.1 O c3 0) J t ' 4. » M o •1“^ u 0 V Jž 'o cx o € o cS fl O a © i c o8 'tt O >N I 1» g ee .«3 (6 a VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 26. julija, 2001, 76. številka 1 i p inlii Ofim VESTNIK 34 bomba lil 11 »Ji 0»“’ 1 ■ -K I se lahko bio oplodite! Čeprav eden najpametnejših referendumov v zgo-' dovini evropskih narodov ni uspel in država slovenska noče plačevati umetnih oploditev, z I GIBINE sporočajo, da je panika odveč. Pri njih . 'A t bojda stalno delujeta dva strokovnjaka (MATCHO I IN MATCHO II), ki ženskam pomagata na oba načina: oplojujeta biomedicinsko ali samo bio, odvisno od želja stranke. Pravijo, da je v PRLEKIJI veliko več kandidatk za drugo, bio-različico, Matcho I in Matcho II jo praviloma izvajata na prostem, v primeru slabega vremena (ali če ima stranka predsodke) pa na domu oplojevanke. foto; jog IZŽREBANEC NAGRADNEGA RAZPISA JE * Gospod Pišta!!! MINISTRICE ! Osnove ar Spofttovuil FEM-orcl ! I 1 OglaBu ae Van o«. nagi^atlDO - elUcorno - vprašanje r s da* 2001. 5» J« Tpzaiuijtt feano poataTljeno, potom to ot« Joiaf aa Tolapoii la Eazdloar Marjan, lupan Z>ot rova Lica « koluti, mo to mesa kol asa * TANBONIJA ", (e pa gre «a oajebaacljo, poton pa to ata : Barr Jooaf VahrgalA sa TOlanoB ZDSDJ?p>a In D«rr Karkna razdloarle Obailoutnant» ki aadl ▼ torp^u. Sta ▼ salo tajni alaljt ob BakovialilcaB Jasaru, Oglodala ata 01 toron aa logradiajo prlotanleSa za " VETlDltB * podaomlao« p« Ivp po r*- 3 RAZKRIŠKI ŽUPAN IVANUŠIČ SE ZABAVA ... 10 let pozneje ljubitelja milih zvokov. Pevka ju je očitno očarala, sama pa nista segla po mikrofonu. foto: ovsa ' 't s ČER (na fotografiji * I 'j foto: zabar foto: ryva v objemu nek Minuli junijski dnevi so bili za marsikoga priložnost, da se je spomnil dogodkov pred desetimi leti, ko se je Sloveni- J ja osamosvajala. Mnogi trdijo, da je d šlo v dobršni meri za medijsko vojno H Tudi zato je direktorica in Pen- H tutarka IRMA BENKO (na foto- n grafiji z očali in v direktorski uni- , formi) poklicala na vojaški bograč / n vse, ki so bili pred desetimi leti I t ' zraven (ali še bodo). Prišli so, jedli ( ... SVETOJURIJSKI ŽUPAN MIHALIČ PA DELA! in se pomenkovali. Ob vojnih spominih pa je na fešti praznoval življenjski jubilej (ni obletnica poroke, op.p ), ob že omenjeni gostiteljici, tudi dolgoletni dopisnik DELA iz Pomurja IVAN GEREN danjega direktorja Panonije in pod jetnika EMILA ZELKA). julij 2001 Pen VESTNIK 36 I.UISI Življenje na obali je iz Bretancev naredilo najboljše francoske mornarje; poleg tega ima pokrajina v zgodovini prav poseben prostor, saj so prebivalci potomci Keltov oziroma Galcev. Tudi Anne je Bretanka. RADA VUKOTIČ Turistično ponudbo po definiciji sestavljajo vsi proizvodi in storitve. Iti jih kupujejo oziroma po katerih povprašujejo turisti. Ali še širše: turistični proizvod je celotna izkušnja, ki jo turist odnese s j seboj domov s potovanja. Turistična ponudba z vidika proizvajalca I oziroma skupine proizvajalcev ali prodajalcev pa pomeni zainte- I resiranostza enoten tržm nastop*poenotenje turistične ponudbe... I In sedaj poglejmo, kaj se dogaja s temi splošnimi definicijami v I našem lepem Pomurju. Napisanih je bilo kar nekaj elaboratov o I razvoju turizma v Pomurju (verjetno so le-ti obtičali v predalih I posameznikov}, ustanovljenih je bilo več organizacij, društev, I turistično-informativnih pisarn in celo (v določenih občinah) [ lokalnih turističnih organizacij, katerih naloga (vsaj napisana) naj I bi bila izdelava kvalitetne in pestre turistične ponudbe Pomurja, I nudenje turističnih informacij in navsezadnje trženje turistične I ponudbe. Kajti kakovosten bo le tisti turizem, ki bo ekonomsko I uspešen in hkrati prizanesljiv do naravnega okolja in prebivalcev. I Subjektov, ki se s tem v Pomurju ukvarjajo, je vsekakor preveč, J vendar tistega, ki bi povezoval in skrbel za oblikovanje celostne turistične dejavnosti, pospeševal razvoj manjkajočih storitev in usmerjal razvoj celotne turistične dejavnosti na podlagi povpraševanja in razvojnih možnosti v Pomurju, žal še vedno ni. če želimo postati turistična pokrajina, bomo morali najprej prevzgojiti prebivalstvo. Začeti pa je treba pri najmlajših in menim, da v tovrstno izobraževanje spada poleg učenja tujih jezikov tudi spoznavanje domačega kraja, seznanjanje s pravili o lepem obnašanju na cesti, pri miz i,.. Še vedno za večino prebivalcev te pokrajine pomeni turizem le preživljanje dopusta, nikakor pa se ne zavedajo, da bi lahko aktivno sodelovali v turistični ponudbi. Zato menim, da je potrebno razvijati odnos prebivalcev do turizma in s tem bi seveda preprečili nepotrebne napetosti ali ravnodušnost ponudba Pomurja do obiskovalcev te naše pokrajine. Res pa je sicer, da se je v tej naši pokrajini razvil in se še dalje skoraj izključno razvija samo zdraviliški turizem in zaradi tega sama ponudba hotelov za zdaj ne daje dovolj možnosti lokalnemu prebivalstvu, da ponudijo kaj svojega. Vsekakor naj zdravilišča ostanejo s svojo dokaj razvito in frastrukturo nosilci razvoja, ampak v povezavi z ostalimi turističnimi ponudbami, saj njihova ponudba ni dovolj raznolika, predvsem pa je premalo prilagojena individualnim gostom. Zavedati se moramo, da je vse več zahtev po izvirnem in neobičajnem preživljanju prostega časa, npr. (navajam možnosti za našo regijo): lov, pohodništvo, kolesarjenje, kmečki turizem, arheologe ture, vinske ceste, mlini, razne obrti... In v Pomurju še vedno nimamo izdelane tako imenovane specializirane ponudbe. Nadalje obstajajo pri nas območja, na katerih v preteklosti ni bilo veliko joosegov v prostor, npr. določeni deli ob reki Iduri, in so ohranila veliko naravno energijsko stabilnost, danes pa bi jih. lahko uspešno tržili kot vizualno privlačne površine predvsem pa kot območja za sprostitev. Za kvalitetno izvedbo vseh teh programovvsekakorpotrebujemo primemo vodniško službo. Sedaj oziroma že kar tri leta nam Zakon o pospeševanju turizma omogoča uvedbo izobraževanja turističnih vodnikov na lokalnem nivoju, pa vendar tudi tukaj spimo. Že vrsto let se Pomurje predstavlja z istim, precej nekvalitetnim propagandnim materialom (sicer zelo redki in s pomanjkljivimi podatki), kar priča, da pomurski turizem ne prilagaja svoje ponudbe željam in zahtevam-trga (ni pestre izletniške ponudbe, ' tematskih programov, specializirane ponudbe...). In če potegnem rdečo nit nad svojim razmišljanjem o razvoju turizma v pokrajini ob Muri ob tolikih danostih, ki jih ima ta pokrajina - naravne znamenitosti, sakralni objekti, bogata kulinarika in nenazadnje gostoljubni in odprti ljudje spoznavam, da enostavno ni pravega človeka, ki bi znal združiti vse te dejavnike in pripeljati Pomurje pred ljudi, ki ga iščejo. .«v J »Kljub temu da živiva že nekaj let skupaj, je bila £ poroka nekaj posebnega« Pravzaprav je minilo šele nekaj dni od njune poroke, ko smo sedeli v prijetnem okolju vinogradov v Andrejcih, kjer živita William in Anne, potem ko sta se odločila, da bosta za nekaj časa zapustila Francijo in se preselila v domovino Wiliiamovih staršev. »Kljub temu da živiva že nekaj let skupaj, je bila poroka nekaj posebnega. Najino ' življenje se s tem, da sva si tudi uradno zaobljubila večno zvestobo, ni spremenilo, kljub temu pa naju je dejanje napolnilo z nečim novim, prav posebnim, ki v najinem srcu vzbuja,še več topline in ljubezni,« je povedal W:lliam Francozi Slovenci nimamo tako razvite kulture uživanja vina. WLlliarci.je pri tem menil: »Medtem ko v Franciji pijemo naenkrat malo in dobro, se nekateri v vaših krajih nalivajo z litri slabega vina. Glavno je, da gostilničar zasluži, ljuch pa potem ves dan boli glava zaradi slabe kakovosti žlahtne kapljice.« Pravnik in ekonomist Poroka v dveh jezikih Uradni del poroke so opravili v poročni dvorani soboškega gradu, v dveh jezikih, v francoščini in slovenščini. Drugi neuradni del pa je minil kar na njunem domu v Andrejcih, kamor sta povabila svoje sorodnike in prijatelje. Pravzaprav bi bil marsikateri Pomurec presenečen, kako dobro sta William in Anne Cigan poskrbela za svoje goste, še bolj pa bi bU začuden, da se poročno slavje ni začelo z govejo juho, nadaljevalo s kuhano govedino, »restanim« krompirjem, »pohanim mesom«, jabolčnimi zavitki ter se končalo s kislo juho, temveč so bili prisotni deležni prave francoske kuhinje, ki je tokrat temeljila na morskih jedeh. William in Anne sta namreč ob pomoči Anninih staršev, ki so prišli iz Francije, jedi pripravila sama. Wilham pozna tako slovensko kot francosko kulturo življenja. Oba starša sta namreč Slovenca, ki sta končala študij medicine v Ljubljani, nato pa odšla v Francijo, kjer so bili takrat boljši pogoji za življenje in delo. William govori tekočo slovenščino, Anne se našega jezika šele uči, toda tiste besede, ki jih je že osvojila, ji gredo tekoče z jezika. Večji del življenja v Franciji je William preživel v mestu Lille, kjer je študiral, zdaj pa se lahko uspešno ponaša tako z nazivom pravnika kot ekonomista. Lille je center francoske industrije tekstila, kulturnega življenja, ima dve univerzi in je upravno središče francoskega departmaja Nord. Rob Francije Francosko vino Seveda ne smemo poudariti, da je William poskrbel tudi, da se je na mizi ob slovenskem znašlo pravo francosko' vino.« Slovenci ste dobri vinogradniki, imate tudi nekatera dobra vina, kljub temu pa velikokrat ne znate pravilno kletariti, zato vsa vina, polnjena v steklenici, niso takšna, kot bi morala biti,« je razložil William, Anne pa je pri zgodbi z vinom povedala anekdoto, ki je povezana z njunimi prvimi dnevi in s prvimi nakupi v pomurskih trgovinah."Bila sem namreč prepričana, da Slovenci pijete samo radensko. Ko sva z Williamom šla po nakupih, sem videla, da ljudje dajejo v nakupovalne vozičke samo plastenke z mineralno vodo, vina pa skoraj nobenega. Prav sram me je bilo pred njimi, ko sva včasih z možem v vozičku imela steklenico buteljke. Toda to je trajalo samo toliko časa, dokler nisem ugotovila, da ljudje ne kupujejo vina v trgovini, ker ima skoraj vsak vino doma, v lastnem sodu, če pa tega nima, pa kupi od soseda od vinogradnika,« je dejala Anne. Oba pa sta se strinjala, da v primerjavi s Annina pokrajina je Bretanija (v francoščini Bretagne), ki leži čisto na severozahodu Francije, V vlažni oceanski klimi rastejo gozdovi, poleg tega pa je posejana s pašniki. Morje pomeni Bretancem več kakor trdna tla. Življenje na obali je iz njih naredilo najboljše francoske mornarje, pole tega ima pokrajina v zgodovini prav poseben prostor, saj so prebivalci potomci Keltov oziroma Galcev. »In prav zato imajo v jeziku nekatere prav posebne izraze, ki nikakor niso francoski,« je dejal William. Večji del življenja v Franciji je Wiliiam preživel v mestu LUle, kjer je študiral, Zdaj pa se lahko uspešno ponaša tako z nazivom pravnika kot ekonomista. Lille je staro francosko mesto, center francoske industrije tekstila, kulturnega življenja; ima dve univerzi in je upravno središče francoskega departmaja Nord. VESTNIK 37 Pen julij 2001 William in Anne Cigan sta zaenkrat zamenjala Francijo za Slovenijo Pogovori na morju Oči in možgani as dopustov je, potovanj z enega konca sveta na drugi, iz domačih krajev v tujino - na lepše. Cdji so morje, jezera, hladna voda, senca, pivo, ples in srečanja. Ob morju so znova obudili najrazličnejše festivale, prireditve in športna tekmovanja. Mnogi so se vrnili v kraje, kjer so še lani ali v bližnji preteklosti našli svoja mala počitniška zadovoljstva, svoje gostitelje-domačine, gosto senco in domače vino, na žaru pripravljene ribe in košaro dalmatinskih fig. •*-y C I Razen s francoščino in slovenščino pa se William med svojim delom sooča še z drugimi jeziki vzhodne in srednje Evrope. Je namreč zastopnik enega od francoskih kozmetičnih proizvajalcev, zato velikokrat potuje po Češkem, Poljskem, Madžarskem in še bi lahko naštevali. »Pomurje je odlična izhodišča točka, ki vodi po najkrajši poti do vseh pomembnih evropskih središč. Do Dunaja je skoraj tako daleč kot do Budimpešte ali do Ljubljane,« je dejal William te nadaljeval:- V Sloveniji imate zelo slabo infrastrukturo, predvsjsm so slabe cestne povezave. Tudi to je botrovalo, da sva se preselila v Prekmurje, čeprav sva najprej v Sloveniji živela v Kanalu pri Novi Gorici. Toda, ko sem se odpravljal na pot, sem najprej potreboval j Letos sem bil že na morju in se vrnil. Bil sem v Pulju na filmskem festivalu in bilo je dolgočasno, ker filmi (hrvaški) niso bili tokrat nič posebnega, razen z izjemo filma »Sami«. Tokrat so pripravili prvi mednarodni filmski festival ter zbrali filme iz različnih žepov, . z različnih festivalov, takšne z nagradami in razvpitimi komercialnimi uspehi, pa tudi takšne majhne, nacionalne filmske izdelke, kakršen je bil slovenski film Barabe. Poleg hrvaških filmskih delavcev so prišle tokrat tudi nekatere filmske zvezde, ki so se uveljavile prav v puljski gladiatorski in filmski areni ter od razpada Jugoslavije do danes menjale ne samo svoje nazore, marveč tudi pokhce, dejavnost. Tako je prišel iz Beograda nekoč popularni filmski igralec Ljubiša Samardič in v areni predstavil svoj fUm »Nataša« (mlada igralka v tem filmu je dobila celo zlato areno za naj- čeprav ima William veliko dela, z Armo najdeta čas tudi za počitek in sprostitev. Sicer je okoli hiše vedno veliko dela, toda tudi sedeti pod brajdami je prijetno. Tako se je zgodilo, da se na festivalu v Pulju nista srečala nekoč dva arenska zmagovalca, Ljubiša Samardič - Smoki in Boris Dvornik. Slednji je dobil v Pulju Vjesnikovo nagrado za življenjsko delo; tokrat je bila to njegova sedemindvajseta filmska nagrada. V Pulj je prišel s svojo soprogo, nastanil se je v hotelu Histria in ko sem ga vprašal, če se je že srečal s Sraokijem, je odgovoril, da bi bilo lepo, če bi ga Smoki obiskal, če bi prišel k njemu, v hotel, da poklepetata, kajti če je že prišel v Hrvaško in pred tem v Beogradu plačal vizum za vstop v Borisovo deželo, bi lahko naredil tudi teh nekaj korakov iz enega hotela do drugega. »Sicer pa,« je dodal Boris, »Smoki najbrž nima časa, ker se podnevi in ponoči kopa v morju, deset let ni bil v Pulju, na Zlatih stenah, v areni..« Boris Dvornik je bU od vseh treh filmskih idolov edini, in ostal je tudi gledališki igralec. Igralec Boris Dvornik v družbi z režiserjem Krstom Papičem in piscem teksta. je pred dvajsetimi leti igral v filmu »Padec Italije" režiserja Lordana Zafranoviča. To ga je globoko pretreslo Drugače pa je trdil, da je najpomembnejše, da se v Pulju nista spremenila ne sonce ne morje. Odpeljali smo ga v Peščeni zaliv, v eno najboljših gostiln, v Istri, pa najbrž tudi v Dalmaciji, v Valsabionn, na ribe, pečene v oklepu iz soli. Za kosilom se je sprostil, kajti lahko je govoril poljsko; hvalil je toplino ljudi, njihovo prijaznost in dobronamernost Nekoč sem bil užaljen, je dejal, da ste imeli boljše avtomobile, a zdaj smo vas mi, Poljaki, že dohiteli. Daniel Olbrychski je bil in ostal igralec režiserja An-drzeja Wajde. Igral je v njegovih dvanajstih filmih, z njim je dosegel priljubljenost doma in mednarodno reputacijo v tujini Wajda mu je vsa ta leta omogočil mednarodni ugled, " g H spomnili skupnih prijateljev Med njimi sta bila znani gruzijski pesnik Bulat Okudžava in prav tako gruzijski režiser Sergej Paradanov. Prvi je stalno prihajal v Varšavo, imel v njej uspešne koncerte, tiskal je knjige, izdajal plošče. Ob neki priložnosti ga je Daniel vTorašal, zakaj tako pogosto rine v Varšavo, ko pa je tudi pri njih standard slab, nikakršen. Pa mu je pesnik odgovoril: Vsi mi smo tukaj kot v koncentracijskem taborišču, vsi delimo isto usodo, a zdi se mi, da je poljska baraka v tem taborišču vseeno najbolj vesela.. Bilo je to v. davnih sedemdesetih letih Nekoč sem prišel v Kijev na obisk k Sergeju Paradanovu, je nadaljeval Daniel. Bil je to genialen človek, ne samo režiser in slikan, marveč tudi animator človeškega veselja Sprejel me je v svojem skromnem stanovanju. nekaj ilr, da sem prišel do Ljubljane, nato pa me je čakala še naporna pot iz slovenske prestolnice Ljubljane na primer do Madžarske. Poleg tega, vi Slovenci, pravite, da ima Slovenija na zemljevidu podobo kokoši. In če se malo pošalim, prej sem živel nedaleč vstran od njenega trebuha. Zdaj živim tam, kjer ima kokoš oči in možgane.« Delavni ljudje O naši državi William in Anne pravita, da je lepa, da smo Slovenci dobri ljudje, predvsem pa delavni. Kljub temu pa se še učimo, saj je naša država mlada. »Premalo izkoriščate znanja drugih držav in narodov, ki so na primer že v Evropski uniji. In to na vseh področjih, tako kmetijskem kot političnem,« je dejal William. Dogajanja v Sloveniji redno spremlja. zaradi svojega dela se večkrat odpravi na sestanek na Gospodarsko zbornico v Ljubljani, z Anne sta včasih obiskovala tudi vse kulturne prireditve, ki jih je pripravljal francoski kulturni center v Ljubljani Charles Nodier in še sedaj se odpravita v preš- ' tolnico, če je kakšna pomembna prireditev. Zanimivo pa je to, da doma nimata televizorja.« Zanalašč,« odgovori WiUiam: »Odločila sva se, da bova veliko več brala. Zato tudi iz Francije dobivava časopise in knjige. Časopisi pišejo tudi o Sloveniji in potem primerjava zgodbe s tistimi v slovenskih časnikih, tako da sva seznanjena vsaj z dvema pogledoma na isti dogodek.« Tudi radio je doma vedno prižgan. Čeprav ima William veliko dela, z Anno najdeta čas tudi za počitek in sprostitev. Sicer je okoli hiše vedno veliko dela, toda tudi sedeti pod brajdami je prijetno. Poleg tega morata skrbeti tudi za svojega psa, ki ga imate od nedavnega. Psu pa je ime Pes. Ne obžalujeta Na vprašanje, ali jima je bilo žal, ker sta se preselila v Slovenijo, je William odgovoril, da tega ne obžalujeta. Ib sta dobila nove prijatelje, zdaj so na obisku Annini starši, razumeta se tudi s sosedi v Andrejcih, Prav tako pa sta prepričana, da lahko Sloveniji veliko jjomagata, če že z drugim ne, s svojimi evropskimi pogledi na življenje na sončni strani Alp. Dejan Fujs •.j.-itriZ' • J Puljski igralec Daniel Olbrychski kaže, kako bi rad poletel in pri tem razširil svoje roke kot krila. Največji kip angela je postavljen na Angleškem. Širina kril je 54 metrov... boljšo žensko vlogo) ter se pod film podpisal kot režiser. Arena je bila radovedna in meščani ter turisti so jo skoraj napolnili in Smoki je rekel, da se zahvaljuje gledalcem s pripombo: »Hvala, ker se niste spremenili.« Njegov stavek je doživel različne komentarje in pripombe. Res je, puljska publika se ni spremenila, spremenili so se gostje. Torej tudi popularni Smoki. Nekoč so ga na ramenih nosili iz arene. Bil je ljubljenec takratne jugoslovanske publike in mornarjev, ker je v glavnem igral v filmih, ki so nastajali v različnih jugoslovanskih republikah in je bil v njih skoraj vedno šarmantni partizan. Bil je kultni jugoslovanski igralec, ki je delal družbo Bati Živojinoviču in Borisu Dvorniku. To je bila igralska trojka, ki je zmagovala, prinašala nagrade in polnila kinodvorane. Eden je bil ideološko čist, drugi je bil duhovit, tretji je bil Hrvat Tako so različni režiserji snemab filme, v katerih je omenjena trojka širila »jugoslovansko bratstvo«. Filmi se niso gledali samo v Pulju in v Srbiji, marveč tudi na Hrvaškem (zaradi Dvornika), ki je pred letom 1990 imela največ kinematografov (Res je, v teh partizanskih filmih so nastopali tudi slovenski igralci, vendar v glavnem kot nemški oficirji, kolaboranti, bolničarke in epizodisti z nesrečnimi usodami, kajti glavni junaki v jugoslovanskih filmih v glavnem niso smeli umreti...). Trenutno celo piše svojo prvo dramo o nekem splitskem originalu, ki ga je poznalo po duhovitosti celo mesto. In med pripovedovanjem njegovih, pa tudi svojih doživetij in anekdot, me je držal za roko, kajti strašno davno, pred skoraj štiridesetimi leti sem v Pulju naredil z njim pogovor za radio in Mladino. Od takrat sva se videvala, vedno v nekem duhovitem, za-guganem vinskem čolnu, kjer sva od političnih pogovorov dobila sivo bibavičnost... Tretji gost, ki je prišel v Pulj, je bil Daniel Olbrychski, poljski filmski in gledališki igralec svetovnega slovesa Tddi z njim se nisem videl več kot deset let. Pred nmogimi leti sva sedela na isti klopi v Gdansku, na prvem kongresu Solidarnosti. Kasneje sem bil na premieri enega od njegovih filmov v Varšavi. Bila je zima in Damel se je na svečano premiero pripeljal pred kmo s saiuni, s poljsko trojko. Na glavi je imel rusko kučmo in dragocen, topel kožuh do tal, da mu je zakrival hetmanske Škornje. Poljakinje so vzdihovale za njim, on pa se je po premieri naglo vrnil v Pariz, kjer je nastopal v gledališču in v filmih poljskih emigrantov pa tudi francoskih režiserjev. Pripovedoval nam je, da je bil pred dnevi v Beogradu, kjer je imel retrospektivo svojih filmov. Pet dni je posedal po kavarnah in šele tam je izvedel, da je lani v nesreči umrla igralka Ena Begovič, s katero ':a naučil ga je spoštovati vsakršno umetniško izpoved, razžaril je v njem igralski talent, iz njega je naredil intelektualca Daniel je nekoč hodil iz Varšave v Pariz in nazaj; v Parizu je imel kruh in posel, v Varšavi ponos in domovino Danes se vrača v Francijo kot njen prijatelj in ne kot njen državljan, čeprav ima tudi francoski potni list. Danes sem stoodstotni Poljak in tako kot vaš tukaj, tako tudi mene doma moti kup stvari, je dejal. Najbolj sem jezen zaradi cest. Ne razumem, da prejšnji politični sistem ni naredil niti enega samega kilometra avtomobilske ceste. Tako si želimo v Evropo, pa nismo naredili niti ene ceste proti Evropi, Potem smo jedli ribo m Da niel je bil navdušen. Ostal bi z du; 4 nami, vendar iS- je moral nujno vrniti. V hišo v bližini Varšave so mu prejšnjo noč vlomili in moral je čim prej priti domov in pregledati, kaj so mu ukradli, kaj vse manjka v hiši. Tako je bilo naše kosilo obenem tudi poslovilna večerja. Mimogrede sem ga vprašal, kako se vrača. Dejal je, da z letalom in takoj pripomnil, kako se še danes boji vožnje z letali. »V letalu se počutim," je začel razglabljati, »kot da sem še vedno v Sovjetski zvezi; ničesar ni odvisno od mene, vendar ne morem izstopiti! Tako vam ne ostane drugega, kot da se napi-jete in letite dalje." In razširil je roki in pokazal, kako letijo ljudje, štorklje In potem smo se posadil me je za mizo z izredno lepim, uvezenim belim prtom. Nalil mi je kozarec rdečega vina, vino je teklo čez rob kozarca, se razlivalo po batistu, vendar samo do polovice tkanine Ko je izlil celo steklenico vina, je bil pred mano rdeče-beli prt. Gledal sem vanj in se čudil, kako je mogoče, da se je vino razlilo samo po polovici prta Sergej mi je razložil: Dobrodošel za poljsko državno zastavo (poljska zastava je sestavljena iz rdeče in bele barve). Ostal sem brez besed Do zore je bil ves prt popolnoma rdeč - partijski - in vrgla sva ga v pralni stroj. Daniel se je razvnel v Peščenem zalivu pri Pulju in še enkrat razširil roki kot Kristus med blagoslavljanjem dobrega kosila, morja, sonca. Razširil je roki kot štorklja krila, kot angel. In me vprašal: A veš, da je največ]i postavljeni angel v Angliji, v bližini rudarskega naselja Gateshead? Tam so postavili jeklenega angela, ki je težak 208 ton, z razpetimi krili pa meri 54 metrov Nasmehnil se je in dejal: »Ce bi imel takšna krila, bi zdaj odletel domov, pogledal, kaj je z mojim pokradenim domom in se vrnil z dobro steklenico poljske vodke. Ker pa takšnih kril nimam, letim v mislih k vsem dobrim prijateljem, od vseh dobrih znancev se poslavljam, kajti živeti je vredno le, če te imajo ljudje radi.« Branko Šomen julij 2001 P©n VESTNIK 36 Velika TRIPENKETA Znanim Pomurcem smo to- I krat zastavili naslednja poletna penovska vprašanja: J 0Komu ne smete pozabiti poslati razglednice z dopusta in kaj bo na njej napisano? @Na srečelovu ste zadeli osla in tri koze. Ker jih sami ne morete namestiti, jih morate nekomu podariti. Komu in zakaj? @ Katera je za vas naj... pijača poletja? JOŽE BRUNEC V. d. upokojenec a, M. Sobota 1. Organom - organom oblasti! Dragi organi, tisti, ki ste meni, penzionlstu, namenili dodatek za rekreacijo, se vam z dopusta na morju zahvaljujem, vam pošiljam tople pozdrave s slo-vensko-hrvaškega Piranskega zaliva. Tu si namakam noge, v mednarodnih vodah Vadrana torej. Medtem ko jem sendvič, ki sem si ga pripeljal s sabo od doma, pišem to razglednico in se moram še isti dan odpeljati domov, ker za prenočišče več ni dovolj ostalo od vašega dodatka za rek- MIHAELA GUMILAR Študentka trženja na FpV, Murska Sobota , 1. Nikomur! Natipkam besedilo že doma; »Lep pozdrav s sončne obale, imam se lepo in tl pošiljam lepe pozdrave do naslednjega snidenja.' Naredim vsaj 20 kopif, jih prilagodim velikosti \ razglednice, na dopustu jih samo še nalepim in odpošljem. Edini napor je nakup razglednice in znamk, možgane pa lahko mirno pustim doma na paši. Je hitro in enostavno, pa še nikoli ni bil nihče užaljen. 2. Osla bom podarila stricu v gornjo reacijo. Komaj bo še za cestnino na Avstrijo, kajti ugotovila sem, da osel avtocesti, pa za dva deci piva med obvlada avstrijsko narečje. IA Po- vožnjo. Hvala, da ste mi vsaj to meni »ICH AUCH<. Usluga oslu omogočili od tistega denarja, ki torej, ker ga bodo razumeli. sem ga med delovno dobo pridno plačeval. Lepo se imejte na vaših dopustih na Havajih, na Kanarskih otokih, na Safariju, na Rhodosu.... 2. Pri igrah na srečo nisem še nikoli nič zadel, tudi oslove sence ne. Če bi se pa to res zgodilo, bi osla poklonil živalskemu vrtu v Ljubljani, da bi bili tam v centru, vsi na kupu. Koze pa bi poklonil ministrstvu za šolstvo, da bi jih razporedili po mestnih šolah is in mestnim otrokom prikazovali, da mleko ne izvira iz tetrapakov tn da naziv koza ne pripada samo tečnim tršicam, ampak tudi nečemu prirodnemu. 3 .Ce smo že pri kozah, mrzlo kozje mleko. Koze pa so se mi v en glas začele dreti »MEEEEE, MEEEEE ...< Jaz sem razumela, da hočejo »MEHR< (več) in sem jih odpeljala na kmetijo, kjer so imeli dovolj kozlov za vse tri, Ker pa se še vedno niso nehale dreti, sem jim še bolj prisluhnila in po daljšem poslušanju ugotovila, da hočejo »MEER« (morje). Tako sem jih naložila v kombi in jih peljala na morje. Tam še dandanes iščem prijaznega lastnika. Komaj jih namestim na eni kmetiji, se spet začnejo dreti »MEEEEE .. JANEZ LOPERT podjetnik, Turnišče • 1. Vsem dobrim prijateljem z željo, da bi tudi oni tako uživali. v 3. Naj... pijača poletja zame je sigurno FELOS. Nova pijača, ki ti daje vse. /kntazijo - užitek, ki ti poteši žejo tako kot v najslajših sanjah. I Ekspresno - da te žeja ne muči predolgo. I Zedeno - da tl ohladi prevroče misli. I Ctevežilno - da se ohlajene misli lahko spet ogrevajo. t 'fontano - da se vzdržuje krogotok vroče-mrzlo čim hitreje in čim bolj I nepričakovano, tako da pozabiš, da si pred tem sploh bil žejen! KAREL POJBIČ 2. Poslal bi jih čez Muro, proti Sloveniji, pa naj se oni bodejo z njimi. 3. Torej voda na vse mogoče načine. Tiha in Zala z močnega izvira ali na kratko H^O. r 1 direktor Mlinopeka, M. Sobota II ll JOŽICA SEMLER 1 j V" .. 7^ I 1 ( M k« i tl g« svetnica v radgonskem občinskem svetu, Apače 1 4 L Zaposlenim v Mlinopeku; napisal jim bom, naj se imajo »fajn< kot jaz na dopustu. 2. Direktorici Podjetja za informiranje Irmi Benko. Mislim, da je prava oseba, nežna in prijazna, zato bo znala z živalmi. J 1 3, Ledeni čas z okusom gozdnih sadežev - gozd je pač mesto, kjer se v debeli senci zlahka ohladiš! K KAREL VRATARIC “1 1 J 1. Običajno ne pošiljam razglednic z dopusta, , saj se težje spravim k pisanju. Prijateljev in rejCC droblUCe, PuCOnCl '»t drugih bližnjih se spomnim kako drugače, \ najraje se z njimi srečam ah pa vsaj pokle- 1. V prvi vrsti dedkom in babicam, ki bodo segli v petam po telefonu in tako nadomestim , tisto, kar bi napisala z dopusta. \ 2. Vsekakor bi se pri nas doma še \ našel prostor za tri koze in enega osla. Ne bi pa bilo slabo koze speči v domači krušni peči, povabiti prijatelje in sorodnike ter se tako poveseliti z njimi. 3. Najraje posegam po osvežilnih brezalkoholnih pijačah. Zelo pa bi bUa vesela, če bi se lahko v teh poletnih dneh osvežila z vodo iz apaškega S vodovoda. denarnice pred odhodom na dopust za dobro počutje vnučkov, nam pa zaželeli varno in hitro vrnitev. Na razglednici bo pisalo: »Imamo se fajn, saj vaši denarci služijo svojemu namenu!« 2. Dragoceno darilo bi podaril direktorju KG Rakičan, gospodu Mirku Horvatu. Darovane živali naj popasejo travo, ki raste pred praznimi govejimi hlevi. Mogoče bo to večji posel kot rediti živino v hlevih. 3. Za Prekmurce, ki bodo letovali v sosednji državi Hrvaški, bo najboljša naslednja kombinacija: vino iz goričkih vinogradov čez dan, dalmatinsko vino zvečer in pivo z deitom za jutranje težave. f * VESTNIK se julij 2001 V lipljanskih krumplih J* je afrodiziak če ne p, verjamete, se ) ga najejte L Najlepši, najdebele/ši, najokusnejši in sploh naj... krompir zraste na lipljanskih poljih, na kar so domačini zelo zelo ponosni. In najdebelejši zrastejo najbolj noremu gospodarju, se radi pošalijo; gospodar, ki se mu to zgodi, pa se samo nasmiha. Izkupiček odebeljuje denarnico in vsak bi hotel krompirjevo letino zaključiti kot najbolj nori gospodar. V Lipi je bila do nedavna konkurenca velika, skoraj pri vsaki hiši so pridelovali krompir za trg. Dobro se je prodajal in v času Jugoslavije so bila leta, ko se je za kilogram dobilo marko. Zadruga z Bojnecem na čelu je izjemno dobro skrbela za pridelovalce in prodajo. Vse, kar je zraslo, so prodali - tudi gospodarici Verčec z Lipe 166, katerega kmetija že od nekdaj slovi po naj... krompirju. V čast nekdanjemu lipljanskemu zlatu, zdaj je namreč s prodajo krompirja križ, so se pred trinajstimi leti na pobudo Štefana Časarja odločili, da bodo vsako leto organizir^ Krumplovo noč; in so jo tudi letos. it. 1 I ' o Afrodiziak - sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo (po Slovarju slovenskega jezika, DZS 1994) ■*.- Jože Verčec in Ivan Sobočan v Lipi slovita kot dobra pridelovalca krompirja, tudi zdaj, ko so ta posel mnogi opustili in mehanizacija žalostno sameva po dvoriščih. Ivanu je ta hip mogoče malo lažje, ker je zaposlen in veliko na terenu, kjer mimogrede pade ideja in priložnost za prodajo. Obema pa se ob zdravem in debelem krompirju samo smeji ... Mogoče zato, ker je po njunem nesporno res, da ima krompir posebno moč. Učinkovit je pri moških in ženskah, le lipljanski mora biti... V soboto dopoldne, na dan Krumplove noči, smo J pri Verčečevih v senci sedli za mizo, s katere je dišal J sveže pečen krompir, zaseka in odlično vino gos- J podarja z Lendavskih goric; in ves pogovor se je | vrtel okrog krompirja pa zadnjih priprav na večer. I Od leve so prvi trije gostitelji - mama Marija, I gospodinja Bariča in gospodar Jože; v sredi je, I najodgovornejša oseba noči, t. j. predsednik 1 Nogometnega kluba Lipa Ivan Tkalec; s hčerko ’ Polono v naročju je Jože Dominko, predsednik Krajevne skupnosti Lipa; na skrajni desni pa sta Franc Jerebic in Ivan Sobočan. Verčečevi (pravijo jim Verčecovi) že nekaj tednov pobirajo krompir, k Mlad ima boljšo ceno. Še najbolj L se splača tisti najzgodnejši, ki K zraste pod folijo. Letos so ga Hl dobro prodali, zdaj ga gospodar Jože razvaža manjšim porabnikom, da bi čim manj tržnih viškov ostalo za jesen. Boji se, da zaradi ugod-letine takrat ne bo kup- Benko r^rfj V' f. i te £ 'St p S « tl S o o S'P b 1^ o J j: 2 (S £ ® « ==3 3 ■“ c I ® 3 *3 L o S « S 1^1 4 ■> I cev in da bo cena katastrofalno nizka. Na prikolici je krompir za kupca v Lendavi in za sponzorski prispevek za Krumplovo noč. (. '' r / k I v/,\ Sf / • Tl.. L'c il 1 I I' I V noči s sedmega na osmi julij so v Lipi častili krompir. Prišlo je okrog 1500 ljudi od blizu in daleč, verjetno zato, ker spoštujejo krompir, ker ga radi jedo in ker verjamejo, da ima lipljanski posebno moč. Domačini so se potrudili, da je ob dobri zabavi omamno dišalo po krompirjevih dobrotah. Ob pomfriju so posebej omamno vabili langaši. Kupčke testa zanj so oblikovale Ivanka, Darinka in Suzana. Čez šeststo so jih naredile. Cvrtje je bilo v oblasti Andreje, Bojane in Renate. Thdi recept za pripravo mase za 50 ljudi so nam zaupale. Potrebujete 5 kilogramov moke (pol ostre, pol gladke), JO dag kvasa, 1 liter mleka, 2 in pol kilograma krompirja in zavitek sode bikarbone. Najprej pustimo kvas, da vzhaja, potem zamesimo srednje trdo testo in naredimo kupčke, da vzhajajo. Testo v kupčkih raztegnemo in ocvremo v vročem olju. Ocvrto namažemo s česnovo vodo. § a S S .a s ft E S s s « > 3 ® 533 L J, s L' r 4 ife. Ančka je z dišečimi langaši postregla tudi beltinskemu županu Jožetu Kavašu. Lipa spadavnjegov fevd. Verjamemo, da je ponosen na njene pridelovalce krompirja in tudi, da bo znal prisluhniti nji- s t hovim trenutnim stiskam. X Veliko dobre- F ga krompirja bi radi pride- = lali, le prodajo h je nujno skupno organizira- Hi H Vsak zase ne S zmore. S Nataša Juhnov i « p ? t a 153 3 M ? ¥ 0 5»! « (j o N N c U & ki J' .1 X Ih s k 'Zff In kakšna bi bila Krumiova noč v Lipi, če se ne bi obiskovalci pomerili tudi v spretnostih okrog krompirja. Spretne moške roke so tekmovale v lupljenju in odlično jim je šlo od rok, čeprav tega doma večina nikoli ne počne. V Lipi že zdaj napovedujejo, da bo prihodnje leto na Krumplovi noči še več zanimivega dogajanja, krompirjevih specialitet in drugih spremljajočih dogodkov,,. Štirinajsta Krum-plova noč zagotovo bo! julij 2001 Pen VESTNIK 40 Trojica obsojena na smrt z obešanjem V Benediškem gozdu na območju Drvanje v Slovenskih goricah je 8. septembra leta 1920 naletela neka deklica (med nabiranjem gob) na truplo na grozovit način umorjenega mlajšega neznanca. V Mariboru je sledil dolgotrajen in zmoten sodni proces. Je bil neznanec - * prekupčevalec? Čas umora je bil kmalu I po prvi svetovni vojni, I Ob novo nastali meji ta- ■ krat oblikovane Jugosla- J vije so se klatili tihotapci, « prekupčevalci ... Poz- K nejše domneve so bile, da H je bil neznanec verjetno B prekupčevalec, ki je imel B pri sebi vabljivo vsoto fl denarja. Obdukcija je > 'I ugotovila, da je tujec podlegel zaradi udarcev s topim predmetom in smrtonosnimi zbodljaji z nožem v vrat. Umorjen naj bi bil iz koristoljubja. Domačini so o najdbi najprej obvestili za to območje pristojno orožniško postajo pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Sledila je obdukcija in dolgotrajne poizvedbe. In truplo so pokopali na benediškem pokopališču. Žalostna usoda družine italijanskega priseljenca Na podlagi izjav prič je sodišče sklepalo, da je bil neznanec umorjen v kleti domačije Markuzzi v Drvanji, Po zločinu naj bi storilci naložili truplo na kmečki voz in ga odpeljali na kraj najdbe. Kdo so bili Markuzziji? Oče Angelo Markuzzi se je priselil v Drvanjo pred kakimi 150 leti iz okolice Vidma v Italiji. Tu si je kupil skromno domačijo. Poročil se je in družina je začela izdelovati opeko. To je bil v tistem času zelo donosen posel. Ukvarjali so se tudi s prekupčevanjem in blago so prodajali tudi na mariborskem trgu. Pri njih so se shajali neznanci. Angelo je imel hčerko Terezijo in sinova Janeza ter Jožeta. Pri družini je opravljal različna kmečka dela in pomagaT.pri žganju opeke Mihael Zemljič iz hhžnjfi Ihove. Družina italijanskega priseljenca je doživela prvo gorje že leta 1905, Komaj 17-letno hčerko Terezijo je zaradi nosečnosti umoril njen fant Mauko, Za zločin je bil kaznovan z 18 leti zapora. Kazen mu je bila spremenjena v težko ječo in je odslužil kazen v I2 letih. Obsojeni na smrt z obešanjem Za umor neznanca so bili leta 1920 osumljeni Janez in Jože Markuzzi ter Mihael Zemljič. Sokriva naj bi bila tudi žena Ivana Markuzzija. Porota jih je spoznala za krive. Obsojeni so bili zaradi zločina, storjenega iz koristo ■.W Eden izmed obsojenih je bil Mihael Zemljič iz Ihove. Leta 1926 mu je mariborsko sodišče omililo kazen smrt z obešanjem na dosmrtno ječo. M ljubja na smrt z obešanjem. Ivana Markuzzi je bila obsojena na 3 leta zapora Zanimivo je, da sta bila brata Markuzzi leta 1920 po prvem priporu zaradi pomanjkanja dokazov izpuščena na svobodo. Obsojeni so krivdo zanikali in zahtevali obnovitev procesa. S pomočjo obrambe jim je uspelo, da so se izognili takojšnji smrti z obešanjem, Kmalu je bilo slutiti, da je šlo v tem procesu za zmotna dejstva, krivo pričanje. Prisotna naj bi bila 4^ f?' Benedikt v Slovenskih goricah. V ozadju posnetka vodi cesta v bližnjo Drvanjo in zadaj je viden gozd, kjer je bilo leta 1920 najdeno neznančevo truplo. zavist, težnja po maščevanju. Obremenilne priče so bile Liza Kovačič, Peter Geček, Peter Tomažič in drugi. Izkazalo se je, da je bila Liza Kovačič dolžna Markuzzijem precej denarja. Markuzziji so svoj upravičen zahtevek uveljavljali celo s tožbo. Peter Geček je pričal, da je usodne noči videl, kako so osumljeni nalagali na Markuzzijevem dvorišču truplo in od tam naj bi ga odpeljali v gozd. Proces obnovili šest let pozneje Leta 1926 so sodni postopek obnovili. Ugotovili so, da je bila preiskava leta 1920 napačna. Dvakrat so v mesečnih nočeh uprizorili Gečkovo verzijo nalaganja trupla na voz. Geček je spet trdil, da vidi, kako na voz nalagajo truplo, vendar so nalagali vrečo zrnja. Dobili so ga na laži. Komisija je sklepala, da njegovo pričanje ni verodostojno. Priča Liza Kovačič si je izposodila pratiko iz leta 1920. Na njeni podlagi je gradila svoje trditve. A se je usodno zmotila v datumih, Orožniki in sodniki ji niso več verjeli. Leta 1926 je napotila na mariborsko sodnijo krošnjarja Blaža Čiriča in dosegla obnovo procesa. Kljub temu da niso obsojeni ničesar priznali, je bilo sojenje tokrat sklenjeno s sklepom, da se kazen smrt z obešanjem spremeni na dosmrtno ječo. Torej je sum za storjen zločin vendarle ostal. Upanje za nesrečnike je bil odvetnik dr, Komavli. Zavzeto je začel zbirati olajševalno gradivo. In posebej se je poglobil v izjave, po njegovem mnenju, in po mnenju mnogih drugih, lažnih prič. Mihaela Zemljiča zapustila prva žena Obsojeni Mihael Zemljič je bil invalid prve svetovne vojne. Po prvi obsodbi ga je zapustila prva žena, prodala posestvo in šest njunih otrok razdala drugim ljudem. Napotila se je za delom v Francijo, nato v Nemčijo in Avstralijo. Po nekaj letih se je vrnila v Avstrijo ter se tam poročila ... Zemljič in brata Markuzzi so v zaporu čakali na pomoč sposobnega odvetnika. Prihodnjič: Sodni proces devet let pozneje Franček Štefanec Obiskali smo muzej v Kobaridu o prvi svetovni vojni - V uniformah Avstro-Ogrske so umirali tudi naši fantje in možje I 'van Jerič iz Dokležovja (1891-1975), častni kanonik, Maistrov borec je v spominih, Id ijih je naslovil Moji spomini, opisal tudi svojo neprostovoljno udeležbo v prvi svetovni vojni. Bil je telegrafist in bil je eden redkih, ki so preživeli soško fronto. »Enajsta soška ofenziva./,,,/Ves junij in julij smo slišali na italijanski strani močne eksplozije pod zemljo! Italijani so pripravljali prestope čez globeli, po katerih je od Sv. Lucije naprej drvela Soča. Sklepali smo, da pripravljajo enajsto ofenzivo, - 14. avgusta (1917) smo bili ravno pri kosilu v sobi, kjer je bila instalirana telefonska centrala, kar prituli ena največjih italijanskih granat v vodnjak pred hišo. Grozna eksplozija, hiša se je v temeljih stresla, šipe zletele vse vkup. Zakličem: .Fantje, ofenziva. V kaverno!’ - Široka njiva je štela samo štiri hiše. Na koncu vasi se je v bregu nahajala globoka naravna votlina,' I kakor nalašč za varno zaklonišče /...j TVidi ostali prebivalci so pribežali sem, razen ene žene, ki je pred dvema dnevoma imela težek porod. Hitro smo skočili štirje vojaki ponjo in jo prinesli v votlino. /.../ Italijani so potem sipali granate na Široko njivo. Telefonske žice vse raztrgane. Od vasi so po nekaj urah ostale le ruševine, od dreves treske in ožgana zemlja. - Zvečer sem šel z dvema vojakoma preko hriba v Bizjake in poveljstvu javil, kaj se je zgodilo ... Naslednji dan se je začel peklenski ples enajste soške ofenzive. Italijani so uporabljali vse vrste orožja. Najhujše je bilo topništvo. Bobneči ogenj za uničenje vsega na določenem kraju. Zapiralni ogenj, s katerim so zaprli vse dohodne točke k edinicam v strelskih jarkih, da vojakom niso mogli dostavljati ne hrane ne vode in ne streliva./.../Z enim od vojakov sva šla doli. Kot star in izkušen vojak sem vedel, da s topovi nikdar dvakrat ne ustrelijo na isto mesto, da so torej granatni lijaki vsaj za nekaj časa varno zaklonišče. Tako sva skakala iz lijaka v lijak in prodrla skozi zapiralni ogenj. Po votlinah sva našla nekaj apatičnih in obupanih oficirjev, v granatnih lijakih še nekaj vojakov, drugo pa je bilo vse ranjeno in mrtvo. Med vojaki in častniki ni bilo nobene povezave. V mraku sva se vrnila in to sem poročal poveljstvu. Naslednjo noč se je brigadno poveljstvo umaknilo za osem kilometrov v ozadje. Prihajale so sveže čete nove brigade, ki je nadomestila našo /.../« Diplomatska prizadevanja so se izjalovila »Prva svetovna vojna, ki se je začela leta 1914, je bila edini izhod iz velikih političnih, ekonomskih in etičnih nasprotij, nakopičenih med evropskimi državami v začetku 20. stoletja. Narodi so živeli v ozračju negotovosti, in ko je 28. julija 1914. leta Avstro-Ogrska napo^^dala vojno Srbiji, so se sprožili svetovni spopad in vojaške operacije po dolgih frontah, značilnih za prvo svetovno vojno Odpovedala so vsa diplomatska prizadevanja, VESTNIK 41 Pen julij 2001 Največji vojaški spopad na slovenskih tleh M. f J M usodo ljudi in vojakov so štiri leta oblikovale le vojaške operacije in orožje. Ko je 24. maja 1915. leta italijanski kralj nih številnih narodov, ki so pozneje obli-Viktor Emauel III. napovedal vojno avstro- ,kovali svoje države, denimo Jugoslavijo. ogrskemu cesarju Francu Jožefu, je prva svetovna vojna trajala že leto dni. Evropskim bojiščem se je pridružila nova, 600 kilometrov dolga fronta. Začela se je na prelazu Stelvio, na avstrijsko- italijansko-švicarski tromeji, zajela je Tirolsko in Karnijo, od koder se je povzpela na Rombon, se spustila v dolino Soče in ob njej do Jadranskega morja. Modrino Soče, obogateno z zelenjem gozdov ob bregovih in odsevom kraškega kamna v daljavi, sta skalila rjavina orožja in kri. Avstro-Ogrska je izdala ukaz o utrditvi obrambe na meji z Italijo, predvsem v Zgornjem Posočju, v Brdih in na Krasu. Pokrajine so spremenili pod poveljstvom generala Borojeviča v železo in beton in jih preluknjali s strelskimi jarki in kavernami (vojakovo prebivališče). To črto naj bi podrli Italijani pod poveljstvom generala Cadorne. S prvo soški bitko se je začela pozicijska vojna, kjer ni prihajalo do velikih prodorov in osvojitev, ampak do vojne vkopanih'armad. Prva svetovna vojna je tako vključila v svoj krog nekaj milijonov vojakov in civilnega prebivalstva, ki je na obeh straneh frontne črte okusilo begunstvo. Boji ob Soči so bili najhujši; tako so jih poimenovali soška fronta,« je med drugim zapisala Nataša Nemec v vodniku po Kobariškem muzeju, ki so ga odprli 1990. leta, posvečen pa je dogajanjem med prvo svetovno vojno. Muzejska zbirka sicer Še posebno natančno predstavlja sklepne operacije na soški fronti - dvanajsto bitko od 24 oktobra do 9 novembra 1917, ko sta v Zgornjem Posočju zbrali Italija in Avstro-Ogrska več kot 600.000 vojakov (!), ki so v nekaj dneh obrnili celo stran zgodovine človeštva. Spopad označujejo te-ie značilnosti: a) največja gorska bitka v vojaški zgodovini; b) prva uspešna bliskovita vojaška operacija - blitzkrieg v zgodovini vojskovanja; c) najuspešnejša prebojna operacija v prvi svetovni vojni, d) največji vojaški spopad na slovenskih tleh Fronta se je za leto dni ustavila na reki Piavi in konec oktobra 1918 leta je Italija zbrala dovolj moči, da je porazila avstro-ogr- Jure Zauneker 1 sko vojsko, ki je sama razpadla, ohromljena od drzavnotvornih zahtev nje- Evropski muzej za leto 1993 - nagrada Sveta Evrope Od začetka prve svetovne vojne oziroma njenega konca pa do danes je poteklo 87 oziroma 83 let. Torej skoraj stoletje, toda za njeno zgodovino je še vedno veliko zanimanje. Najbrž tudi zaradi že omenjenih presežnikov: naj... Dokaz za to je tudi Kobariški muzej O njem je na voljo pisno in slikovno gradivo, najbolje pa je seveda, če si ga ogledate, kot sva to storila podpisana vestnikovca. Skozi muzejske zbirke naju je vodil kustos Željko Cimprič. Zbirka je postavljena v dvanajstih prostorih. Vhodna avla predstavlja prvo svetovno vojno, udeležene države in usodo vojakov, pripadnikov številnih narodov (Slovenci, Italijani, Furlani, Avstrijci, Nemci, Hrvatje, Muslimani, Madžari, Čehi, Slovaki, Poljaki, Ukrajinci, Romuni, Židje, Rusini in kot vojni ujetniki tudi Rusi). Kobariške sobe so zgodovinski pregled Kobarida in okolice od najstarejših časov do danes, V sobi z reliefom krnskega pogorja, simbola nečloveškega trpljenja, podoživljamo bojevanje vojakov v visokogorskem svetu. V črni sobi fotografije mrtvih in pohabljenih vojakov opominjajo prihodnje rodove. V sobi zaledja spoznavamo opremo vojakov in življenje v kratkih predahih med ofenzivami ter begunstvo civilnega prebivalstva. Vstopili smo tudi v ozko kaverno, kjer piše vojak pismo svojemu očetu. Iz njegovih besed (magnetofonski posnetek) razberemo stiske in čustveni svet mladeniča na fronti... Muitivizijska soba s pomočjo slike in besede v 22 minutah predstavi dvanajsto soško bitko in tako zaokroži vedenje o največjem spopadu v gorskem svetu v vsej človeški zgodovini. Kobariški muzej je znan ne le doma, ampak tudi na-tujem. Dr Branko Marušič je zapisal: »Kobariški muzej ni muzej vojne, pač pa človeka in njegove stiske. Ni muzej zmage in slave, osvojenih in poteptanih zastav, zavojevanja in maščevalnosti, revanšizma in nacionalnega ponosa. V ospredju je človek, tisti, ki glasno ali pri sebi, zase ali za sotrpine, v različnih jezikih sveta nenehno govori: ,Prekleta vojna!’ V kratki kletvi so zajete temeljna izpoved Kobariškega muzeja, njegova uspešnost ter pravica in potreba, da se razvija.« Kobariški muzej, ki je odprt vsak dan, je prejel 1992. leta Valvazorjevo nagrado, 1993. leta pa so ga razglasili za evropski muzej za leto 1993 • in mu podelili nagrado Sveta Evrope. (■ , Štefan Sobočan začetku letošnjega leta je hrvaški ve leposlanik v Sloveniji Celestin Sardelič obiskal Prekmurje. Vendar je bil namen njegovega obiska zasebne narave. Obiskal je rojstni kraj svoje mame Ilonke, in sicer Suhi vrh. Veleposlanikove korenine torej segajo v Prekmurje, natančneje na vinorodne griče nad Tešanovci Suhim Vrhom. Na žalost rojstne hiše ni več, a domačini še vedno pravijo cesti, ob kateri je stala, Harijeva cesta. Za Prekmurce pravi, da so skupaj z Medžimurci najbolj delavni in prijazni ljudje v tem delu Evrope in je ponosen, da se v njegovih žilah pretaka prekmurska kri. Hrvaški veleposlanik prekmurski roj ak Mladost je preživel v Blatu na Korčuli, od koder izvira tudi njegova družina. Ima otroka, hčerko in sina. Njegova soproga je univerzitetna profesorica. Da je Sardelič gurman, so krive njegove vezi z Jadranskim morjem. Najraje ima sredozemsko kuhinjo, rad pa poseže tudi po enostavnih in od; ličnih prekmurskih jedeh, sedaj v J s ■' •JV -A. J- r F IT suHivmi * * • [ ■ 7i 'Hi: ■K*: ri' T- >T redkih ljubljanskih gostiščih, ki mu jih pa do danes so z njim s politične scene je zaupala njegova prekmurska mama, izginili tudi vsi pripadniki liberalne Iz Blata se je vrnil v Zagreb, kjer je struje. v na Filozofski fakulteti študiral filozofijo in sociologijo in leta 1979 tudi dip- političnega partijskega delovanje, je lomiral. Politično je začel delovati kot izdal le avtorju knjige Banket na član generacije 68, študentskega gibanja in kmalu postal somišljenik vabilom raznih strank, je ustanovil in Zveze komunistov Hrvaške. V tedanji federalni državi je hitro navezoval stike z liberalnimi intelektualci in leta 1979 postal namestnik republiškega ministra za znanost, tehnologijo in informatiko. Kot izvršni dopušča čas, ukvarja še s športom, če sekretar ter nato član predsedstva že ne aktivno pa z dušo, saj je bil ZKH je v osemdesetih letih pripadal dolgoletni vaterpolski funkcionar v liberalnemu krilu tedanje edine po- času največjih uspehov zagrebške litične stranke. V tem času je svoje delo posvetil prehodu iz enostrankarskega vaterpolske zveze. v večstrankarski sistem in preoblikovanju družbene lastnine v zasebno. Celestin Sardelic je s svojimi liberalnim razmišljanjem odločilno pripomogel pri pripravah na prve večstrankarske volitve na Hrvaškem. Še bolj pa je zaslovel leta 1989, na kongresu tedanje ZKJ, s vojim javnim napadom na Slobodana Miloševiča. Na volitvah ni sodeloval. Od takrat C. B'* If I Kako je bilo v zadnjih letih njegovega Hrvaškem. Raje kot da bi se odzival se zaposlil v zasebnem podjetju Co-ning. Celestin Sardelič je sedaj hrvaški veleposlanik v Sloveniji in na tej funkciji je zamenjal Ivico Moštruka. Danes se poleg politike, ko mu Mladosti in predsednik jugoslovanske V Prekmurje, v rojstni kraj svoje mame Suhi Vrh, bo še prišel, ob slovesu na obisku v hrvaškem veleposlaništvu pa nam je obljubil, da bo to z veseljem storil že letos. Štefan Vojmir Celec 4 julij 2001 po Pen tepanje VESTNIK-12 .* 1 ■^1 OD NORMANDIJE f. a /h' M --i. 4 PETER NOVAK, Beltinčan v Lendavi, popotnik s srcem: Pred četrt stoletja sem s prijateljem Simonom prvič potoval po Franciji in takrat sem sklenil, da se bom vračal v to prijetno deželo. Tako letos potujem osmič z namenom, da ženi Katarini predstavim Normandijo in romantične gradove Loare. Onstran Pariza proti Atlantiku valovi čudovita zimzelena pokrajina; nebo je pretežno zastrto s svinčeno sivimi atlantskimi oblaki in vedno vleče sapa, ki zna nenadoma preiti v močne sunke, in že se vlije iz deževnih oblakov. V skritih vasicah z majhnimi kamnitimi hišami in hrastovimi podboji živijo pod obronki vzpetin kleni Normandijci, ki so tu že od devetega stoletja in kljubujejo navidez ne preveč prijazni naravi; znajo delati cenjene sire, kot je CAMEMBERT in jabolčnik CIDRE pa žganje KALVADOS, katerega so včasih dajali otrokom za boljši spanec. Dežela je zaradi burne preteklosti, nazadnje invazija zaveznikov, razvila svojstveno kulturo; nenazadnje pa sta tukaj živela sodobnika - impresionist MONET in pisatelj FLAUBERT, nedvoumno zaslužna, da ima danes pokrajina svojo prepoznavnost. V nekdanji srednjeveški prestolnici ROUEN stoji spomenik narodni junakinji IVANI ORLEANSKI, osvoboditeljici, ki so jo Angleži ujeli in jo prav tu na grmadi sežgali. i MONT ST. MICHEL, cerkev in samostan na skali, sta najčistejši primer cerkvene gotske in romanske arhitekture. Legenda pravi, da je Aubert, škof iz Avranchesa, načrtoval kapelo po navodilih, ki mu jih je med videnjem dal nadangel Mihael, I •^1 ji; 1^ V •i h ■2 ■4i v i hj 'JI' s- Sh-r - •• Muzej umetnosti v Ruenu - slika prikazuje sežig Device Orleanske na grmadi. Podeželske normandijske hiše s predalčasiimi pročelji. Gotska katedrala Notre Damm v Ruenu, spredaj trg Vieux marche, kjer so 30. maja 1431 na grmadi sežgali Devico Orleansko, II ll Aristokratska kamnita hiša v predmestju CE-ANA, Peščene plaže Atlantika, kjer se je začelo v noči iz 6. na 7, junij 1944 izkrcavanje zaveznikov. r't * 'ij I r r h KI B JP It- I -J Mračna ozka ulica v Ruenu, ki je kljubovala mirnim in nemirnim časom skozi stoletja. J , li . r* ■v'A J' iJ? K f-. 4 k II Ij' \ i 1 n i( Jf r Meščanska hiša iz desetega stoletja v Ruenu. Normandijski sir - ko izbirate camembert in ugotavljate, ali je zrel, odstranite skorjo in ga prebodite. Čim mehkejši je, boljši in pikantnejši bo. Najboljši je takrat, ko je znotraj popolnoma rumen in vam odteče z mize. n ;J-f ■ i r 1 k I I 1 T. 1 ■'-.i R w Fi iir^ 1 •: I f T._ V ozadju grad CHAMBORD -zasnoval ga je italijanski arhitekt, po naročilu vladarja Franca I, v šestnajstem stoletju. Grad s 440 sobami je služil lovskim namenom, njegov gost pa je bil tudi Leonardo da Vinci. 1^ po tepanje julij 2001 VESTNIK 43 DO LOARE PROTI NORMADNIJI Adrenalinska vožnja po notranji obvoznici Pariza je včasih pravi užitek. V transu se izmenjuje vidna scena iz trenutka v trenutek, občutek bliskovitega preskakovanje z enega voznega pasu na drugega, ko nikoli ne veš, če ti bodo prijele zavore, ti ledeni kri v žilah in nikoli ne veš, če si se pravočasno postavil na pravilni pas za želeni izvoz. Za vse to pa si prikrajšan, če se zapelješ po Parizu v nedeljo zjutraj, ko Parižani še spijo. V pomladnem, umitem jutru sva krenila v družbi dolgih jutranjih senc po PHERIPHERIQU na severozahod v smeri Rouen. Vožnja ob pariški reki Seni je bila prijetna. Pomladna svežina se tu zavleče v pozno poletje in bližina Atlantika tu niti v poznem poletju ne dopusti neznosne vročine. Rejene krave in neostrižene ovce, med katerimi poskakujejo beli jagenjčki, dajejo tej vetrovni pokrajini živahni pečat. V srednjeveško prestolnico sva prispela točno opoldan. Nobenega problema ni bilo dobiti parkirni prostor. Na rahli vzpetini nad Seno se okrog romansko gotske katedrale vijejo ozke uličice z visokimi lesenimi hišami iz srednjega veka. Vieux Marche je stari trg okrog katedrale, kjer ti prijazni domačini rade volje postrežejo z želenimi informacijami. Ko sva vstopala v katedralo, so naju celo opozorili, da sva zamudila mašo. In res, ko vstopiš skozi tisočletna vrata pod kamnite rebraste oboke in ko zagrmijo or^le, te spreleti srh po celem telesu. Negibno sva obstala in poslušala mašo v francoščini; tako niti nihče ni opazil, da sva tujca. Pogled nama je uhajal na barvne vitraže gotskih oken in pod hladne kamnite oboke, ki že celo tisočletje kljubujejo času in bdijo nad novimi generacijami obiskovalcev. V starem mestnem jedru, ki ga marljivo obnavljajo, so še zmeraj opazne posledice bombardiranj iz zadnje vojne. Po sprehodu po ozkih ulicah. med starimi lesenimi hišami mimo prav tako stare tržnice, kjer ženice vrešče ponujajo sir in zelenjavo, sva si privoščila pravo normandijsko kosilo in ga zalila z dobrim jabolčnikoma, katerega bi pa vseeno rade volje zamenjal za vrček rdečega Cote de Rohn. "ffnairi- • iB.. NA PEŠČENIH SIPINAH ATLANTIKA Ko si blizu oceana, te zmeraj neka nevidna sila vleče naprej; tokrat naju je vleklo na cvetlično obalo, kot ji rečejo Francozi - v mesteci Trouville in Deauville, Vonj po školjkah nama je dal slutiti, da sva blizu morja Vrtela sva se po krožiščih (rondojih) in občudovala bujne cvetlične vrtove in lepo urejene zelenice. Verjetno B3 ni naključje, da je rondo romanska, če že ne celo francoska beseda. Tu dobi popotnik pravi občutek estetske skladnosti prometnice z okoljem, ko zapelješ v rondo, se ti v krogu zvrsti slika čudovite okolice, ki jo lahko občuduješ. Pri nas je to malo drugače: paziti moraš na nevarno visoke robnike in na vsiljive dirkače, ki te v trenutku povozijo! Dosegla sva težko pričakovano obalo in se sprehodila med naključnimi sprehajalci in konjeniki. Na vsakem koraku se zlahka opazi, da je tu natanko pred 55 leti napočil dan D, ko so zavezniki po hudih bojih končno uspeli. Na te dogodke spominjajo številni muzeji in spomeniki na čast bojevnikom zmagovite koalicije. v DEŽELI SIRA IN JABOLČNIKA Zaradi obvozov sva po naključju prečkala pokrajino Auge in se tako po ozki cesti med jablanovim drevoredom znašla pred vasico Camembert. Črne kamnite hišice z visokimi opečnatimi strehami, okrašene s hrastovimi podboji vrat in oken so se počasi pogrezale v pomladni mrak. Iz črnega zvonika, ki je bdel nad vasjo, so se slišali udarci kladiva, ki je pravkar odbilo deveto uro. Na obronkih vasi, nad prvimi hišami, so site kravice polegle pod košate hrastiče in leno prežvekovale. Ustavila sva se v prvi gostilni in v izbi ob tlečem odprtem ognjišču našla primerno mizico. Težko je opisati, kako se prileže počitek ob tlečem kaminu po celodnevnem naporu. Če si ljubitelj sirov, se ti ni potrebno posebej naprezati, da bi izbral pravi menu. Lahko izbereš pokušnjo ali pa sirov desert in kar smejalo se nama je, ko iegarcon (natakar) postavil na mizo velik pladenj z dvajset vrstami sira in potem si samo modro kazal, katerega r* d sv ' >■ ■>■ V" - c Kuhinja v gradu CHENONCHEAU iz 17. stoletja - dokaz, da so že takrat gojili visoko kulinarično kulturo, pestrost pa je prinesla poroka Katarine MEDICI na francoski dvor, ki je pripeljala s seboj kuharje in cele vozove italijanskih začimb. I Eleganten gradič CHENONCHEAU [Šenošo] ali damski grad se z loki pne čez reko Chere in je najlepše opremljen in ohranjen, s pripadajočimi cvetličnimi vrtovi. še; in takrat dobijo lačne oči neverjetne razsežnosti, čemur se pozneje želodec upira. Spomnil sem se znankinih nasvetov iz Pariza, da je pravi camembert rumen in mehak, da ti odteče z mize, z oznako au lait cru (nepastelizirano mleko); in prav tu je težava, saj ga fanatiki EU nameravajo prepovedati, zaradi tega pa tega .,. Skratka, za ljubitelje sira so to res božanski okusi, katere pa po mojem okusu pokvari jabolčnik, ki slovi kot normandijsko vino. I-' .. r r ur % l i-iri r : ■ ■rt-- 'I J I r' F l.i' I 1 'Mr,j ,$d Tržnica v Toursu, kjer je pokopan sveti Martin - niso se izneverili Martinovi tradiciji. GORA SVETEGA MIHAELA Po dobro prespani noči in po dvojnem angleškem čaju z antibiotikom, še zmeraj me je namreč pestil prehlad, ki sem ga prinesel zdoma, sva drvela po lepi avtocesti proti zalivu Saint Malo. Vreme se je kujalo. Iz izkušenj vem, da ko veter začne slabeti, je na vrsti dež. Ker tu oblakov nikoli ne manjka, se je tako tudi zgodilo. Rahlo sem postajal nervozen, ker sem uvidel, da z lepim vremenom na Mont Saint Michele ne bo nič. Liti je začelo kot iz škafa, tako da je Katarina začela brskati za dežniki, kar me je spravljalo še v večji obup. Po ozkih cestah sva se bližala gra-. nitnemu otoku, na katerem stojita znameniti samostan in katedrala svetega Mihaela. Na vrhu 157 metrov visokega zvonika je kip svetega Mihaela z zlatim mečem v roki, ki zre proti Bretoniji. Zaradi nizkih oblakov nisva videla midva njega ne on Bretonije. Otok je povezan le z nasipom, okrog pa je blato in živi pesek. Jutro je prineslo drugo sliko: blato je zalilo plimovanje morja, da se je vse lesketalo v zlato rumenih barvah, Razlika med plimo in oseko doseže tukaj do petnajst metrov. Za obzidjem te čudežne gore, ki je v preteklosti kljubovala angleškim zavojevalcem, se vijejo ozke uličice z ljubkimi restavracijami in trgovinami. Znamenito točko sva zapuščala v prepričanju, da se je izplačalo tukaj prenočiti in tako doživeti podobo deževnega večera in podobo umitega jutra, kot so to znali naslikati Monet, Boudin m Cezanne. GRADOVI LOARE S- i*' j I, C M Z valovite Normandije sva se spustila naravnost. proti široki Loari, ki se počasi vije med blatnimi bregovi in otočki. V svojih nedrih skriva renesančne gradove, obdane z gozdovi in vrtovi, kar potrjuje, da je to res vrt Francije. Grad CHAMBORD je najveličastnejši; stoji sredi lovskega rezervata, sicer pa je bil zamišljen kot lovska koča, zato znotraj ni dosti videti, od zunaj pa je veličastna mojstrovina. Obdan je s kanalom in prostranimi travniki, na katerih sodobni vitezi prikazujejo jahalne veščine, CHE-NONCHEAU (šenošo), pravijo mu tudi damski grad, ker so njegovo gradnjo nadzorovale vladarice, je izredno eleganten in se v lokih pne čez reko Cher. Nedavno so ti gradovi služili svojemu namenu, danes pa so turistična atrakcija mogočne dežele. Tu se križajo zahtevni turisti z vsega sveta in Francozi to znajo dobro izkoristiti. Po ogledu in daljšem sprehodu po geometrično urejenih zelenicah se ti začne oglašati želodec. Chenoncheaux je vas poleg katere stoji grad, z razliko da se piše na koncu z x. Važno je, da je tu velika kulinarična ponudba in mislim, da sva izbrala pravo mesto za okrepčilo. Solato sva naročila nazadnje, dobila pa sva jo najprej; in dokler je ne poješ, ne strežejo naprej, šele potem sva se spomnila, da je solata začetna jed. Prepričala sva se, da je francoska kuhinja prava, izbrano meso, dosti zelenjave na koncu sirov desert, vse skupaj pa se zalije s kozarcem rdečega, belega ali pa z eviano. V primerjavi z Italijo so v Franciji obilnejši obroki za isto ceno. Okrepčana z dobrotami sva sklenila, da kreneva od tu proti LURDU, pod zasnežene Pireneje in od tam prek tople Provanse in Ažurne obale proti domu. 2 2 julij 2001 P®" VESTNIK 4d P o bitki pri Mohaču so nirki udarili na sever in pustošili tudi v Prekmurju. Poročilo iz leta 1579 pravi, da so po bitki pri Mohaču (1526) Ihrki opustošili vas Rankovce. Ljudje si dolgo niso mogli opomoči; kot je razvidno iz urbarja, vse do leta 1541, ko so bile v vasi le tri družine. Turški teror se je povečal predvsem po 19. maja 1641 so feonišfei Turki plenili v 21, oktobru 1600, ko je padla mejna trdnjava Dokletovjuin22liudLOcivecllivsužnost, štiri Velika Kaniža. Turki so močno utrdili tam- l/udi pa so razsekali. Raci (Turki = Srbi, kajšnji grad in iz njega skoraj 100 let straho- Rascius!) iz Velike Kaniže so junija 1640 vali bližnjo in daljno okolico. Vasi so morale plačevati davke in vsako leto še posebej oddati paši v Kaniži po 100 takratnih forintov. Obstaja lishna z naslovom Število odvedenih sužnjev z območja turniške pražupnije odvedli v sužnost tri ljudi iz Valptovega mlina v Sebeborcih. Na bregu v Vaneči so 11. avgusta ponoči ubili enega podložnika, enega pa so odplejali v ujetništvo. Turki so grozili tudi vasem okoli Sobote. za časa svetega miru, katera govori o ljudeh, Imeli so namen požgati Rakičan, Soboto in ki so jih Turki odpeljali v sužnost leta 1626. Oglejmo si samo nekaj primerov. Iz Polane so odgnali: Mateja, sina Štefana Szaboja, Franca, sina jurija Polanščaka in njegovega hlapca Martina; Heleno, hčerko Marka Polanščaka; Jurija, sina Štefana Domše, Jurija, sina Valentina Polanščaka in Stefana, njegovoega hlapca Iz Crenšovec so odgnah: deklo Martina Martjance ter izropati druge bližnje vasi. Vojske, ki bi se Turkom uprla, ni bilo, zato je VELIKI flNALE VELIKE ESTETSKE PENAKCIJE!!! GLASUJTE ZA NAJLEPŠE NOGE POMURJA! Blaž Temiin prosil grofa Adama Bathya Pred vami leži (stoji, scdi) Še šest dolgoHogih fina-nyiija, naj pošlje v Soboto in Martjance 200 pešcev - vojakov listk.Glasujte za noge (oprostite, za njihove lastnice) od G 23. julija 1641 so pridrli Turki iz Kaniže z do L. Na dopisilico napišite Ic črko (G, H, I, J, K in L) in jo veliko vojsko v bližino gradu v Gornji Lendavi (Grad). VRadovcih. Poznanovcih pošljite na naš naslov: Agencija VENERA, Ulica arh. NOGE POMURJA člana družine; Martina Bedernjaka so pobili, odpeljali pa ženo s petimi člani družine. Iz Polane Mateja, sina Valentina Hozjana, pet članov družine; Jakoba Petkoviča in z napasti Rakičan, Soboto in Martjance V njim tri člane družme; Jakoba Rigla in dva gradu v Soboti je bilo samo deset branilcev. zato je bil strah pred Turki toliko večji Leta 1643 je bila vas Tešanovci v prepiru s Kanižo. Turki so vas napadli in je v celoti v vasi več kot 10 ljudi. Avgusta 1641 so se iz Kaniže vrnih ujetniki in potrdili govorice, da Turki nameravajo družine; Ženo Ivana Žižkain z njo pet članov družine. Z Eistric so odgnali: Blaža Ščapa in z njim _ , in v Kovačevcih so ropali in veliko ljudi Novaka 13, 9000 Mutska Sobota S pripisom »ZA NAJ Žižke, ženo Petra Čergola in z njo štiri člane odpeljali v sužnost. V Poznanovcih ni ostalo izpustiti iz ujetništva. Odkupnina za mlinar- poslal v Kanižo en bokal (pint) masla. la v varstvo žena grofa Adama Batthyanyija gusta 1643 samAga Šel z več Turki v Bodonce. Odkupi iz turškega suženjstva Brez odkupnine Turki niso hoteli nikogar Marto, hčer Ivana Trajbarja; Sijarta iz Odranec pa so pobili. pogorela. Tisto leto so grofje vaščanom oprostili davke, da so si lahko popravili oziroma zgradili hiše. Vasi Lemerje in Predanovci sta bili podložni Turkom. Vsak podložnik iz Lemerja je Pri ropanju Turki niso prizanesli niti otrokom. Iz Martjanec so jih precej odvedli v ujetništvo. Avgusta 1643 so Turki uresničih del grožnje. Velika turška pehota, tri tisoč vojakov, je napadlo in izropalo vse dele Martjanec, Bodonci so bili pod turško oblastjo od leta 1640. Plačevali so davek Agi Chyarnadu in Se eno glasovanje! hodili na delo v Kanižo. Kljub temu je av- hirška oblast v Prekmurju jevo ženo in dva otroka iz Sebeborec je znašala. 130 mernikov pšenice, 100 mernikov rži, 26 mernikov ajde jn 6 mernikov ovsa. Leta 1641 je bilo iz turškega suženjstva odkupljenih več ljudi iz Puconec, Mlajtinec (Mladetinec), Rakičana, Kupšinec in Vada-rec. Da bi jih odkupili, je bilo treba plačati štiri tisoč tolarjev (tedanjih). Polovico vsote je dal Martin Lipič. Puconce in Polano je vze- in izplačala Janezu Tratnjeku petsto forintov. Da bi si pridobili naklonjenost Turkov, so Martjančami poslali v Kanižo maslo in cesarjev denar. Osem otrok so odvedli v sužnost, enega človeka pa so razsekali. Vse hiše v vasi so raz- Med fotografije lepih no- gic, se je prikradla ena, ki v tej ''družbi** nima kaj iskati. rusih. Štiri otroke so izpustili brez odkupnine. tisti, ki jo bostc opazili, nam lahko to spoTočitc. Vaše ostale Štiri pa so izpustili za tisoč sto tolarjev. TUrški napadi in ropanja v Gornjem Prekmurju Poletu 1640 je prišel pod turško oblast tudi gornji del Prekmurja. Če katera vas ni plačevala Turkom davka, so tam več ropali. Spomladi leta 1637 so Turki ujeli in od- Po povratku so Turki izropali še Nemčavce, ki niso hotel v Kanižo plačevati davka. Zanimivo je, da Lendave Turki niso mogli zavzeti. Državni zbor je leta 1601 naročil, da se Lendava močno utrdi in naj bo kot mejna trdnjava dobro oskrbljena tako z vojsko kot s strelivom. Najhujši napad je Lendava do- sporočilo bo še enkrat romalo v boben in mi bomo še enkrat podarili nagrado... peljali v sužnost Petra Baloga in glavnega živela leta 1603, ko se je 6000 Tbrkovvračalo slugo soboškega grofa Dionizija Szechija. Naslednjo jesen je dospelo 12 ah 13 turških konjenikov v okolico Sobote. Iz Tešanovec 30 odpeljali v ujetništvo dva podložnika -kovača. še prej pa so požgali njuno seno. s pohoda po Štajerski proti Kaniži. Iz Radgone so mimo Sobote, Bogojine in Radmoža-nec šli nad Lendavo. Vnel se je silovit spopad, v katerem je umrl tudi kapetan Hadik. I Povzeto iz knjige 1. Zelka Zgodovina Prekmurja j Vse, ki niste sodelovale(-i), pa pokajte od zavisti, saj bodo sodelujoči nagrajeni. Najlepše noge pa seveda posebej, pokrovitelj je namreč podjetje REBEL iz MURSKE SOBOTE s številnimi trgovinami po vsej Sloveniji. Pokrovilelj REBEL, d. o. o., Staneta Rozmana 3, 9000 Murska Sobota FALKE VESTNIK 45 Pen julij 2001 3 Jekleni EC pristaL v Serdici Kdo jih pozna? Milan Gaber iz Sv. Jurija 12, nam je poslal zanimivo fotografijo in lep zapis o pristanku letala v Serdici. Fotografija je zanimiva tudi zato, ker navedeni dogodek ni zabeležen v knjigi Janeza Mataja Letala nad Prekmurjem 1894-1945, kjer so sicer tozadevni podatki skrbno zbrani in zapisani. Gabrov zapis objavljamo v celoti. Pisalo se je leto 1941. Srdi meseca novembra so se krajani vasic Serdice, Sotine in Nuskove pripravljali na nemirno zimo, ko so med dopoldanskim snežnim neurjem in grmenjem zaslišali v zraku močno tuljenje in ropotanje letalskega motorja. Stari vaški očanci so stikali glave in si dejali: »Tou nikaj nede dobroga, bog pomagaj, znonkar se mij tuj v bojni znajdemo!« Vendar ni bilo tako hudo, čeprav so nekateri od njih prvič v življenju od blizu slišali in videli letalo. Posadka nemškega tovornega letala »Junkers 32« je namreč med hudim snežnim metežem in neurjem izgubila orientacijo in iskala primerno mesto za prisilni pristanek. Letalo je po nekaj krogih nad omenjenimi vasmi pristalo med »Središkimi dugimi njivami« in »Nuskovskimi rajši«. Takoj po pristanku se je na varni razdalji zbralo staro in mlado ter z nezaupanjem zrli v poročnika in dva vojaka Hitlerjeve nemške Luftwaffe, ki so izstopili iz letala in mislili, da so v Avstriji. Vsi zbrani so se otepali odgovorov, čeprav je vsak drugi govoril nemško. Prvi »junak«, ki je spregovoril s posadko, je bila zenska, in sicer Irena Lang - Hoška, ki je bila ravno takrat na dopustu iz Nemčije, kjer je delala. Ona je dala prve podatke posadki, kje se nahaja. Posadka je prenočila in se hranila pri serdiškem mlinarju Farteku, medtem pa so letalo stražili madžarski »štondarji« (žandarji). Drugi dan zjutraj v lepem vremenu je nemški poročnik prosil ljudi, da so pomagali obrniti rep letala v smer. iiJ katero je prej označil, in po dveh urah segrevanja motorjev je le-to okoli l i.OO ure s strašnim tuljenjem motorjev in piša propelerjev vzletelo nad vrbami ob Ledavi pri Langu (Rumplnu po domače), naredilo krog, pilot je pomahal zbrani množici ljudi s krili, in odletelo proti Avstriji. Od dogodka je ostala pomendrana jesenska setev in za kakšen dan govoric. Oškodovani vaščani pa so dejali: "Vej pa te naj ostane koak je, ka smo bar eden den meli eroplan v vesi.« 4? Od 26. julija do 30. avgusta S Slavko Domonkoš iz Kupšinec 27 nam je prinesel fotografijo treh, nadvse lepih poročnih parov. Fotografijo je našel davnega leta 1977 v Gornjih Petrovcih. Ležala je nedaleč od trgovine, ob glavni cesti Hodos-M, Sobota. Če kdo kaj ve o fotografiji ali pa jo^celo pogreša, naj javi uredništvu. Slavko mu bo fotografijo vrnil, mi pa, če se bo strinjal, objavili podatke ali zgodbo o srečnih ljudeh, ki so se tako lepo postavili pred objektiv neznanega fotografa. HOROSKOP£7V Pripravlja: Agencija Hogod | za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN (21. III. - 20. IV.) prva umir eno, težave se lahko pojavijo okoli polne z LEV (23. VII. - 22. VIII.) lune 4, ali 5. avgusta, ko se bodo lahko izpostavile težave tudi na relaciji dom - družina. Morda bodo vpletena celo dramatična čustva. Razmislite, kaj vam je pomembneje, toda pripravite se na to, da bistvene odločitve ne boste mogli sprejeti do 22. avgusta. Po tem datumu se bo začelo jasniti in odtlej bo vse lažje! Vaše družabno življenje bo veselo in elo živahen in vesel mesec! Veliko energije boste vlagali v šport, divjo zabavo in eksotične avanture. Skratka, razživeli se boste do konca! No, takšne bodo vsaj vaše skrite želje, in dobro bi bilo, če jih poskušate uresničiti... Pestro bo tudi vaše družabno življenje, še posebno po 6. juliju. V drugi polovici meseca boste iskali skrite kotičke. Okoli 16. avgusta bo vaše življenje razburljivo, nepredvidljivo, mor- pestro. Z da usodno. BIK (21. IV- 21. V.) aoetni dnevi meseca so zelo naklonjeni tistim, ki so R DEVICA Zj (23. VIII. - 22. IX.) D STRELEC (22.XL - 21. XII.l inamičen in'razburljiv mesec! Mars v vašem zna- menju vas bo spodbujal k povečanim aktivnostim. Karkoli, samo da bo »akcija«!. Bodite za vsak primer previdni, kajti nesreča nikoli ne počiva. Ljubezen! Nekaj težav v ljubezni, partnerstvih ali prijateljstvih lahko vsi pričakujete med 14. in 20. avgustom. Vmes lahko pride ljubosumje... Malo smole boste imeli ves mesec tisti, ki ste rojeni okoli 3. decembra. KOZOROG rojeni po 15. maju, toda po 5. avgustu se bodo razmere spremenile m življenje bo steklo po utečenih tirih ... Značilna problematika bo ves mesec denar, ki mu boste morali posvečati še posebno skrb okoli 16. avgusta. Nadaljevanje meseca pa bo lepo, še zlasti za rojene aprila. V družim mir in sreča, pri prijateljih zaupanja________ ladi imate mirno m urejeno življenje, toda tale mesec bo nekaj čisto drugega. Pripravite se na »veselico«, toda takšne vrste, ki vam lahko načne živce! Razgibana bo posebno prva desetina meseca, po 13. avgustu pa lahko pričakujete nekaj več miru. Vsaj notranjega, kajti okrog vas bo še naprej živo! V ljubezni vam preti nekaj nezadovoljstva, vendar boste v drugi polovici meseca našli mir in srečo na (22. XII. - 20.1.) ar pravi mesec za dopust, saj boste brez energije in najbrž že komaj čakate, da si odpočijete... Boriti se boste morali s strahovi, da vam nekdo rovari za hrbtom. Ta občutek vas morda spremlja že dlje časa in ste se nanj že navadili? Brezvoljnost je lahko problem celega meseca, zato načrtujte, da ga kar najbolj lagodne preživite...________________ V DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) več področjih. TEHTNIC n (23. IX. - 22. X.) S VODNAR (21.1. - 19. II.) rečen mesec! Dobili boste svobodo, po kateri hrepe i se v tem mesecu resne boste dolgočasili, saj vas čaka cel kup presenečenj! Nekatera bodo prijetna, druga pa tudi ne. No, glede na to, da v vaše znamenje prihaja Venera, vladarica ljubezni, lepote in vsega, kar je prikupno, veselo in romantično, vam zabave očitno ne bo manjkalo. Veselje vam lahko pokvari neka prepirljiva oseba ali neugodna o dolgotrajni umirjenosti, ki vas je skorajda zazibala v situacija. p RAK (22. VI. - 22. VII.) olna luna, ki bo nastopila 4. avgusta, bo izpostavila morebitno problematiko v vašem partnerskem odnosu. Ne razbijajte porcelana ... Ko se boste umirili, boste zapluli v zelo lepo poletje! Pričelo se bo kmalu po 13., ko bo v vaše znamenje vstopil Jupiter - planet izobilja in sreče. Morda se pojavi priložnost za boljši zaslužek ali dolgo potovanje. Vsi Raki boste v drugi polovici meseca zelo zgovorni ali pa boste veliko potovali. spanec, se bo po 7 avgustu začelo obdobje povečane sproščenosti, živahnosti, družabnosti .. Več se boste gibali ali potovali. Res je sicer, da bo vaša samozavest do 25. avgusta večkrat na preizkušnji, saj bodo razmere v partnerstvu in na sploh v vašem okolju negotove. Spremembe se bodo pričele po 20., vzporedno z njimi bo rasla vaša samozavest. nite, in se razdajali na vse strani: med prijatelje, znance, sorodnike, otroke... Na romantičnem področju vas čakajo prav lepa presenečenja! Ljubezenska zveza tega avgusta dne bo kazala da gre za trajno... Morda pa se celo odločite za skupno življenje s partnerjem ... Potreba po resnosti na tem področju vas lahko vodi v odločitve, ki bodo imele daljno- sežne posledice.----- Z ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) lazrti ste v svetlo prihodnost in želite si osvojiti daljave in širjave... Najraje bi poleteli - morda z jadralnim padalom? Vsakršne norčije vam bodo hodile po glavi ves avgust, na trdna tla boste morda stopili šele po 23., toda druga polovica meseca vam je tudi realno gledano precej bolj naklonjena od prve. Pričakujete lahko znatno izboljšanje položaja -morda v službi, družbi, z denarjem ... Pen Je, kratko rečeno. Ve stoikova mesečna priloga In ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen Je bil, da bi, v skladu z Imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen [tnalo) in penetrantnež (prodlralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. RIBI (20. II. - 20. III.) rihaja bolj umirjeno obdobje; no. vsa] začelo se bo in potem bo tako rekoč vsak dan lepše, do septembra ... 13. vstopi Jupiter v Raka, to boste občutili kot nenaden notranji mir in morda celo zunanje blagostanje. Če ste rojeni v dneh okoli 1. ali 6. marca, boste ves mesec pod vplivom Saturna in Marsa, ki bosta od vas zahtevala dobro pripravljenost, sicer vas lahko pahneta v bolezen ali kakšno neprijetnost. Previdno! Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovornj urednik matičnega časopisa je Janko Volek, uredniki Pena so Bojan Peček. Jože Rituper in trma Benko. Oblikuje ga En dr e Gonier, za fotografije skrbita NatoSa Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emrl. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnlnel P^n julij 2001 Pe" VESTNIK -16 t V' Dobrodelnež i > J, t'/ s r- I’/ Njen naziv ji odpira vrata v svet visoke družbe in njenih družabnih prireditev: Mandelova gostja Mapuie Kgomongore, miss Južne Afrike. Mandela Fj 1 i- I Dekle □ ) ; i .f, T ■ II g r meseca Je naša soseda Barbara Valčič. Nekoč bi rekli, da je Bosanka, zdaj moramo povedati, bosanska Hrvatica, doma iz Tesliča. Rada bi postala pevka in se, kot pravi, uvrstila v prvo estradno ligo. Nima rada ljudi, ki jo ocenjujejo le po izgledu. Mi jo po izgledu ocenjujemo kar dobro in upamo, da nas ima kljub vsemu rada. Nelson Mandela je poklical in prišli so: Naomi Campbell, EUa Macpherson, bend U2 in še in še. Na dobrodelni prireditvi za pomoč otrokom s cest v Barceloni, ki je bila mešanica modne revije in glasbenega festivala se je zbralo kar lepo število ______________ članov svetovne smetane. Bono, pevec skupine U2, ki je nedavno postal četrtič očka, je med koncertom izjavil, da ne nosi sončnih očal, ker je to cool, ampak zato, ker ima od vina preveč rdeče oči. Moda, ki so jo na Mandelovi prireditvi prikazali modeli s celega sveta, je bila obarvana v etnolooku in obogatena s slikarskimi dodatki. Po nakupih Tildi za jordansko kraljico Raiho ne moremo reči, da živi v brezdelju. Potem ko je v Firencah sodelovala na dobrodelnem plesu, je naslednji dan navsezgodaj poletela v Pariz, kjer je v črtasti majici in okovičenih kavbojkah obiskala nekaj butikov. Kaj je kupila, ne vemo, je pa po štirih urah ponovno sedela v avionu. Tokrat je bil smer poleta London in nova dobrodelna prireditev. ■.'tl - t Sf’. Spremljala sta jo je prijateljica in seveda telesni stražar. I 'v 'I « t < j J 'f Ni ji več do avantur Pravijo, da se je dedinja Hiltonovega bogastva Pariš Hilton zresnila. Po burni zvezi z Leom di Caprijem in takoj nato z rapperjem P. Diddyjem je, po njenih besedah, končno našla tisto, kar je iskala. Novi izbranec je maneken pri kreatorski firmi Tommy-Hilfiger Jason Shaw, ki ni samo lep in marljiv, temveč tudi izobražen. Dedinja Pariš Hilion in maneken Jason Shawna dobrodelni prireditvi za obolele za aidsom v Londonu. ■ t ‘'J .•.?j{ra7vWT^ -'d .J I It:: "i -1 .71 i^« Kot mlajša sestra Pred petimi leti je Madona (42) vzela pod svoje okrilje takrat še mlado in perspektivno igralko (Shakespearjeva ljubezen) Gwyneth Paltrovv (28). Danes sta neraz-družljivi prijateljici. Gwynet jo spremlja na koncertih; če je treba, ji popazi na otroka, skupaj hodita po nakupih in tudi zabavah. Pred petimi leti je Gvvineth, skupaj s takratnim prijateljem Bradom Pittom fotografirala papara-zzo, golo seveda, in posnetke objavila v reviji US_Presse. Lahko bi nastal škandal, vendar je takrat vmes posegla Madona in pomirila strasti, da ni prišlo do tožbe. Ihristki v Parizu. Gwlneth je spremljala Madono na koncertu v Parizu. Naslednji dan sta nakupovali, zvečer pa sodelovali na party, ki jo je pripravila nova Mc Cartneyeva prijateljica Stella. 1 VESTNIK 47 Pe" rockrcgerep julij 2001 Slovenija je dobila slovensko pokveko ... pardon, slovensko popevko 2001 in nič presenetljivega ni, da je to pesem Prva ljubezen v izvedbi Foxy teens Pravzaprav bi moralo biti letos na festivalu povsem drugače. Ker se je do letos dogajalo vedno to, da so zmagovali najstniški idoli ali debitanti in ker je zaradi tega iz leta v leto upadala udeležba že renomiranih estradnikov, so se za letošnjo Slovensko popevko odločili pripraviti poseben festival, na katerega ne bi prihajali debitanti iz Orionovih oddaj. Ker pa je na slovenski glasbeni sceni vedno pomembnejše V i; ■ "J i Srečne Foxy teens, ki bi se jim poleg učnih ur petja prilegla tudi kakšna iz olike. zakulisje, se je tudi tokrat skuhalo tisto, kar se je moralo, in Slovenska popevka je dobila tisto, kar je komisija izbrala - zmagovalno pesem z obupno interpretacijo; koreografijo, ki na tak festival ne sodi in seveda s pomočjo telefonskega glasovanja, ki je očitno zgoljufan, da o neprimernem vedenju zmagovalnih deklet in njihovem naskakovanju Ljubljanske županje in dirigenta Mojmirja Sepeta sploh ne zgubljamo besed. Zdaj se seveda vsi sprašujejo, kako je do tega sploh lahko prišlo. Odgovor je sicer preprost, a po toči zvoniti je prepozno - namesto da bi komisija že v izboru izločila pesem, ki nikakor ni ustrezala merilom popevke, so jo zaradi nerazložljivih vzrokov sprejeli. Širijo se tudi govorice, da so organizatorji hoteli malce prikrojiti telefonsko glasovanje v prid pesmi Patrika Grebla, a jim je na zadnje spodletelo, ker so pač Foxy teens imele očitno boljše zveze oziroma boljši računalniški program za pošiljanje glasov.Tako je prišlo do razpleta, da je Slovenska popevka 2001 to, kar pač je. Tudi druge strokovne nagrade so zelo vprašljive, kajti ista komisija, ki je sprejemala pesmi, je potem tudi izbirala in podeljevala strokovne nagrade. Prav gotovo v tem primeru objektivnost popolnoma od- pade in se nagrade delijo po vzorcu zvez in poznanstev. Kako bo naslednje leto, ne ve nihče. Sploh pa ne ve nihče, ali bo naslednje leto festival kot tak še obstal. Morda smo se iz letošnje prireditve kaj naučili in bo prihodnja Slovenska popevka vredna tega imena. Fffl 'V Nagrado za najboljšo inter p relacijo je pobral Slavko Ivančič, ki je svojo nalogo sicer opravil korektno, a zda- .J leč ne najbolje. * Oto Pestner je kljub svoji ' te odličnosti in svojemu jubi- “ leju, ki ga praznuje letos, ostal praznih rok. Upravičeno je bil slabe volje in upravičeno se ni udeležil zabave, ki je sledila prireditvi. |!l ODSTEKANI TABUJEVCI VRAČAJO SE V Skupina Tabu bo poletje preživela na koncertnih odrih, prosti čas pa bodo fantje in dekle rezervirali za »izležavanje« in pitje piva. Vsi skupaj se bodo avgusta odpravili na otok Obonjan v bližini Šibenika, v študentsko kolonijo, vsem udeležencem pa bodo privoščili tudi koncert. Bobnar Primož je že nekaj časa v srečni zvezi voditeljico Videospotnic Jadranko Juras, a prisega, da to ne vpliva na pozicijo skupine na lestvici. Tabujevci bi se radi zahvalili vsem oboževalcem, ki^im na njihov Fan club pošiljajo darila in pisma Najnovejša popestritev koncertov je zamenjava inštrumentov med člani skupine. Bobnar Primož - bas, k lavi atu ris t Sandi - kitara, basist Iztok - bobni, kitarist Maco - klaviature, kitarist Marjan poje, pevka Nina -akustična kitara. Klub zamenjavi igrajo odlično, seveda. pa je na odru veliko smeha. Tabuje boste lahko videli na vseh pomembnejših festivalih in prireditvah v Sloveniji: Piše se leto v Mariboru, Noč na Vrhniki, Moto festival Lendava, Griže fest 2001, najbolj pa se veselijo, da bodo predskupina skupinam Living Colour in Fun lovin’ criminals, na lestivalu Rock Otočec. Lahko pa jim pišete po elektronski ali navadni pošti na naslov: Skupi na-tabu@hotmai Leom Fan Club p. p. 40 3310 Žalec STARI MAČKI radiu se rola 4 i 3 Eden izmed njih je prav gotovo nepozabni Janez Bončina - Benč, ki je nesporno eden vodilnih avtorjev in izvajalcev slovenske in nekdanje jugoslovanske rock glasbe. Že sredi 60-ih je s Tomažem Domiceljem v skupini HELJONI opozoril nase, s skupino MLADI LEVI pa je ustvaril projekte, ki so pomenili začetek slovenskega pop rocka, Z elitnimi jugoslovanskimi glasbeniki je leta 1974 osnoval skupino SEPTEMBER, njihova glasba, ki je združevala jazz in rock, pa je bila odmevna tudi v mednarodnem prostoru. September je bil neke vrste ambasador jugoslovanskega rocka v tujini; v obdobju 1976-1979 so gostovali v Sovjetski zvezi, Belgiji, Italiji, na Kubi, v Nemčiji, Franciji in nazadnje v ZDA, kjer so posneli svoj zadnji album. Benč se je ponovno vrnil na glasbeno sceno s samostojnim albumom OB ŠANKU, nekaj let kasneje paustanovil zasedbo mladih glasbenikov, ki jo je poimenoval YUNK (kar pomeni JUNAKI NOČNE KRONIKE), ki je z ostrimi, kritičnimi besedili in prepričljivo izvedbo pri občinstvu naletela na izjemen odziv. Po dveh uspešnih ^Ibumih in dveh letih uspešnih koncertov je Janez Bončina - Benč zapustil skupino in se posvetil novim glasbenim raziskovanjem akustične glasbe. V Spet je sledilo nekaj let premora, ko se je naenkrat pojavil glasbeni družbi SEDEM VELIČASTNIH, v kateri so K S) XI ■ -■ ■^■fj sodelovali Janez Zmazek, Vlado Kreslin. Zoran Predin, Peter Lovšin, Aleksander Mežek, Tomaž Domicelj in Jani Kovačič In zdaj lahko rečemo, da je Benč spet vstal iz pepela in poletel na slovensko glasbeno nebo z albumom, ki nosi zelo iskren naslov DELO Ml NE LEŽI, na katerem najdete deset povsem novih pesmi, ki izžarevajo veliko mero življenjskega optimizma, kar je Benču tako rekoč prirojeno. Glasba na novem albumu se opazno spogleduje s soulom in R&B, kar pomeni, da se »stari Mladi lev« vrača h koreninam svojega glasbenega ustvarjanja. Kako življenjska in duhovita so besedila, nam pričajo že naslovi pesmi: Mr. SOUL, VČERAJ SEM BIL V NEBESIH, DELO MI NE LEŽI, BUS ŠT. 31, NE BOM SE ŽENIL, SEKSUALNO, ŠE VINO JE PIJANO, SVET Ml VRAČA,KAR MU DAM, MOJ RAČUNALNIK, LAHKO ME SAM POTEGNEŠ ... ^LKROLA FolkRola je štiričlanska skupina, ki je bila ustanovljena marca leta 2000 na Ravnah na Koroškem. Sestavljajo jo glasbeniki, ki so pri skupnih glasbenih projektih sodelovali že v osemdesetih letih, prodor pa jim je uspel s pesmijo Maruška, s katero je skupina najprej zmagala v oktobrski oddaji ORION. Zmaga na mesečni odda|i jim je prinesla tudi vstopnico v sam finale, ki jih je bogato nagradil. Prejeli so namreč nagrado za najboljše besedilo in kot debitantska skupina si niso mogli želeti še kaj več. Že na finale Oriona je skupina stopala odločno, saj so vedeli, da jih čaka še ena pomembna priložnost. Skupina FolkRola si je namreč za naj večjo nagrado za njihovo dosedanje delo štela to, da jih je strokovna komisija uvrstila v finale festivala Slovenska popevka 2001. Že samo dejstvo, da so lahko stali ob boku z velikimi imeni slovenske estrade, jim je pomenilo več kot sama uvrstitev, sicer pa napovedujejo boljše uvrstitve za naslednje leto. Glasba skupine FolkRola precej koketira z ruskimi narodnimi pesmimi, kar je njenreceptza to, da gre glasba širšemu poslušalstvu bolj v ušesa. No in da fante ni moč ustaviti, priča tudi to, da je tik pred izidom tudi njihov prvi samostojni album. Tako se FolkRola ne bo rolala samo po radiu, pač pa se bo rolala tudi pri vas doma. f 1 I ■ f ---Pe" Marija ralci Pena se predstavljajo < Tivadar iz Ljutomera - pričakuje d - Starost: Ko smo živeli na Dolnji Bistrici, je nastala tudi tale fotografija. Jaz sem prva, z mano pa sta bila še sestra in brat. Fotografiral nas je seveda oče, ko smo nabirali rože v zaselku Bedjaj. okrog Abrahamovih let - Po horoskopu strelka - Po poklicu fotografinja, sama sebe pa še ni fotografirala še nekaj lepega - Kratek Čas je bila Bistričanka, zdaj se ima za Prlečko - Rada dobro je, z Unijo pa nima težav in skrbi - Nekdanji minister Smrkolj jo je prepoznal na bencinski črpalki - Moški njenih sanj: je čisto v redu doma * Najraje bi govorila samo o mojem poklicnem delu, za katerega me je navdušil oče Štefan, ki je bil najprej zaposlen pri podjetju Fotolik Celje, zatem pa je delal kot ‘J?;* . T'* zasebnik. Rada sem prihajala k njemu. Ugotovila sem, da je bil pri svojem delu natančen. Takšna poskušam biti tudi jaz. A J Oče Štefan jem imel navado, da je skoraj vsako leto kam potoval in vzel s sabo enega ali dva svoja otroka. V Beograd, kjer je nastala tale fotografija, sem potovala z njim jaz. Najprej delo v temnici Rodila sem se v M. Šoboti, naša družina pa je sicer nekaj časa živela na Dolnji Bistrici, od koder smo se potem preselili , v Ljutomer. Tu se počutim sedaj že kot domačinka, skoraj kot prava Prlečka. Veliko časa preživim v lastnem fotostudiu, pogosto pa obiskujem tudi razne prireditve, poročne in druge slovesnosti, razne proslave in srečanja ter fotografiram. Čeprav je to moja' služba, lahko rečem, da je obenem tudi največji hobi. In če bi se še enkrat odločala, bi si spet izbrala poklic fotografinje. Po končani fotografski šoli v Ljubljani sem se sicer najprej zaposlila pri fotografskem mojstru Radu Gnezdi v Ljutomeru. Delala sem v glavnem v tem- Jaz sem fotografirala veselo ženitvovanjsko druščino pri farni cerkvi v Ljutomeru, nekdo pa je ob tem ujel mene. Takšni dogodki so zame skoraj vedno zelo prijetni. niči. Zaupano mi je bilo življenjainslutnjavečnosti, retuširanje fotografij. To Fotografija pove več kot 4 . 'A I- 9 > bi r J ll S AT ' .'fJsE Policist Jože in deblo Jože Filipič se je priženil na Veščico in brž ko se mu je porodila priložnost, je slekel svoje policijsko oblačilo, se opravil po kmečko ter si izbral za svoj par na vaških igrah deblo (brez pena) iz bližnjega gozda. Žagal ga je na dvoje in se pri tem veselo zabaval. JOG sem delala včasih do šest ur dnevno - pokrita s črnim platnom ob pultu za retuširanje. "Odpravljala« sem gube na obrazu, mozolje, podbradke in svetlobne napake, pri tem pa sem morala ohraniti osnovne poteze portretiranca. Po petih letih pa mi je uspelo odpreti zasebni atelje, sedaj že studio, tako da sem od takrat sama svoj mojster in delodajalec. Imela sem tudi več vajenk in rade volje sem prenašala nanje svoje izkušnje, znanje, skrivnosti. Imam tudi dva dobra sodelavca. Tudi sama sem se dodatno izobraževala na raznih seminar- tisoč besed Ob njej se čas zaustavi. Zgodilo se bo... s temi besedami bi najraje končala svojo pred- da se rada hitro vozim s športnim avtomobilom, kjer je to možno, da rada dobro jem, najraje ribe — škarpine, in da sploh ne pazim na linijo (na srečo se mi to skoraj ne pozna), da sem ob delu spoznala tudi Ob delu sem spoznala tudi znanega pevca Oliverja jih doma in v tujini. Med Dragojeviča in se z njim celo fotografirala. drugim sem članica APPl * v Avstriji in predsednica Fotosekcije fotografov Pomurja. Fotografija je... Moj delovni dan je zelo natrpan. Vedno ml primanjkuje čas. Včasih mi stranke pravijo, da ne bom imela časa niti umreti. No, jaz rada delam in razveselim se vsakega novega dne, da lahko uresničim tisto, o čemer razmišljam stavitev, toda nagovorjena sem bila, da povedala še kaj več o sebi tudi z druge plati - kako živim, kaj me zanima poleg poklicnega dela, kakšne želje in načrte imam .. Pa naj razkrijem. J ponoči. Veselim se tudi mo- ' veliko uglednih ljudi, na primer predsednika države Kučana, nekdanjega kmetijskega ministra Smrkolja (prepoznal me je celo na neki bencinski črpalki v okolici Celja in me prijazno pozdravil), pevca Dragojeviča idr, da rada potujem, poslušam različno glasbo, se pogovarjam z ljudmi ... Imam občutek, da se mi bo jih fotografij, ki so občasno objavljene v Vestniku oziroma prilogi Pen, saj sem vaša dolgoletna sodelavka in tudi naročnica domačega tednika. Sama sebe pa sicer še nisem fotografirala in prav zanima me, kakšna bom na posnetku Penovega sodelavca, ki me je nagovoril za tole predstavitev. Tako imam tudi priložnost povedati, kaj je zame fotografija. Je umetnost svetlobe in umetnost spomina; svetloba pa je vir 'I J ■f r F / / zgodilo nekaj zelo prijetnega. Mogoče bo to potovanje v Avstralijo ali kam drugam, kamor me večkrat po vabi kakšna stranka, ki je zadovoljna z mojimi fotografijami, mogoče bo kaj drugega lepega, veselpga... Takole pa me je te dni ujel vaš sodelavec v mojem fotostudiu v Ljutomeru. 'Jožef G. Bistriški