimo na prijetne večere ob Živi glasbi! To je tudi odlična priložnost za praznovanje rojstnih An'' ^hiotnir
Še nekaj prostora za
PREDNOVOLETNE ZABAV
Sprejemamo rezervacije za
SILVESTROVANJE
- bogat silvestrski meni, ognjemet, zabava z ansamblom Potepuhi... cena 13.000 SIT (54,25 EUR)
NOVOLETNI PLES I. januarja
z ansamblom Potepuhi
NOVO! NOVO!
vs,„'
-tt-z »
NOVO! NOVO!

EVA
Pri pošti na Duplici, Ljubljanska 14b, tel.: 031/676 600
AKCIJSKE CENE DO NOVEGA LETA - 20% POPUSTA
moško striženje 1.000 sit/4,i7€ fen frizura 2.380 sit/9,93€ barvanje + fen 5.000 sit/20,86€
GSOŠ
Perovo 27, Kamnik (ob kamniški obvoznici)
S 831-26-37
Poleg različnih jedi po naročilu vas vabimo na
dve vrsti dnevno svežih MALIC po 800 tolarjev, dnevna in sobotna kosila, bogata nedeljska kosila.
Poskusite naše njoke ali široke rezance z različnimi omakami!
mmm... Palačinke z različnimi nadevi, pa sadne kupe, sladoled...
SREČANJ; MANJŠIH DRUŽB SPREJEMAMO REZERVACIJE!
(Skelimo lepe decembrske dni in srečne v letu 20 o p!
NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje
dvorišč, dovoznih poti in parkirišč,
polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp«
Adrovič & Co., d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10
Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751.
Vsem fetimo lepe decembrske dni in Srečno v novem letu 2007!
ZOBOZDRAVSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h~12h
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za večno bo živel.
ZAHVALA
V 79. letu življenja nas je zapustil
JOŽE NARAD
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala osebju ZD Kamnik, infekcijske klinike v Ljubljani in bolnišnice Golnik za pomoč v zadnjih dneh njegovega življenja. Zahvaljujemo se g. Dularju, g. Juhantu in g. Steletu za tolažilne in bodrilne besede ob slovesu in podarjeno sv. mašo, Tunjiškemu pevskemu zboru, zborovodkinji in trobentaču.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi
Kamnik, Tunjice, november 2006
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
MIBOX d.o.o. Kamnik, Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15, 031/ 305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
MALI OGLASI
INŠTRUIRAM matematiko in liziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. VARUJEM otroke na mojem domu v Kamniku. Tel.: 051/244-669.
INŠTRUKCUE angleščine in matematike za osnovno in srednjo šolo. Prva informativna ura brezplačna. Tel.: 031/712-478.
PRAŠIČA ZA ZAKOL, vzrejen z domačo krmo, 190 kg, prodam. Tel.: 01/83-17-160.
GARAŽO v neposredni bližini Svetilnika prodam. Tel.: 031/866-660,041/648-355.
mnmmjmmmmmmmii
»-»O M #
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
UJšam«t@HŽEVI NAKtiH NAD 10.000
•	MALI GOSPODINJSKI APARATI
•	AKUSTIKA
•	SVETILA
UGODNE CENE BELE TEHNIKE
več na www.pemecom.si
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
> BREZPLAČNA DOSTAVA • KREDIT NA MESTU • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24!
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
v................
...._
I
___________________'
Nudimo vam
Co ob izgubi vašega	kompletne
lajbližjega ne veste kam,	pogrebne
iavoliotoprekinfeno . Storitve	j
_______________""^Posluhom0'	j
DVORJE Št 13,
4207 Cerklje H
Tel: 04/252-14-24	,
GSM: 041/624-685	H
11
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE f U Dvorje, d.o.o.
Življenje naše je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan...
Nihče ne ve, kdaj bo roman, kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
V 70. letu življenja nas je zapustila naša draga žena, mami, babi, sestra in teta
KRISTINA GOLOB
roj. Sušnik
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni November 2006
LANEN CVET
tekstilna trgovina
Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660
OBIŠČITE NA5, 5 AJ DOBRI MIKLAVŽ KUPUJE PRI NA5!
POSKRBLJENO ZA PARKIRANJE, PESTRO PONUDBO IN NIZKE CENE MED DOBRIMI!
MONTAŽA
Hnbar Nejčcs.p,
Žale 13/b, 1240 Kamnik Tel.: 831 77 82, GSM: 041 831 449 www.montaza-hribar.si
PRIPRAVA, POLAGANJE IN BRUŠENJE IZRAVNALNIH MAS
POLAGANJE RAZNIH VRST TALNIH OBLOG
MANJŠA MIZARSKA DELA
Teletom	fcgMP
ssmwm
RAČUNALNIKI
nadgradnje - internet - instalacije kartuše in tonerji za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov
Prodaja na obroke
TECH d.o.o., Ljubljanska c. 21 e. KAMNIK (v obrtni coni Duplica) www.tech.si
Več kot 300 steklenic
VINA IZ VSE EVROPE,
NAJSTAREJŠI LETNIK 1943,
ugodno prodam.
Tel.: 041/66 44 40.
IAGROPROMET CERKLJE
I Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
|	Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
I
j UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
I - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance,
I	kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške
I	cene
I - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, špile, kolofonija, začimbe
- MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE , | CENE
JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PREŠANJE
FRIZERSKI SALON M STIL
PPtA
OčA/Z/
MATEJA KOTNIK, s.p. Ljubljanska 21e,
Kamnik (TPC Duplica) Tel.: 01/839 46 20
ZA ŽENSKE, MOŠKE IN OTROKE
Bliža se čas praznovanj, srečanj... Poleg modnega striženja in barvanja uredimo frizure in make up «<0^ za vse priložnosti!	Q^q^\x-
V decembru naše stranke $ razveselimo z uporabnim darilom.
Obiščite nas od 8h do 201, ob sobotah od 7h do 13\ zaželjene rezervacije.
jg|
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
Če si težko predstavljamo avtomobil brez zavor, si podobno težko predstavljamo življenje brez zavarovalnice. In med njimi ima prav posebno mesto Zavarovalnica Triglav, ki jo odlikujejo znanje, izkušnje in finančna moč, kakršne ne more ponuditi nobena druga zavarovalnica v Sloveniji. Že 100 let skrbi za zavarovanje vedno novih generacij Slovencev in njihovega imetja ter za zavarovanje premoženja številnih podjetij, ki jim tako zagotavlja ekonomsko trdnost in varnost.
V	Kamniku je Zavarovalnica Triglav že vrsto let prisotna s svojim predstavništvom, ki od leta 1987 domuje v prostorih nad avtobusno postajo na Maistrovi ulici 18. Od 1. aprila 1994 Predstavništvo Kamnik vodi Ivan Sušnik, s katerim smo se pogovarjali o delu predstavništva in najnovejših produktih, ki jih tržijo. Skupaj s tremi referenti za sklepanje zavarovanj in dvanajstimi zavarovalnimi zastopniki skrbijo, da so zavarovalniške storitve dostopne zavarovancem na območju občin Kamnik in Komenda.
NOVI PAKETI AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ
V	zvezi z avtomobilskimi zavarovanji, ki predstavljajo še vedno največji delež sklenjenih zavarovanj, je Ivan Sušnik izpostavil prenovljeno ponudbo avtomobilskih zavarovanj s petimi novimi paketi, v katerih so v različnih kombinacijah zajeta vsa avtomobilska zavarovanja. Ob paketnih popustih, ki se gibljejo med 3 % in 15 %, pa zvestim strankam, ki imajo pri Zavarovalnici Triglav sklenjen paket premoženjskih zavarovanj, priznajo še dodatne popuste.
Predstavništvo Zavarovalnice Triglav v Kamniku od leta 1994 vodi Ivan Sušnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju zavarovalništva.
Med novimi produkti TRIGLAV ALFA - NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE
»Ker so tudi pri nas vse bolj pomembna naložbena zavarovanja, ponujamo našim zavarovancem do konca leta možnost sklenitve naložbenega zavarovanja z zajamčenim izplačilom glavnice ob doživetju pod imenom Triglav Alfa. Za naložbene strategije sklada Triglav ALFA, ki ga upravlja priznana Deutsche Bank, je značilno, da pretežni del donosa ustvarjajo neodvisno od smeri gibanja finančnih trgov, torej tudi takrat, ko ti trgi padajo,« pojasnjuje Sušnik. Sklad Triglav Alfa namreč predstavlja novost na slovenskem trgu. Naložba kot enkratno vplačilo ob sklenitvi (najnižja premija je 1.000 EUR) vključuje tudi življenjsko in nezgodno zavarovanje za primer smrti zaradi nezgode. Zavarovanje se sklene za deset let, saj v tem primeru ni obdavčen dohodek iz življenjskega zavarovanja.
PODJETNIŠKI PAKET PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ
Zavarovalnica Triglav sodeluje s številnimi podjetji in samostojnimi podjetniki, saj se zaveda kak-nim nevarnostim je izpostavljeno njihovo premoženje. »Letos smo prenovili tudi podjetniški paket in vanj združili tista zavarovanja, ki v največji meri krijejo nevarnosti, ki pogosto ogrožajo delo in poslovanje podjetij. Osnova za pridobitev paketnih popustov je hkratna sklenitev požarnega zavarovanja, zavarovanja splošne odgovornosti in enega od naslednjih zavarovanj: zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi požara, proizvajalčeve odgovornosti za izdelke, poklicne odgovornosti, obratovalnega zastoja v storitveni dejavnosti ali gradbeno zavarovanje,« je povedal Ivan Sušnik, vodja Predstavništva Kamnik.
Za premoženjska zavarovanja, združena v paket, priznavajo 7 % paketni popust, članom Obrtne zbornice Slovenije pa 9 % popust.
Več informacij o vseh vrstah premoženjskih in osebnih zavarovanj pa vam bodo z veseljem posredovali zavarovalni zastopniki ter referenti Zavarovalnice Triglav, Območne enote Ljubljana - PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK na Maistrovi ulici 18, tel.: 01/8317-056,01/8317-110, 051/286-457, od ponedeljka do petka med 8. in 18. uro.
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
(U triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
FALCON ršr-
■umM '** BOŽIČNI POPUST !
,...
KAMNIK, Šutna 37	Kf/319
Oblačila
za vso družino!
NOVO! PONUDBA DNJEGA PERILA
PRODAJALNA RADOMLJE
Prešernova 43 (kulturni dom).
^žitd
SKUPINA
tel.: 01/722 71 18
Paleta izdelkov Žitovih blagovnih znamk je pestra in raznolika,zato lahko pri nas izbirate iz bogate ponudbe Žitovih izdelkov:
*	KRUH...
...dišeč in hrustljav, polnega okusa, obogaten z zrni in jedrci,semeni in drugimi dobrotami. Izbirate lahko med najboljšimi in najbolj poznanimi kruhi, kot so: Jelenov kruh, Martinov kruh. Stoletni kruh, Zlati hlebec ter naša izvirna »NOVOST« Grofov hlebec, ki ga odlikuje izjemen okus ter tako vabljiv videz, da se mu enostavno ne morete upreti. Ker svežino ohranja tudi več dni, lahko v njegovem bogastvu uživate vsak dan.
*	SLAŠČICE
dneve si lahko polepšamo tudi z izbranimi slaščicami,piškoti, roladami, rogljički... vsekakor pa naj na vaši praznični mizi ne manjka naša »NOVOST« GRAJSKA OREHOVA POTICA, ki jo odlikuje ne samo prazničen videz temveč tudi bogat in mamljiv orehov nadev z dodatkom medu in limonine lupinice.
* ČOKOLADE GORENJKA med bogato paleto čokolad, vam za še bolj sladke užitke nudimo tudi nove okuse čokolad: ledena, jagoda & jogurt, čokoladna smetana, noisette ter z lešnikovo-mandljevo kremo.
*	BONBONI SUMI
*	ŽITARICE, TESTENINE, MOKA
*	ZAMRZNJENE DOBROTE BLAGOVNE ZNAMKE HOKUS
*	OSTALE PREHRAMBENE IZDELKE
VABIMO VAS V NAŠO PRODAJALNO V RADOMLJAH od ponedeljka do petka od 6. do 11. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 11. ure.
KiinjA k<i TŽB»iatvtecq»
v Kamniku, Maistrova 32, ob cesti za Snovik in Celje - nekdanja gostilna Pod skalo
Vabimo vas na okusne in poceni jedi iz sečuanske in šanghajske kuhinje
ODPRTO

Svoj obisk in naročilo lahko predčasno sporočite poteh: 01/831 78 76 in 041/961 507.

Si Mercator Center Kamnik
Fige Garland suhe, 250 g
0.58 EUR Miklavžev paket sadje, 500 g
■dim velja od 6.1WBlm
naibohsa cena
BožieektimdedektM.nazJt
H
vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo
v soboto. 2. decembra, od 10. do 13. ure; PRAZNUJEMO 5» ROJSTNI DAN gostja Saša Lendero, nagradne igre, velika rojstnodnevna torta....
v petek. 8. decembra, od 17. do 19. ure: Ustvarjalna delavnica za otroke Snežinke za novoletno jelko v soboto. 9. decembra, od 10. do 12, ure: Zabavna prireditev s Podokničarjem v petek. 15. decembra, ob 17. uri: Predstava Novoletna skrinjica igrač v soboto. 16. decembra, ob 17. uri: Otroška ustvarjalna delavnica Božični okraski v nedeljo. 17. decembra, ob li. uri: Predstava Čarobni prah od ponedeljka. 18. decembra, do petka. 22. decembra, vsak dan ob 17. uri
18.12.	Božični koncert
19.12.	Nastop plesne skupine Minimundo
20.12.	Otroška ustvarjalna delavnica Čas obdarovanja
21.12.	Animacijska predstava Snežinka Potepinka
Mega Bloks 35 elementov
DELOVNI CAS V DECEMBRU: Od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 15. ure.
|SIT
20,86 EUR
oz. do prodaje zalog.
Kuhinja in tržnica Ecoiffier, 25 elementov
• 3.999SIT
16,69 EUR
Družabna igra Ravensburger Pingvin
3.9997
16,69 EUR
A.w
'V
ttsgr
.
Ponudba igrač velja od 16.11.
do 31- 12. 2006 oz. do razprodaje zalog.