Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naro^nino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 22. februvarija 1895. Nadvojvoda Albreht. * > p- % 4 Č -i Viir T \ -Mt'tiS - ^. ssUiiiâ* « i ; i t .^JfrjèJti MffvM i m^IORj ». >a J yifí ti vJ 4 * •• » i » a n- U»« ' » « «Es . ..^íh-.-S,' >+r 'St i- ^ v j M I • r . .. ' «M •my»" • t' TL fj« i i ^'^tfc*? V 1 « t1 c rt i.,' * ^ • ■■ » kf» a JV ■ • 1 • u ** i *ft> li> ^MijI. % r ; , * n* • ft i r^ -M M • # - . 4. %v ;ví a . L ^ ' * *r , * ? V ». ^ i - . ^ J ; j ! ♦ m 4 'd* r »4 ■ î j'' • 2 . V # < -it . V - - • r • • i ..•!. tf . i u ' « • * » i. •V" „ • Arcu Gardskem jezera je zatisnil svoje jeden najslavnejših vojskovodij sedanjega stoletja, nadvojvoda Albreht. Velika zguba zadelo darsko rodbino. Pokojnik dober pogumen vojak, pobožen tem domovino dobrodelen mož via- generalni guverner Ogerskem posestva, vzgledno obdelana, kazala pokazal veliko upravno zmožnost, njegova velika izvedenega narodnega gospodarja, vojaško slovstvo šteje mej klasike. Rodil dne Aspernu, ir leta 1837. avgusta 1817. najstarši sin nadvojvode Karola, slavnega zgodaj vstopil v vojaško službo. Leta 1830 imenovan zmagovalca HHHHRHIII^IHHIIIIIHlilRBHH^IV^^IHHHHH polkovnikom, in leta 1837. je pa kot drugi polkovnik vstopil v praktično vojaško službo pri polku Wimpfen. L. 1839. je bil prestavljen za polkovnika k kirazirskem polku Mengen. Leta 1840. je postal generalni major. 1843. podmaršal 1845. poveljujoči general na lenjem Gorenjem Avstrijskem Solnograškem nastala v marci 1848. leta vstaja na Dunaj odpovedal stopinji, dolžili, streljati na narod prostovoljec v Radeckega vojno Italiji. Drugo leto je dobil poveljstvo voji feldcajkmajstra ď Aspre odlikoval bitvah Gravelloni, Mortari Novari. Posebno on mnogo zaslug pridobil zmago Novari svojo divizijo dolgo zadrževal močnejšega sovražnika, dokler niso prišle druge avstrijske vojne sile. končani vojski imenovan vrhovnega poveljnika 3. voja na Češkem guvernerjem zvezne trdnjave Moguncija 1851 leta dobil važno mesto generalnega poveljujočega generala na Ogerskem guvernerja Vstreči ni mogel madjarskim življem, ki Tukaj imel težavno stališče narodnih ozirih veliko pričakovali naj i mislili preveč prijenljiv. Leta 1860 ostavil važno mesto Leta 1859 poslan v Berolin izprosil pomoč vojni Italiji njegovo poslanstvo pa ni imelo zaželenega vspeha Prusij tedaj prevladovalo hrepenenje kako Avstrijo ponižali. Ravno tako tudi 1864. leta, odposlan v važni zadevi v Berolin jednacih uzrokov ni mogel ničesa opraviti. Od 1860. do 1863. leta je bil poveljnik voja v Vincenzi, v tem času je postal feldcajgmajster in leta 1863. feldmaršal. Leta 1866. se je dne 24. junija v bitvi pri Custozzi pokazal velikega vojskovodjo. Žal, da te svoje zmage ni mogel popolnoma izkoristiti. Porazi Avstrijcev na Češkem so uničili vspehe v Italiji. Popustiti je moral poveljstvo vojne v Italiji generalu Kjihnu, ker se mu je izročilo vrhovno vojno poveljstvo proti Prusom. Njegove vojne priprave je pa ustavilo premirje, za katerem se je sklenil za Avstrijo neugodni mir. Italiji se je vzlic zmagi moralo odstopiti Beneško, in izstopiti iz nemške zveze. Od sedaj se je nadvojvoda kot vrhovni nadzornik vojne pričel s preosnovo avstrijske vojne in je največ njegova zasluga, da je naša vojna na taki visoki stopinji. Pospeševal je tudi znanosti in umetnostij. V njegovi palači je slavna zbirka bakrorezov in risarij največjih mojstrov. Pokojnik je bil jeden največjih posestnikov in industrijcev v Avstriji. Njegova posestva merijo 2070 štirjaških kilometrov. Leta 1844. se je pokojnik bil poročil s hčerjo bavarskega kralja Ludovika I., katera je pa umrla leta 1864. Njegova starejša hčer je poročena z vojvodo Filipom Virtenberškim, mlajša je pa umrla vsled opeklin 1867., ker se jej je bila užgala obleka. Vojvoda je mrtev, a spomin nanj ostane v srci vseh pravih Avstrijcev, zlasti pa v srci Slovencev, katerih mnogi so se pod njegovim poveljstvom hrabro bojevali za blagor in čast svoje širše domovine — ljubljene Avstrije. Politiški oddelek. l^^ri^r Celjska gimnazija. jih bode vlada poslušala, gotovo za nas Slovence ničesa Vendar so konservativci glasovali za resolucijo ne stori v tem smislu in se tako postavili na Slovencem odločno nasprotno stališče. Posebno še omenimo, da se v ome-njeni resoluciji še naglaša, da naj se z zadovoljitviio SIo- Z izstopom Slovencev iz štajarskega dež. zbora so vencev ne moti odni mir, potem mislimo da je našim prišli štajarski konservativci v največjo zadrego. njih čitateljem stvar jasna. Sleparija z narodnim mirom je vlada tak strah za politični vpliv, kakor pri malokater dovolj znana in osnova dvojezične gimnazije v Celji bi se gotovo zmatrala za kršenje narodnega miru. to re stranki. Z vsakim razširjenjem volilne pravice v sedanjih skupinah pridejo v največjo nevarnost, da jih niti po- solucijo so se nemški konservativci naravnost postavili lovica več ne pride v deželni zbor. Zaradi tega se pa proti gimnaziji v Celji, naj skušajo njih listi stvar še boje, da se razdrla koalicija. Ta pa pride v veliko tako olepšati in naj razni zagovorniki koalicije še tako nevarnost, ako Slovenci izstopili iz Hohenwartovega zagotovljajo, da omen ena resolucija pridobitev Slo kluba. Zato so pa prišli v deželnem zboru s predlogom, vencev. ki je imel namen Slovence spraviti v deželni zbor, ob Pri tacih razmerah se slovenski poslanci niso mogli jednem pa vprašanje celjske gimnazije, ki je nevarno ko- povrniti v štajarski deželni zbor, temveč so v naslednjem aliciji, odložiti vsaj do novih državnozborskih volitev. Predlagali so namreč, da naj se vlada pozivlje, da uredi srednje šole na Dolenjem Štajarskem tako, da bodo dijaki vešči obeh deželnih jezikov. Kakšne vrednosti je ta predlog za Slovence, to smo že zadnjič pojasnili. njim se Slovenci ne mogli lahko zadovoljiti, več jemu nekdo, ki vsako stvar, ki jo stori koalicija, skuša tolmačiti nam Slovencem v korist. Na drugi strani se svojih pa konservativci boje že sedanjih volilcev, pri katerih imajo vedno zaupanja. Volilci pa ne odpustili jim i če tudi manj morda slabše branili nemške predpravice, kot jih nemški naci-jonalci ali pa „Bauernbund". Zaradi tega so pa stopili v dogovor z drugimi nemškimi poslanci in končno se dogo- vorili, da se Kienzlova resolucija tako premeni, da se oklici volilcem pojasnili svoje stališče : 99 Rojaki ! Slovenskemu narodu na Štajarskem godi se že od davno bridka krivica. Slovencev nas je dobra tretjina štajarskega prebi-valstva, pa volilni red sestavljen je tako krivično, tako nam na škodo, da izmej 60 voljenih poslancev deželnega zbora smo jih s težavo pridobili 8. Naravno je 7 da veljava tako malega števila po- slancev ne more biti nikoli taka, kakor njo morali imeti zastopniki slovenskega oda z ozirom na število osnova celjske dvojezične gimnazije ne sme izvršiti brez darstvo, in upravo, Slovenci nimajo ne slovenskega prebivalstva in z ozirom na bremena v krvi in denarji, katera donaša slovenski narod državi in deželi. deželnem odboru, ki vodi celo deželno gospo- besede ne glasa t sporazumljenja z deželnim šolskim svetom in sploh se zahtevali smo zastopnika v deželnem odboru, brezobzirna brez sporazumljenja z deželnim šolskim svetom nič pre- nemško-liberalna većina nam ga ni dovolila. Nemško-meniti glede srednjih šol na Spodnjem Štajarskem. Jezi- beralna večina skrbi samo za narodne koristi Nemcev ; kovno vprašanje se je pa izročilo deželnem odboru, da Slovenci za njo niso na svetu. Učni zavodi, katere pla- je proučuje. Deželni šolski svet štajarski in pa deželni čuje in vzdržuje dežela, kakor realke, gimnazije, me- odbor sta pa nam Slovencem oba odločno protivna i ako ščanske šole, da celo vinorejska in sadjarejska šola v Maribora, ki namenjena za gospodarski poduk jedino neznan vrišč v vsem liberalnem, žalibože v Avstriji še prebivalstvu na Spodnjem Štajarskem, torej Slovencem, vladajočem nemštvu in celo v pruskih listih. Dežela za je nemška. Še ljudske šole nam ne privoščijo. Nemško to slovensko gimnazijo v Cel ji ne bi plačevala nič > Nem liberalna večina v deželnem zboru poudarja od leta do cem se ne bi vzelo zarad tega nič; oni ne izgubili leta, naj se bolj izpodriva materni slovenski jezik iz nobenega učnega zavoda, pa vendar čutila se je cela naših šol. Občina za občino morala se je boriti in delati nemško-liberalna večina deželnega zbora štajarskega z pritožbe na deželni šolski svet in na ministerstvo, da deželnim glavarjem na čelu poklicana dvigniti se, da po ohranila vsaj deloma materinemu jeziku v ljudski šoli ziva vlado, da ne sme ustanoviti nameravanega učnega mesto, katero bi se mu moralo dati vže vsled samih do- zavoda za slovenski narod. Iz golega sovraštva zoper državnih temeljnih zakonov brez borb in pritožb. slovenski narod hočejo torej preprečiti, da se nam izpolni še vedno ponavljajo napade na slovensko šolo goreča želja do kulturnega zavoda. krajih in trgih, kjer ni nemških otrok, hoče ta nemško-liberalna večina ustanoviti čisto nemške šole, v katere bodo lovili slovenske otroke, ki se v takih šolah ne nauce nic. Ko smo si Slovenci priborili većino v nekaterih okrajnih zastopih ter s tem dobili tudi većino v okrajnih šolskih svetih in tako dobili vsaj nekoliko vpliva glede nastavljanja učiteljev za naše, slovenske šole, prenare- nemška večina izreka torej, da za Slovence na Štajarskem Pa ne samo to! Večina nemško-liberalna ni protestirala samo zoper ustanovitev te slovensko-nemške gimnazije. Ona je šla dalje, dalje kakor do zdaj zoper kateri slovanski narod. Ta nemško-liberalna večina protestira ob jednem, da se sploh jemlje ozir na kakeršno koli kulturno potrebo slovenskega naroda, da v obče ve-ljajo kaka pedagogična načela Slovencem, na korist! Ta dili so koj postavo glede nastavljenja učiteljev. In še vedno jim ni dovolj ne smejo veljati več niti sami od presvitlega cesarja po-trjeni državni temeljni zakoni! — Ta nemška večina zbor nova poziva nemško-liberalna večina deželnega progia8Uje torej nas Slovence na Štajarskem v narodnem oziru za brezpravne! Takšen je bil predlog, katerega je deželni odbor in vlada, naj se postava o nastav ljenji učiteljev prenaredi da odtegne in skrči okrajnim šolskim svetom pravica, s tem slovenskemu narodu še ta mala pri nastavljanji učiteljev, na korist deželnemu šolskemu svetu, v katerem Slovenci tudi nimamo za- stopnika. Slovenci naj imeli pravico plačevati, ali govo riti zraven, te pravice ne bi smeli imeti stavila nemško-liberalna večina dež. zbora dne 7. svečana 1895. Mi smo kar ostrmeli, ko smo slišali vsebino tega predloga ter globoko užaljeni v svojem narodnem čutu y prišli do spoznanja, da v deželnem zboru, v čegar većini vlada tak duh, ne moremo izpolnjevati od slovenskega naroda izročene nam naloge! uviděli smo, da ne moremo dalje ostati, ako nečemo onečastiti sebe in cel Pi vseh prilikah po\zdignili smo svoj glas proti od nas zastopan slovenski narod! takim krivicam, kazali na državne temeljne zakone ki tudi Slovencem zajamčujejo jednakopravnost, apelirali na takoj v pravični čut Nemcev. Bilo je zastonj ! Nevolja žaljenega zbornico, pravočutja polnila nam je srce ; ali potrpěli smo, prena-šali smo krivice. Slovenski narod poslal nas je v deželni zbor v Gradec, da ga zastopamo, da branimo njegove pravice ; mislili smo, da ne smemo popustiti svojega mesta, To svoje prepričanje izrazili smo v posebni izjavi ter zapustili dne svečana v deželnem zboru Slovenci ! smo, dokler je le trohica upanja, da bode pri nemško liberalni večini se vzbudil čut pravice tudi slovenskemu odu Vaše zaupanje nas je poslalo v Gradec. Prepričani da smo ravnali popolnoma v smislu danega nam mandata, dane nam naloge ; prepričani smo, da odobravate ta od nas storjeni korak. nasproti. Ta zadnja trohica takega upanja je zginila Čakaj o nas Slovence sicer nove hude borbe ; ne Jedna glavnih toček našega odne rr> programa je bomo se jih bali. odločnostjo in žilavostjo, s katero pridobiti slovenskemu narodu potrebna učilišča, srednje smo prestali toliko hudih časov cilj in krepki i odbili šole kot neizogibno sredstvo za kulturni napredek Dr žavna vlada na Dunaji pripoznava opravičenost te naše tirjatve. Osnovala je po mnogoletnih prizadevanjih naših državnih poslancev leta 1889. slovenske paralelke na gimnaziji v Mariboru, ki celo po vladnem poročilu iz- Postavila je tudi v državni proračun svoto za ustanovitev slovensko- vrstno prospeva. za leto 1895. potrebno nemške gimnazije v Celji. Ta učni zavod osnoval na državne stroške. se bodemo tudi v bodoče napade na naš narodni obstanek ; za nas je pravica, za nas je postava, za nas je torej tudi Bog! Zložni bodimo, kakor do zdaj, vodi naj nas vedno jeden jedini cilj ; osiguranje boljši bodočnosti svojemu milemu slovenskemu narodu! Ravnajmo se vedno po svojem starem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Uspeh, zmaga, mora potem biti naša!" Mnoge zaupnice, ki dohajajo poslancem od občin Pa čeravno mi Slovenci plačujemo pošteno zraven za vse nemške učne zavode, za nemške gimnazije, realke, slovenskih potrjujejo, da narod odobrava njih odločni korak vseučilišča, tehnike, ogromne svote, nastal je zoper te in upamo, da bode to navajalo slovenske poslance, da se borne slovensko-nemške razrede nižje gimnazije v Celji ne bodo dali zapeljati od lepih besed, temveč izstopili iz koalicije, ako se Slovencem gimnazija v Celji ne dovoli vanje. Prav s kakoršnimi protniki imajo se boriti ay in da bodo znali prav ceniti vrednost prijateljstva z strijski Slovani. s takimi imajo opraviti Sio v V••« Nemciyj nemško konservativno stranko. Politični pregled. Deželni zbori so končali minoli teden svoje zasedanje. Tudi pri nas, če zahtevamo od Nemcev oziroma Lahov pravico-naprrm sebi. očita se nam, da hujskamo in klice se ..narodni ponos" na pomoč, ki naj naše opravičene zahteve odločno od- se to, kar se je zgodilo Poljakom v nemškem drživnem \ zboru, to smo speci Istri. Slov doživeli prav zadnj čas v Trstu, Gorici, Celovci in Gradci. Nasprotniki Slov Kakor prizadeva se edanj papež Razprave nekaterih so bile precej burne. Slovenci so iz treh so povsod enaki deželnih zborov izstopili, v tržaškega pa še prišli niso bili. Vatikan. Pričakovalo se je, da se bodo vsi deželni zbori kaj izrekli, Leo XIII mnogo, da bi pravoslavno cerkev zjedinil s katoliško kako naj se izvrši volilna reforma, a v većini deželnih zborov Mnogo je pa sv. Očetu tudi na tem, da bi angtikansko cerkev se to vprašanje niti sprožilo ni, v drugih je ostalo samo pri pridobil za katoliško Ravno sedaj se poroča an°leškim listom predlogih Kranjski deželni zbor se je izrekel za neki predlog, iz Rima, da je papež narocil kardinalu Vaughan-u, da naj za katerega se pa mi nikakor ne ogrevamo. Najbolj še nam napravi obširno pismeno poročilo o razmerji anglikanske cerkve ugaja stališče, katero je v tem zavzel poslanec Hribar. Neka- proti katoliški Kardinal se baje že bavi s tem poročilom v teri drugi poslanci so pa kaj čudne uloge igrali. Nedavno so se nauduševali za občno in jednako volilno pravico, sedaj so katerem bo upanje pa proti nje). Naravnost čudimo nekaterim gospodom, o zadevi vprašal tudi drug edťl vse vzroke za in proti in če je sploh Papež bo na združitev anglikanske cerkve s katoliško katoliške škofe, redovnike in la da imajo tak strah pred tem, da bi delavci volili v sedanjih jike Iz vsega tega zopet odseva prevelika skrb papežev za volilnih skupinah, dočim o svojem času v mestnem zboru jim razširjanje sv. katoliške cerkve in za združitev drugih ver z niti Taaffe-jeva volilna reforma ni zadošžala, temveč so kar edino pravo katoliško. hoteli imeti jednako občno volilno pravico. Spoštovanja raz- Azija sodnili ljudij si s tem gotovo niso pridobili. oportunitete se Koliki so uspehi Japoncev v vojni proti Ki cem to spričuje predobro nastopni izkaz, karerega je pri da pač opravičevati sklep deželnega zbora, češ, naj se vsaj nesel neki japonski list. Od početka vojne, ko se je namreč to dovoli, če se kaj boljšega, kaj bolj demokratičnega doseči izkrcala japonska vojska v Koreji pa do 20 ne da, a pobijati občno in jednako volilno pravico, pa vendar bilo je mej ne gre, ce se je kdo morda nedavno i se ogreval za njo Kitaj januvarija t in Japonci 17 večjih bitk, katere so vse Sploh je pa na nas dotična seja naredila vtis, da so poslanci sploh Kitajcev je padlo jako nejasni glede volilne reforme, da se sploh niso s tem to- ujeli 1164 Kitaj liko važnim vprašanjem še toliko pečali, kolikor bi bilo želeti od ljudij, ki delujejo v javnosti. Jedino baron Schwegel je s svojimi predlogi pač pokazal, da vse vprašanje jako dobro ume, in tudi ve, kaj hoče, seveda s svojega nemškoliberalnega stališča. Gospod Klun je pa v deželnem zboru v jako dolgo- dobili Japonci. Japoncev je padlo 418, ranjenih je bilo 1865 5620 ranjenih je bilo 9500. Jap n )nci so 7400 pušk, streljiva vrednega 121/2 luiljona frankov, 2 zalogi ži- vzeli so sovražniku 50 topo veža vredni mil 268 konj, 3326 šotorov 21 ladij časnem govoru razkladal, kako na Dunaji gospodje poslanci ho- tajskega dijo okrog volilne reforme, kakor mačka okrog vrele kaše. vojne ladije in raznega blaga vrednega 36 milijonov frankov Poroča se, da so Japonci sklenili ne prej sklepati miru z Kitajci, da dobe v svojo last tndi Penking, glavno mesto Ki- Pri tem je pa pripovedoval, kako delavci malo državnih breuien nosijo in celo přišel do grozno bedaste trditve, da še gospodarji žanje indirektni davek plačujejo, kar je nekoč razkladal jako nerazsodnim gornjeavstrijskim kmetom gosp. dr. Ebenhoch. Vprašati pač moramo gospoda Kluna, če morda ne da delavci z delom pripomoiejo go-podarjem, da plačajo ve, ne posredne, temveč tudi neposredne davke. Državni zbor se je zaČel v torek. V prvi seji ni Slovensko posojilništvo. Spisal Ivan La panj e. (Dalje.) bilo italijanskih poslancev, da jim ni treba izrekati sožalja vsled smrti nadvojvode Albrehta. Tukaj se je pokazalo, kakšni Av-strijci so tišti ljudje, katere varuje koalicija v avstrijskem Pri-morji in katero tako podpira in boža vlada. Radovedni smo, so jej pa ž- razni dogodki odprli oči. Kardinal Schónborn je bil te dni v Rimu. Govori se, da je šel papežů razkladat, da krščanski socijalisti na Dunaji niso dobri katoličanje, in da naj se v bodoče ne po-šilja papežev blagoslova njih shodom. Tako hočejo vedeti liberalni listi. Raiffe isena" imenujejo očeta malih nemških po sojilnic. Raitïeisen je bil rojen kot protestant na Nem škem nekje ob Renn blizu Koblenca leta 1818 Bil če bode vlada Italijane še podpirala pri volitvah v Istri, ali upravni adniK je tistih krajih, kjer je v mladih letih 1850) služil, je bila takrat velika beda in lakota (1847 mej prostim ljudstvom. Da bi revnemu narodu pomagal, osnoval je bil najprvo konsumno društvo z vzajemnim poroštvom, ki je svojim članom živila po ceni preskrbo- valo n. pr kruh krompir ; imelo je svojo pekar Poljaki v Nemčiji. Y berolinskem državnem zboru skrbovalo ljudstvu tudi dobro seme itd pre so minole dni poljski zastopniki zahtevali od vlade, naj ta kaj ukrene proti društvu za razširjanje nemštva v iztočnih pokra- Kljubu temu je jinah. Znano namreč, kako surovo imenovano društvo pod zaščito vlade zatira Poljake in kako brezobzirno ponemčuje slovanské kraje. Na to zahtevo poljskih poslancev je odgovoril minister za notianje stvari Koller nasprotno : Minister odbija jilnice snovali zapazil Raiffeisen, da bode ljudstvu šele potem pomagano, če bode dobilo po ceni denar na posodo, ker ga oderuhi pre več stiskajo, zlasti pri živinski kupčiji in sprejemanji živine v ejo najodLčneje te zahteve in izjavlja, da država nikoga ne na pada, pač pa da nasprotno poljski časopisi hujskajo proti nem-štvu. Narodni ponos zahteva, da vsaki Nemec razširja nemštvo do bližnje Zato je začel ljudem v tislih krajih poso- ega je vodila prava kršćanska ljubezen kateremu je hotel z denarnimi zavodi magati. Njegov namen je bil v pr po vrsti i s podukom na Poljaki naj se združijo z Nemci v člane in izposojevalce vplivati, torej poboljšati ga najprvo v vzhodnih pokrajinah. složno delo. 1 Tej izjavi ministrovi sledilo je burno odobra- v avstvenem obzir Pri snovanji posojilnic je imel Raiffeisen sledeča načela Vsaka vas ali vsaj vsaka županija naj ima svojo pa se še izkazov, kakoršne izdaje vsako leto deželni zbor goriški iz katerih je bilo razvideti, da morajo nekatere posojilnico. Posojilnico naj vodijo kmetje sami; najboljši občine po 100, 150 in več procentov naklad občani naj stopijo na čelo denarni zadrugi. Vodijo naj plaćanje računov za oskrbovanje ubožcov nositi za po- za vod brezplačno ; le „računar naj dobi primerno na- grado ki naj bode kolikor mogoče vedno jednaka če tudi je delà več, kakor prvotno in navadno. Kmetje, ka- to utemeljujem pa s tem, da teri kot udje prisťopajo, naj se neomejeno zavežejo za Dovolil sem si rabiti besedo, da je naš deželni zbor dolžan potegniti se za prenaredbo domovinskega zakona; prav naša dežela, ki daje velik kontingent delavnih močij drugi s svojim poroštvom. Deležev naj posojilnica ne městu Trstu. Desetletja preteko 5 velikemu trgovskemu nihče vec ne jemlje buje 2 ? kmet ne more deležev plače vati, denarja potre pozna moža » ki se je postaral in s svojim delom pripomogel kmetovanje. Saj njegova kmetija, živina in poljsko blagostanju ondotnih veletržcev, katerega pa so kot iz- to je, mož postal je ne orodje njegovo dajejo dovolj varnosti pri zadrugi z ne- žmeto citrono vrgli v smeti omejenim poroštvom. Obresti od posojil naj posojilnica zmožen za trpinsko delo, zbolel je in hajd ž njim v bolne jemlje naprej. Da ima denarna sredstva za posojevanje, nišnico skrbi naj za hranilne vloge. Posojuje naj se po Raiffeisenovem nasvetu na ali domov, naj zanj skrbi domovinska občina. Slavna gospoda, le poglejte račune, katere nam predlaga v odobrenje deželni zadolžnice ; menice so pri njegovih zavodih izključene. velike svote, katei odbor plačuje in našli bodete vsako leto naša dežela tržaški bolnici Čisti dobiček se ne razdeljuje mej člane, ampak pride va za kranjske svoje rojake, ki pa ondot morda že deset- k prihranjeni zalogi (rezervnemu fondu), do katerega po- letja delujejo. Da to z uradnimi številkami dokažem samezni udje nimajo pravice, marveč le vseskupna poso- vajam da se na- po teh izkazih ministerstva v Trstu izmed jilnica. Ce bi se posojilnica razdr užila, si tudi zadružniki ondotnih 100 prebivalcev te zaloge ne smejo prisvojiti. Ona ostane marveč, kukošna ustanova, nedotakljiva, ima se naložiti dotlej, da se ustanovi nova posojilnica, kakor obrestonosno ki je 55 zopet kot svojo last prevzame (Dalje sledi.) 45 domovno opravičenih in ki nimajo ondotne domovně pravice. Opustim priliko, ki mu je dana pri tem predmetu, dokazovati, koliko trpe kmetske občine osobito kmetski gospodarji s tem, da odhajajo najboljši delavci od doma v mesta, katera se, kakor nam zadnja desetletja kažejo, Obrtnijske raznoterosti. Svetlobarvne usnjate rokovice se osnažijo, če jih silno množe, tako, da je nastalo hudo pomanjkanje poslov na kmetih, ker slab položaj našega kmetijstva ne zmore tako plačevati delavcev, kakor mesta. Vsekako pa so drgneš s platneno cunjo, katero si namočil v pomerančnem kmetski kraji opravičeni zahtevati, da so oproščeni skr- soku. Rokovice drgni tako dolgo, da izgine vsa vlaga, potem ^eti za v mestih in tovarnah onemogle svoje jili pa obrisi še z gorko cunjo. Rokovice so potem kakor ojake nove. (Dalje sledi.) Dober jesih se naprav ce se vzame liter vode liter vina ali pa jabolčnika in skupaj zoaeša ter 90 gr svežega kruha notri vrže in postavi na kak gorek kacih osem dnij Potem se precedi jesih skozi robec v kako posodo Kmetijske raznoterosti. Iz stare smetane napraviš dobro surovo maslo, ako vČasih prideneš malo soli smetani. Tako surovo maslo nima neprijetnega okusa in se tudi rajše pini. Jabolčne in hruševe peške rajše kalé, če jili pred sajenjem štiriindvajset ur namakamo v apneni vodi. Rac ne dajaj valit zgodaj pomladi. Veliko pomladnih jajec se ne izleže, ker niso oplojena in mlade račice, ki se tako Potreba prenaredbe domovinskega zakona zgodaj zležejo počasi rasto, ker jim manjka zelene krme. » I [ifim!......kmetijstvo.......| HMM] I £3 aiiiiiiiiiiiiiaiiiin11 ■■■■■1111111 ,IM 111,1 ■■■■■|,|B| fli £3 Uw W WWWWWWWWWW W W WW WW WW WWWW WWW WWWWWWWWWWW K iz 1. 1863. (Utemeljeval v deželnem zboru posl. Povše.) (Dalje.) ffim : Poučni in zabavni del. id Znan mi je slučaj, ki se je prigodil v občini Dvor nmwwwww^^ pri Žužemberku, da je dobilo županstvo nalog, poravnati od mestnega magistrata v Budimpešti doposlani račun, presegal 800 gld. za oskrbovanje neke ženske, ki bila soproga rojenega Dvorčana, ki je pred veliko leti šel z doma v Budimpešto, kjer je kot kovač deloval. Kdor pozna malo revno občino dvorsko, přiznal bo Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) Res 1 VI. ifâ (Dalje.) a so vendar beli so pa zamorci i po da ta ogromna svota, tomci Hamovi, katere je Bog ustvaril za to, da služijo katero ima le za jedno ondi do- belcem. Jug jim nikoli ne bode přiznal volilne pravice. Vendar so mi znani dva ali trije slučaji, ko so movno opravičeno osebo, katere pa nihče nikdar videl in poznal ni, poravnati, grozno breme. Obžalujem, da nimam zamorci volili; posebno kadar so jih vaši agitator ji pre- razkaza na razpolago, koliko posamezne občine imajo na- govorili, da so glasovali za vas. Če zamorec more voliti klad za oskrbovanje svojih občinskih revežev, spominjam demokrata, zakaj ne bi mogel republikanca ? 76 Moj tovariš roko križem !" - mejal. „Ne moremo sedeti držeč c. kr. državnim uradom v deželi Kranjski, izvzemši c. — odgovoril je in premenil razgovor. Ta razgovor se mi je globoko vtisnil v spomin, in še danes, ko sem se natančneje seznanil s političnimi uredbami juga in postopanjem demokratične stranke ne ročilu morem boljše in jasneje opisati teh razmer in postopanja. živinozdravnika v Idriji in predlaga, da naj deželni odbor stori kr. vo- jaške oblastnije, dopisuje le v slovenskem jeziku. Posl. dr. Schaffer in dež glavar Detela opravičujeta deželni odbor. Poročilo se na to vzame na znanje, a Hribarjeva resolucija se odkloni. — Isti poslanec dalje poroča o deželnoodborskem po- Zdravstvene reci", pojasnuje posebno vprašanje glede Minolo je že dvajset let, od kar se je končala vojska, a južni demokratje, so pa vendar ostali do sedanjega časa na jedni strani — gospodarji sužnjev in najčistejše aristokratske duše, točna kopija ruskih graščakov, kajti brez eventuvelno sam potrebne korake pri glede te zadeve Posl poljedelskem ministerstvu Višnikar razpravlja o vprašanji, ka- tera občina mora plaćati pogrebne stroške za ubogimi, ali ona, v katero je pristojen, ali ona, v kateri umrje. Govornik trdi, da poslednja in prosi vlado, da v tem smislu potrebne ukrene. škripanja z zobmi se ne moremo spominjati Miljutina in D^lni predsednik baron Hein je tudi tega mnenja in pripo- Rostoceva, na drugi strani — se pa ne pokore zakona in pravici, temveč jedino sili. Če se jim dala popolna oblast še jutri razbijejo zvezo in vse po svoje urede ravno tako sovražijo svobodné ideje severa, zaničujejo zakon in pravico, kakor pred tridesetimi leti. Jaz ne dvomim, in tako pravijo tudi boljši pozna- valci ameriškega življenja, da bi južani, ko bi dobili ne- odvisnost, kmalu jo pritirali do diktature ali pa dedne kraljevine minja, da se kaže obcinam v takih slučajih pritožiti, da se konečno stvar prav resi. Poročevalec Grasst-lli trdi tudi, da mora tista občina plaćati stroške, kjer ubožec umrje. Poročilo se na to odobri. Isti poslanec dalje poroča o deželno-od- borskem poročilu „deželna prisilna delavnica". Poročevalec n predlaga : 1 ) Potreba primerne krajše zveze deželne prisilne delarnice z novo deželno bolnico preko Ljubljanice se pripozna; 2.) nameravana gradnja lesene brvi preko Ljubljanice se v to svi lio odobruje in zanjo deželnemu odboru dovoljuje kredit 1500 gld. predujemno iz deželnega zaklada; 3.) za nepriča- ta kratki čas, ko so popolnoma samostojno kovani slučaj, da dežela ne doseže inštancnim potom dovo gospodarili, je ves jug bil despotično vladana dežela v ljenja za gradnjo lesene brvi, dovoljuje se deželnemu odboru vojnem stanji. Narod se je goljufoval na najgrši način. Porazi so se premenjavali v zmage, neznatne praske v istotako predujemno iz deželnega zaklada kredit da mej deželno prisilno delarnico in novo 6000 gld bolnico zgraditi dá sijajne bitve. Stvari, ki so bile ugodne za vojne namene mestu lesene, železno brv preko Ljubljanice. Predlogi se ? sprejmo in poročilo odobri Isti poslanec poroci o deželno- so vladni organi jemali brez vsake odškodnine, nič vredni odborskem poročilu „Deželni dobrodelni zavodi". Poslanec dr. papirni denar se je proglasil za jednakoveljaven z zlatom, Tavčar predlaga z ozirom na to, da se je Hribarjev predlog odklonil : Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji poroča o tem, v katerem jeziku dopisuje cesarskim in drugim oblastnijam, in po kakih načelih se pri tem ravna. Posl. Klun pravi, da so on in njegovi somišljeniki zato gla- uveli so se vsi mogoči davki in naklade. Za časopise se uvela stroga cenzura. Sever pa tedaj ostal svoboden î kakor sicer časopisi so napadali ne le vlado, temveč tudi vojskovodje, pogosto so odkrivali vojne tajnosti, protivili sovali proti Hribarjevemu predlogu, ker so ga smtrali za ne-so se vojnim naredbam kongresa. Severni demokratje so zaupnico deželnemu odboru. Posl. dr. Vošnjak pojasnjuje po- stopanje dež. o bora glede jezika pri dopisovanji Na nemske dopise se odgovarja nemški na vse druge slovenski. Le redke so izjeme. Posl. Hribar obžaluje, da je njegov predlog pal in priporoča dr. Tavčarja predlog. Deželni predsednik baron Hein izjavlja, da je vlada enako pravična slovenskim kakor se ob najhujši vojski shajali in pred nosom izvršiteljnih in vojnih oblastij severa so skušali škodovati stvari se-verjanov in dajali so pogum svojim južnim tovarišcm, ustašem. (Dalje sledi.) nemškim vlogam, hitreje stvar gre, če so nemske. Poročilo Poučni in zabavni drobiž. Lepotičenje (šminkanje) žensk je že prastara navada. Že stare EgipČanke so se lepotičile. Barvale so belino v ocesu na zelenkasto, in so to tako razumele, da so njih oči imele nekak zelenkast lesk. Arabke in Tatarke si še dandanes barvajo oči. Fran Smetana, slavni skladatelj „Prodane Neveste" zložil šest oper, ko je že bil popolnoma zgubil posluh. Krotke zebre. Baron Rotšild v Londonu je dal ukrotiti tri. zebre in se sedaj z njimi vozi, kakor z drugimi konji. Doslej se je navadno mislilo, da se zebra ne da ukrotiti. je še se na to odobri in sprejme dr. Tavčarjev predlog Brez debate se odobre deželnoodborska porocila „Zakonski nacrti" (poročevalec posl baron Rechbach), nDavki" (poročevalec pos Pfeifer); r Deželne podpore" in „Občinske řeči" ( porečevalec posl. Arko). Posl. dr. Žitnik poroča imenom finančnega odseka o odpomoci zoper škodo povodnji v dobrinski občini deželnih sredstev se dovoli 900 gld., to je 30 0 sklene prositi za državno podporo. o stroškov Iz in Deželni zbor kranjski. popoludanski seji dne 11. febr. poroča posl. Grasselli podjetniku sti poslanec poroča o poročilu glede oskrbljenja občine Ambrus z vodo in predlaga : 1 ) Poročilo dež odbora o obravnavah z visoko vlado glede oskrbljenja občine Ambrus in sosednih vaši z vodo se jemlje na znanje. 2 ) Deželnemu odboru se naroca, da takoj pricne vodoprávně obravnave zaradi eventuvelne pridobitve vodne sile in pravice do dobivanja vode. 3.) Za napravo vodovoda v čelem obsegu se deželni prispevek razdeli v tri letne obroke po 11.000 gld. in pričenši z 1 1895. vstavi v proračun deželnega zaklada, vsled česar se v lánském zasedanji dobíjeno, pa neporabljeno predplačilo 3000 gld. zviša letos za 8000 gld. ter tako kot prvi obrok doloci 11 000 gld. 4) Deželni odbor se pooblašča, da ob svojem času napravo vsega vodovoda od ia ali po jednotnih cenah ali za pavšalni znesek, o letnem poročilu deželnega odbora „Posebni prigodki, deželni kakor se mu najprimernejše in najugodnejše zdi za deželne odbor, razdelitev referatov, seje. Posl. Hribar kara deželni finance. Sprejmo se ti predlogi in resolucija, da se ji pri od- odbor zaradi prevelikega nemškutarenja in predlaga : Deželnemu daji del na domaće delavce v prvi vrsti ozirati. odboru se naroča, naj v varstvo veljave slovenskega jezika Hribar poroča o deželnem prispevku za hidrografični Poslanec posel lia Kranj skern, katerega namerava pri spe vek 1155 gld., t predlaga predsednik baron Hein priporoca, PoroČevalec vzdržuje svoj predlog, ustanoviti visoka vlada in odboru in sele poodobrenju te korp sme tak tehnik 30 •/, da naj vseh stroškov. Dež. slovati pri nadzorstvu tega vodovodneg delà r e želnemu od se dovoli 50 « se tudi 0' oboru se naroca. da stori sprej me podpore Poslanec KI potrebne korake v dosego drža proti predio Posl Ark sklepčnosti zbornice ni moglo v tej seji glasovati Posl baron Schwegel poroča o nákupu zemljišča poleg Ru- in Hribar ga toplo priporočata, o predlogu se zaradi dolfinuma v muzejske namene in imenom finančnega odseka predlaga : Deželni odbor se pooblašča, da se v svrho pospe- ^evanja prizadevanj glede premeščen^a kakega c. kr. obratnega železnic v Ljubljano, dogovori z mestno ob- ne- ravnateljstva drž Nadvojvoda Albreht. Občinski svet ljubljanski čino ljubljansko glede eventuvelne zamene za Bežigradom le- je imel minoli torek svojo sejo. Mestni župan se je v toplih žečih, deželi lastnih parcel za parcele v nacrtu kot skupina besedah sporni parceli slavnega vojskovodje avstrijskega, umrlega 1 in 2 zaznamovanih, 1134 621___i2 merečih parcel s nadvojvode Albrehta in je v znak žalovanja zaključi! pogojem, da se poravna diferenca mej kupno ceno parcel za cemur je občinski svet odobt Bežigradom in kupno ceno parcel mestne občine na Tržaški sejo, Raz vseh j; cesti, določeno na 5 gld. za n°, to pa za slučaj, da se po- zastave pogajanja glede ustanovitve železniškega prometnega ravnateljstva v Ljubljani. Ce ta leta ne imela uspeha, naj se za dogovorjeno ceno kupijo re- povodom smrti nadvojvode Albrehta vaje enoglasno pritrdil. poslopij v Ljubljani vise v znak žalovanja crne Pri d eželnem predsedstvu oglasili so se te dni zastopniki raznih tukajšnjih korporacij in društev, proseč je, i sožalje okega po- pogajanja tekom jednega da na Najvišjem mestu sporoci njih najodkritosrčnej Truplo čene parcele in glede njih porabe stavijo svoj čas primerni kojnika prepeljejo v soboto po noči iz Arko na Dunaj nasveti. Predlog se sprejme brez debate Prošnji gospo- Slovesni pogreb so bo vršil v t)rek dne 26 t. m ob uri darskega odbora v St. Petru na Krasu in podobčine Klenik popoludne na Dunaj za podporo za vodovod (poroČevalec posl. Višnikar) imenom železniškega odseka se izročita deželnemu odboru v rešitev Posl. dr. Schaffer o predlogu glede poroča Presvitli cesar je vsled smrti svojega strijca nad oj vode Albrehta pretr svoje bivanje na franco s rivijeri ustanovitve in se povrnil na Dunaji c. kr železniškega prometnega vodstva v Ljubljani Poroče- Krško Vsled obČne ž je sklical dne 17 febr valce vi predlog gre na to, da naj se vlada naprosi za župan dr. Mencinger hod Zbralo se ie od 80 volilcev ustanovitev, da se oproste nove zgradbe v ta namen 25 let okoli 50. V polju lnem, jedno uro trajajočem govoru raz- deželnih přiklad in da naj dežela skupno z interesovanim ljub- ložil pomen volitve in dokazal, da z i kega poslanea ni ljanskim mestom o tej zadevi postopa, se sprejmo ednoglasno. prostora v koalicij R idi tega je piporocal g profes se j Posl. Ker sn i k poroča imenom upravnega odseka o uvr Tomo Župana kandidatom Gospod profesor Tomo Župan stitvi nekaterih v kamniškem cestnem okraju se nahajajočih namreč pismeno izrazil. da se bode v opoziciji potegov obeinskih cest mej okrajne ceste. Uvrstitvi se pritrdi. Isti po- koristi slov naroda Navzoči volilci so mej glasnim odbrava za slanec poroča o prenaredbi § 5. zakona z dne 13 januvarija njem 1882. dež. zak št 25 leta 1886 , o odkupu posestev se přejeli kandidatom £ prof Župana. Deželni zbor kranjski zaključil se je dne 16 te držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in bruvarija zvečer s „Slava njih organe, z dotičnim načrtom zakona Dotični zakon se na presvitl cesarja c Za slovensko šolo v Velikovci so zložili in popřejme in pritrdi resoluciji, da naj deželni odbor v prihodnjem slali družbi sv. Cirila in Metoda duhovniki rojeni v brezniški zasedanji predloži še druge potrebne premembe tega zakona župnij 300 Daro cesta od PodreČe do smledniškega • I< mostu med okrajne ceste, žinahi (Weissenfelsj 10 Na predlog poročavalca posl Povšeta uvrsti se občinska na Trsteniku so ; Veleč ci i Frtin. Ivan Dolžan župnik pnijski upravitelj v Fu Frančišek Finž 6 semeniški du Združitvi vasi Gnadendorf in Hutterhàuser z mestom Ko- hovnik v Ljublj K Urban Golmajer, tomajski dekan v čevjem se pritrdi, (poroč posl dr. Tavčar). Prošnje: Vasi pok castni kanonik 20 K Tom Kajdiž, dekan v Mo Čadež pri Trebnjem, da bi deželni tehnik pregledal. kako bi ravčah (že popřej 6 K.) se ondi napeljala pitná voda ; posestnikov vasi Breže, da nik in dekan v Kranj 14 40 K Anton Mežnarec. mestni žup Josip Posačni župnik v se vodovod Vinice-Sušje podaljšal do vasi Breže (poročevalec Kotljah na Koroškem 20 posl baron Rechbach ; občine v Kropi, Kamnigorici in Ovsiši (že popřej 2 K,) Ivan Pristov, kapelan v nomlji Josip Pristov, kapelan v Dobu 10 za ustanovitev zdravstvenega okrožja v Kropi (poroč posl. Simon Pristov, beneficijat v Vidu pri Zatičioi 20 Dr Kersnik); županstva v Vel Poljanah za prenaredbo zakona o licenciranji plemenskih bikov (poroč. posl Povše) se iz- van Svetina. družbe sv. Ci gimn a in profesor v Ljublj u i Metoda (že popřej 10 K,) 26 nadzorništva : Fran- roče deželnemu odboru v primerno rešitev oziroma nadaljno čišek Vohinc, župnik v Križah pri TržiČi, zlatomašnik 20 poizvedovanje. lstotako se izročita deželnemu odboru v rešitev Anton Župan, kapelan c ia kr. mornarice v mornarski bolnici prošnji cestnega odbora v Radovljici za uvrstitev okrajne ceste v Pulj 0 Frančišek Župan, župnijski upravitelj v Po Lesce-Radovljica in Kamnagorica-Kropa-Podnart med dfželne ljanah v Istri 20 ceste in ona županstva v Staremtrgu in okrajnocestnega od- Tomo Župan, Mihael Župan, župnik v Sostrem 20 gimn profesor, prvomestnik družbi Cirila in bora v Črnomlji za napravo ceste iz Starega trga do Broda Metoda (že popřej 20 K,) 40 ob Kolpi (poroc. posl Kersnik) tem darom si je prido Posl Lenarčič poroča bila skupina duhovnikov BrezniČanov pokroviteljstvo družbe sv. o prošnji županstva v Gorenjem in Dolenjem Logatcu za pod- Cirila in Metoda. Zastopnik pri veliki skupšeini bo najmlajši poro v svrho naprave vodovoda in -imenom upravnega odseka župnik, za sedaj veleč. g. Josip Pogačnik, župnik v Kotljah predlaga : Logaški občini dovoli se za zgradbo vodovoda od na Koroškem. Nabiratelju kateri se gospodom darovateljem se spopolnila še druga pokroviteljnina, katere polovica ]e proračunanega zneska 30 °/0 ako država, kakor je to navadno, iskreno zahvaljuje, izrekla se je od neke strani želja, da dovoli iz melijoracijskega zaklada 50 °/0 prispevka. Znesek te podpore postavi se v proračun leta 1896, ter se ima delo izvršiti, kadar bode deželni hidrotehnik izvrši! ona vodovodna z nabranim zneskom V ze jako te mi ž i veli ! plaćana. Ako je več gospodov ro- Potem bil poleg najmlajšega delà, katera so sedaj vže v izpeljavi, ali pa če mu bode mo- župnika drugi zastopnik pokroviteljev najstarejši kapelan goče, mej tem časom tudi to delo nadzorovati. Ako bo pa Naj dostavimo temu poročilu nekatere stavke iz pisma obeina hotela; delo prej izvršiti, mora ona pokriti one stroške iiadzorstva, kateri presegajo proračunani zmesek tega nadzostva. Y tem slučaju pa mora občina dotičnega naznaniti deželnemu ter m žili navedeno , s ka- gospod nabiratelj spodbudil svoje rojake, da so zlo- je družba sv. Cirila in Metoda svoto : „Odkar razglasila sklep, da hoče ustanoviti v Velikovcu štirirazredno slovensko šolo, katero bodo vodile šolske sestre, zaČeli so jej v obilnejši nieri prihajati darovi, zlasti od duhovske strani. Obilnih darov bo pa družba tudi potřebovala, da srecno izvrši ta svoj pogumni a velevažoi ukrep Slovenska sola v Velikovci pod vodstvom šolskih sester bo brez dvombe rešilno zavetišce premnogim slovenskim otrokom v tužni Koroški ne le v narodnem. ampak prav tako tudi v verskem oziru. — Ne dvomim, da bo sola izvrstnih odgojiteljic — šolskih sester — v kratkem času raztezala svoj blagodejni vpliv ne le -- - »i » po bližnji velikovški okolici, ampak po vsej Koroški. koder se še glasi slovenska govorica. — Brezničani smo nekako so-sedje koroškim Slovencem ; naši oČetje so bili od nekdaj v prijateljski dotiki ž njimi Pokažimo jim duhovniki BrtzniČani ob priliki, ki je žanje v verskem in narodnem oziru tako eminetne važnosti, skupno svoje simpatije s tem. da zložimo za šolo v Velikovci 200 kron, kolikor znaša pokrovitelj-nina za družbo sv. Cirila in Metoda. * Morda spodbudimo s svojim izgledom tudi druge skupine duhovnikov ali neduhov-nikov, da začno piistopati na ta način kot pokrovitelji družbi sv. Cirila in Metoda". — Da se izrečena nada uresniči, to je tudi naša iskrena želja. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Imenovanje. Učni minister je imenoval stolnega župnika v Ljubljani, g Janeza Flisa, in profesorja na gimnaziji v Novem mestu, g Ivana Verhovca, konservatorjema centralne komisije za ohranitev umetninskih in zgodovinskih spo-menikov. — Ljubljanski javni napisi.. 0 pritožbi mestne obcine ljubljanske zoper prepoved deželnega odbora kranjskega glede samoslovenskih javnih napisov. vršila se bode obravnava pri úpravném sodišči na Dunaji dne 20. marcija t. 1. — »Glasbena Matica« v Ljubljani priredi svoj pri-hodnji veliki koncert dne 7. marcija t. 1. — Vreme. Po neprestanem snežovanji se je zadnje dni vreme ustanovilo in imamo zdaj jasne in občutno mrzle dneve. V jutro kaže toplomer do 15 stopinj pod niclo. Moč solnca je opoldne pac taka, da se sneg taja, a z ozirom na debelo snežno odejo in n^ požni čas že, v katerem smo, je pač želeti skorajšnje premembe glede sedanjega suhega vremena. Treba je v kratkem poštenega juga, da ugonobi debel sneg, sicer — bo ozimini slaba pela. — Novo podružnico kmetijske družbe kranjske so ustanovili v nedeljo dne 17. t. m. v Velikih LašČah za obcino Vel. Lašče in za sosednje obcine. — Za konjerejce. Po prizadevanji samostalnega konje-rejskega odseka c kr. kmetijske družbe kranjske se bodo letos na Kranjskem spuščali brezplačno cesarski žrebci — Za napravo vodovoda v obcini Stlce v posto-jinskem okraji je dovolilo poljedelsko ministerstvo 1800 gld. Vsi stroški so proračunjeni na 4545 gld. — Na c. kr. strokovni šoli za lesno obrt v Ljubljani otvori se prihodnji mesec oddelek za pletarstvo. Stro-kovnim učiteljem je imenovan gosp. J. Baran iz Sobjeslava. V prospeh pouka otvori 1 se bode še letošnje leto vrt za pri-delovanje vrbovine in sicer na Tivolskem travniku poleg drsa-lišča, kateri prostor je mestna občina v to svrho brezplačno prepustila. Da se v Kropi in Kamnigorici glede na tamošnjo bedo čim preje udomači pletarski obrt. sklenil je deželni odbor dovoliti za učence iz omenjenih krajev posebne ustanove. Ker je sodba strokovnjakov. da bi bil tudi popotni pouk o pletarstvu potreben, namerava se tudi tega uvesti. — I. letošnje porotno zasedanje pri tukajšnjem deželnem sodilči se prične v pondeljek dne 25. t. m. in pridejo na vrsto : Lovro Rožnik in Janez Zore, teško telesno poško-dovanje ; Janez Kralič; 26. febr. Jože Koren in Jože Rahné, tatvina iz navade; 27. febr. Andr Furlan, tatvina iz navade. Dve ali tri obravnave se še razpišejo. — Ustřelil se je v noči mej 18. in 19. febr. v neki šupi za Trnovim v Ljubljani 151etni realec Milan Meden. Povod samomoru je baje slabo šolsko spričevalo. — Nezgoda na južni železnici. Dne 20. t. m. v jutro trčil je iz Ljubljane idoči mešani vlak na Lazih na ondi se nahajajoči tovorni vlak Stroja in nekaj voz se je znatno-poškodovalo Druge nesreće ni. Nesrećo je menda provzročila gosta megla. — Življenje rešil. Pred kratkim sta se vračala ob velikem snežonm viharji posestnika Anton Ptnko in Anton Kurent iz II Bistrice in tri ure oddaljeno Nadanje Selo domov. Mej potoma je Kun-nt opešal Penko ga je zadel na rame in nekaj časa nesel. Pošle so pa tudi temu moči, nakar je Ku-jenta pustil ob potu, sam pa hitel v bližnjo doinačo vas in sklical ondi ljudi, ki so šli po otrpnjenega Kurenta in ga přenesli v najbližjo hišo, koder so ga po 18urnem drgnenji zopet k zavesti spravili. — Ponesrečil je vsled lastne neprevidnosti dne 11. t m. 181etni Anton Smolej iz Koroške Bele v tovarni kranjske-industrijske družbe na Savi. Zlomilo mu je večkrat desno roker in obe nosi — K smrti obsojeni. V Vrasji na Ogerskem scr kmetje nekega skopuha zvezali, vlekli v klet in ga pretepalir da so ga na pol ubili Njegovo devetdesetletno mater so ubili. Dva tisoč goldinarjev denarja so odnesli in več dolžnih pišem uničili. Sodišče je tri obsodilo na vešala, druge pa v petnajst-letno in dosmrtno kažen. — Zadusil se v gnojni jami. V Miihllhelu pri Ljubn« na Gorenjem Stajarskem je neki otrok pal v gnojno jamo iiř se zadusil. — Sneg v Ameriki. V južnem delu Georgie je pal jako debel sneg V jednem samem kraji je vsled snega it* mraza poginilo 2500 ovac — Mraz. Nenavaden mraz je letos skoro po vsej Evropi. Tudi iz Italije prihajajo poročila o nenavadno hudi zimi. V Padui in Bologni imeli so te dni po 9°, v Parmi in Modeni po 10°, v Cremoni in Baresu po 11°, in v Turinu in Miran-doli pa celo po 14° mraza, kar je nenavadno veliko za tamo^ šnje razmere. V Messini našli so jednega moža zmrznenega. — Ravno tako je tudi mraz na Ogerskem V Budimpešti imeli so te dni 10° mraza, v nekaterih krajih ga je pa bilo-celo do 18°. — V Galiciji in Bukovini je pa pal meter debel sneg in je več dni bilo ustavilo vso vožnjo po ž^leznicah — Poskušen rop. V jedni najživahnejših ulic v Le-vovu so napali v neki kleti za sadje mladi deČaki trgovca s sadjem Gorczakowskega in ga tako pobili, da so mislili, da je mrtev. Umrl je nesrečnež v bolnici, zlož'nce pa ima policija V kleti so vse oropali. — Nevarno opekel se je neki delavec Palalonr barvilnici za svilo na Dunaji. Pal je v kotel z vrelo vodo — Vlaka vkupe trčila. Pri Hlinském na Češkein sta vkupe trčila tovorni in mešani vlak in je bilo sedem ljudij hudo poškodovanih. — Poskušen umor in samomor. V Čejovu na Češkem je Janez Kratochwil ljubil neko dekle in ž njo imel otroka. Ered tremi leti je moral k vojakom. Zgovorila sta se, da se vzameta, ko so povrne od vojakov. Ko je přišel od vojakov, so pa dekletovi stariši se upirali tej ženitvi. Sklenil je zatorej ljubico ustreliti, potem pa sam sebe. Sel je neki večer v hišo k svoji ljubici, hitro ugasnil luč in štirikrat z revol-verjem ustřelil na njo. Potem je bežal- iz hiše in se zunaj sam ustřelil. On je bil takoj mrtev, dekleta pa v temi ni dobro* zadel in jo je le malo poškodoval. — Najstarši hišnik v Pragi. Te dni je umrl v Pragi najstarši hišnik (Hausmeister). Imel je 86 let in je svoje službo vedno při jedni hiši opravlja! 58 let. 19 — Za žensko preoblečen. K branjevki Novaček v llernalsu na Dunaji je přišel te dni neki možki v ženski obleki. Vprašal je, če ne stanuje v hiši neka perica. Branjevka je bila v strahu, ker ga je po glasu spoznala, da je moški, posebno ker se je tujec bližal njej za prodajalnično mizo. Tujcu je pal pri tem robec z glave in se je videlo, daje moški. Branjevka je jela klicati na pomoč Na klic sta planila hitro |)0 konci štirinajstletna hči in desetletni sin v sosedni sobi. Pri tem sta pa prekucnila dva stola. Tujec slišavši ropot, jo je hitro pobegnil. Na ulici je vec ljudij teklo za njim, da bi ga vjeli, a je jim le ušel. Pri preganjanji se je dobro videlo, da je imel moske hlače pod žensko. obJeko. — Tatvina na pošti. Na pošti v Spandau je zginil