r' $	»
uDn M tb2M jpimsžimSM din M MU® ai®w> Hegli® imnj)lb®I]p(g$ din M iirg-sMdiMl legij)® Mi innEri®,, din M MnegM ipndM Sl	Mi ILfJ iadil^
din M MM MtoiirH, sip©IM Mi w®s<gM»
To so želje:
župana, občinske uprave, občinskega sveta in uredništva glasila.
Spremembe prostorskega plana
V	oktobru je občinski svet občine Trnovska vas sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Trnovska vas, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 108/03 z dne 7. 11. 2003 in začne veljati osmi dan po objavi. S sprejemom tega odloka je prišel do konca postopek sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine, s katerim bo omogočena gradnja ali prodaja gradbenih parcel v naši občini.
V	postopku je bilo obravnavanih za spremembo iz kmetijskih zemljišč v stavbna za 156.760 m2 ali 15 ha, 67 arov in 60 m2.
1. Odobreni posegi - usklajeni, ki so dobili soglasja vseh soglaso-dajalcev in bili potrjeni tudi s sklepom Vlade Republike Slovenije dne 7. 10. 2003.
K. O. BIŠ
Parcele: 1075, 880-del, 882/1-del, 882/1-del, 882/2-del, 3, 284/1, 908-del, 938, 940,941,943,944,945,946-del, 286/1, 288/1-del, 285, 286/2, 35/2, 68, 54/2, 932/1, 932/2, 931, 929/1-del.
K. O. Bišečki Vrh
Parcele : 72-del, 74/4, 74/6-del, 286-del, 289-del, 679, 678/1-del, 159-del, 160, 343/1-del, 343/2, 60, 334-del, 464-del, 272/2, 161, 162/1, 497 - del, 500-del.
K. O. Ločič
Parcele: 72/1, 72/2, 72/4, 77/2, 77/3-del, 63/1-del, 63/2-del , 284, 286/1, 286/2, 286/3.
K. O. TRNOVSKA VAS
Parcele: 539/3-del, 539/4-del, 548, 535/2, 761/4, 470/1, 469-del, 938/4, 575/1, 761/1, 757/2, 757/3, 757/4, 983/2, 983/5
K. O. TRNOVSKI VRH
Parcele: 245-del, 242-del, 238/2-del, 262, 268, 258, 272, 551-del, 555-del, 498/2, 232-del,218-del, 26/1-del
SKUPAJ USKLAJENI POSEGI: 86.843 m2 ali 8 ha, 68 arov in 43 m2. 1. Neusklajeni posegi - ni soglasja soglasodajalcev (ministrstev)
k. o. Bišečki Vrh
Parcele : 619, 990/3, 991, 620, 989, 878„877„592,182/2, 977/2,
k. o. Ločič
Parcele : 281/1, 281/2, 226, 81, 78,79,80/2
k.o. Trnovska vas
Parcele: 635/4, 747/1, 754/2, 755, 748/1, 748/4, 1015, 1016, 682,687/2, 904,
k. o. Trnovski Vrh
Parcele : 167/2.167/1. 168, 127/2, 417,1006/2, 1007, 761, 843/6, 797/3, 693/1, 695, 497 158/2 Parcela: 577 (postopek ustavljen).
k. o. Biš
Parcele: 718, 478/4, 478/6, 478/3
NEUSKLAJENI POSEGI SKUPAJ: 70.017 m2 ali 7 ha 0 a in 70 m2
Na ministrstvu za okolje, prostor in energijo, uradu za prostorsko planiranje, so nam očitali prosti fond nepozidanih stavbnih zemljišč predvsem v ureditvenih območjih naselij Trnovska vas in Ločič.
Po podatkih, s katerimi razpolagamo, je v naselju Trnovska vas 4 ha in 44 arov nepozidanih stavbnih zemljišč, s spremembami plana pa dodatno 2 ha in 20 arov, skupaj v naselju Trnovska vas 6 ha in 64 arov.
V	naselju BIŠ je bilo prostih 81 arov nepozidanih stavbnih zemljišč, s spremembami plana pa dodatno 3 ha in 68 arov, kar je skupaj 4 ha in 50 arov.
V	naselju LOČIČ je bilo prostih 1 ha in 1 ar nepozidanih stavbnih zemljišč, s spremembami plana dodatno 69 arov, kar je skupaj 1 ha in 70 arov.
V	območjih naselij razpršene gradnje, kjer ni ureditvenih območij, naselij BIŠEČKI VRH, TRNOVSKI VRH, ČRMLJA IN SOVJAK je na razpolago na novo 2 ha in 10 arov stavbnih zemljišč, ki so bile odobrene s spremembami tega plana.
V	občini Trnovska vas je na razpolago skupno 14 ha in 94 arov stavbnih zemljišč, na katerih je možno graditi objekte stanovanjske in poslovne gradnje.
Irena Polič
9. redna seja občinskega sveta
16. 12. 2003 je zasedal občinski svet občine Trnovska vas na 9. redni seji. Po pregledu izvrševanja sklepov 8. redne seje je ponovno obravnaval zahtevek za povišanje cene proizvodnje in distribucije vode, ki ga je podalo Komunalno podjetje Ptuj. Po daljši obrazložitvi je bil sprejet sklep, da se cena vode poviša za 2,3 %, kar pomeni pri povprečni porabi gospodinjstva 480 tolarjev letno oziroma mesečno 40 tolarjev višje položnice.
V nadaljevanju je bil sprejet odlok o spremembah odloka o proračunu občine Trnovska vas z naslednjimi bistvenimi spremembami: prihodki proračuna so znižani za 6,9 mio od planiranih in bodo doseženi v višini 173,3 mio. Odhodki bodo posledično temu prav tako znižani na 177,6 mio iz prvotno predvidenih 184,5 mio. Razliko med prihodki in odhodki pokriva prenos sredstev iz lanskega leta. Pri obravnavi osnutka Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se je občinski svet odločil, da se osnutek potrdi, druga obravnava odloka pa se izvede na naslednji seji. Z noveliranim odlokom se nadomešča sedaj veljavni odlok, ki je bil sprejet v letu 2001, vendar smo ga zaradi zakonskih sprememb morali dodelati in smo se zaradi boljše preglednosti kot za spremembe odloka odločili za novelirani odlok. V njem je na novo razdelano nezazidano stavbno zemljišče, za katera je s prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb. Pri odločitvi, ali določiti več območij v občini, na katerih se plačuje nadomestilo, je ostala odločitev, da je celotno območje občine v enem območju, kot je že v obstoječem odloku. Prav tako so ostala ista merila za določitev višine nadomestila, opremljenost stavbnega zemljišča ter namembnost stavbnega zemljišča, namenska uporaba in izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v pridobitni dejavnosti in možnost intenzivne rabe komunalnih in drugih objektov. Zaradi jasnosti pa smo precej razširili poglavje, ki obravnava oprostitve plačila nadomestila za fizične in pravne osebe oz. samostojne podjetnike.
Občinski svet je določil vrednost točke za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004 v višini 1,10 SIT za zazidano stavbno zemljišče in v višini 0,10 SIT za nezazidano stavbno zemljišče.
Sprejet je bil tudi sklep o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno omrežje v občini in tako znaša za najpogostejši priključek 3/4 cole sedaj povračilo 92.562,69 SIT.
Občinski svet je zavrnil predlog za pristop k skupni občinski upravi za področje urejanja prostora (prostorsko planiranje) z obrazložitvijo, da bomo počakali na sprejem Zakona o lokalni samoupravi, ki bo za občine, ki imajo manj kot 3000 prebivalcev, določil obvezo vključevanja v skupne občinske uprave. Skupna občinska uprava, ki je bila ustanovljena za področje občin, ki so nastale iz bivše občine Ptuj, tako opravlja naloge urejanja prostora za 12 občin (razen Destrnika in Trnovske vasi) inšpekcijskih služb za vseh 14 občin varstva okolja (za vseh 14 občin) ter infrastrukturo oziroma cestno dejavnost za 4 občine.
Najem prostorov za potrebe veterinarske ambulante z najemnikom Alešem Korentom je bil podaljšan za 2 leti za isto kvadraturo in ceno, preračunano v evre.
Obravnavano je bilo tudi poročilo uredniškega odbora za glasilo Trnovski zvon. Občinski svet je sejo zaključil ob 23-30.
Irena Polič
Kulturno društvo Muršec-Živkov želi vsem občanom blagoslovljen božič ter srečno, zadovoljno in predvsem zdravo leto 2004.
Celostni razvoj podeželja in obnova vasi ali CRPOV Trnovska vas
Težko bi našli na podeželju človeka, ki še ni slišal za projekte CRPOV. Malokdo pa ve, kaj sploh so projekti CRPOV, zakaj smo jih v Sloveniji začeli izvajati in komu so sploh namenjeni.
Minilo je že celo desetletje, odkar se je v Sloveniji začel izvajati program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi ali kratko program CRPOV. Načrtovati in sprejemati odločitve za razvoj podeželja je resna in zahtevna naloga. To je razvojna pot, ki vodi po stopnicah, ki jih ne moremo preskakovati. Lahko jih načrtujemo in prehodimo bolj ali manj lagodno, z več ali manj spotikanja in uspehov. Primeri dobrih praks v okoliših, ki so v program CRPOV vstopili že pred desetletjem, kažejo, da dobro pripravljen in izveden program CRPOV služi in pomaga bolje živeti ljudem na podeželju, ljudem, ki jim je podeželje dom in delovni prostor. Zaradi tega morajo prav podeželani postati eni najbolj aktivnih načrtovalcev razvoja podeželja Program CRPOV se izvaja po stopničkah ali fazah. Nobene se ne da preskočiti. Obstajajo tri stopničke ali faze:
-	prva je pripravljalna ali faza, v kateri se popiše dejansko stanje na vseh področjih življenja, v katerih podeželani živijo. Popiše in analizira se stanje v življenjskem, naselitvenem, družbenem, kulturnem in delovnem prostoru. Ugotavljajo se želje in potrebe prebivalstva
-	druga faza je uvajalna ali faza, v kateri se pripravi razvojni program
podeželja. V tem programu je zapisana pot, ki pelje do uresničitve tistih želja in potreb, ki so jih podeželani izrazili v prvi fazi
-	tretja faza je izvedbena ali faza, v kateri posamezniki uresničijo svoje potrebe in želje. CRPOV v Trnovski vasi
Prva faza projekta CRPOV se je v Trnovski vasi začela izvajati oktobra 2002 in je bila zaključena septembra 2003.
Predpisano je, da vasi, ki sodelujejo v projektih VTC, ne morejo biti vključene v projekte CRPOV in obratno. Zaradi tega so bile v občini Trnovska vas v projekt CRPOV vključene samo vasi: Biš, Trnovska vas, Ločič, Sovjak in Čnnlja. Ostale vasi so namreč vključene v projekt VTC. Pri zbiranju podatkov je sodeloval tudi Zavod RS za zaposlovanje, ki je omogočil, da je zbiranje podatkov potekalo s pomočjo javnih del. Deset brezposelnih oseb je več mesecev zbiralo podatke na terenu, se pogovarjalo s prebivalci, listalo po arhivskih podatkih, fotografiralo kulturne in zgodovinske znamenitosti ipd. Iz zbranega materiala je nato nastal 150 strani obsežen popis vseh petih področij, ki jih je potrebno analizirati.
Prvo področje: življenjski prostor Za vsako vas, ki je bila vključena v program CRPOV, je nastal zapis o njenem geografskem položaju: na kateri nadmorski višini leži, kakšna je njena lega, kakšne so njene geološke značilnosti (sestava prsti, kamenine, koliko je ravninske površine, v kateri zgodovinski dobi je nastalo gričevje ipd.),
kakšno je podnebje in kakšen je njegov vpliv na rodnost zemlje, kakšno rastlinstvo prevladuje, kakšno je vodovje in kako se obnaša ilovica v suši oz. v poplavah.
Drugo področje: naselitveni prostor Iz dokumentov, ki so bili zbrani v tej fazi CRPOV, izhaja, da se je že v 15. stoletju kot prva vas na tem območju pojavila Črmlja. Šele dvesto let kasneje, leta 1782, so bili prvič omenjeni kraji Biš, Bišečki Vrh, Sovjak. Današnji center občine se je začel razvijati leta 1786, ko so začeli graditi cerkev, v kateri je bila prva sveta maša že 1. januarja 1790.
Danes je občina Trnovska vas zaključena geografska celota, ki se razvija v podeželsko močno naselje ob regionalni cesti Ptuj-Lenart. Pretežno razpršeno gradnjo želi občina z urejenim prostorskim planiranjem urediti tako, da bo omogočen trajnostni razvoj naselij. Zaradi tega veliko pozornost posveča izgradnji infra-stmkture.
Tretje področje: družbeni prostor
Področje vseh petih vasi, zajetih v raziskavo, je bilo poseljeno že v predrimskem času, ostanki najdenih predmetov pričajo, da so bili ti kraji naseljeni že v 6. stoletju n. š. Tudi listine iz 14. stoletja pričajo o poseljenosti in o bogatih vaseh. Temu primerno je osnovna šola prvič odprla vrata že leta 1790 in kmalu jo je obiskovalo že 100 otrok. Od takrat naprej so imeli ljudje v teh krajih tudi svojo narodno nošo. Možje in fantje so nosili dolge breguše (široke pisane dokolenske hlače) in prek njih srajce do stegna. Oboje je bilo iz domačega platna. Čez srajco so oblekli moder ali rdeč proslek (kamižol) in iste barve pas, suknjeni moder plašč s širokim ovratnikom (golerom). Glavo jim je pokrivala kosmata kapa ali čm klobuk s širokimi krajniki. Obuti so bili v škornje z visokimi opetnicami. Ženske so oblačile raš (janka) s starimi gubami, segajoč pod kolena, rdeč ali moder telesnik (modrc), prešit s trakovi v različne barve, namesto srajce pa bele rokavce. Obute so imele črevlje z visokimi opetnicami in mnogogubnimi sarami. Omožene žene so nosile na glavi snežno bele peče (rute), dekleta pa so hodila gologlave. Le preko čela so si navezale 6-8 svilenih trakov. Zadaj pa so jim visele kite s spletenimi trakovi. Po podatkih statističnega urada Slovenije iz leta 2000 je na tem območju 1280 prebivalcev, od tega 627 žensk in 653 moških.
V okviru raziskave je bila napravljena tudi podrobna analiza o delovnoaktivnem prebivalstvu, o brezposelnih, dnevni migraciji ter o izobrazbeni strukturi. To so statistični podatki, ki jih v tem članku ne bomo podrobno opisovali, jih je pa moč pogledati v zapiskih projekta. Četrto področje: delovni prostor Kot prva dejavnost na tem področju je bilo podrobno raziskano kmetijstvo. Skupna velikost vseh kmetijskih gospodarstev je 174 ha. Od tega je 44 ha v lasti gospodarjev, ki imajo do 2 ha zemlje, 65 ha je v lasti tistih, ki imajo 2-5 ha kmetijske zemlje, 39 ha je v lasti tistih, ld imajo 5-10 ha zemlje, 26 ha je v lasti tis-
tih kmetov, ki imajo več kot 10 ha zemlje. Večinska kmetijska dejavnost je živinoreja (govedoreja, prašičereja), sledijo pa ji t.i. kmečki sadovnjaki, ki predstavljajo tradicionalno obliko travniško-sadjarske rabe kmetijskih zemljišč. V strukturi sadnega drevja prevladujejo jablane, sledijo jim češplje, slive, breskve in marelice. Nadalje je bilo v raziskavi ugotovljeno, da so se začeli ljudje zavedati pomena zdrave pitne vode in naravi prijaznega kmetovanja. To je posledica ekološkega ozaveščanja prebivalcev. Dopolnilne dejavnosti na kmetijah niso na tem območju nič novega. Ljudje so jih opravljali poleg kmetovanja že v prejšnjih časih, čeprav so jih mogoče drugače poimenovali. Iz anketiranja, ki je bilo izvedeno v vsakem gospodinjstvu, izhaja, da ni domačije, na kateri ne bi vsaj en družinski član opravljal še kakšno dejavnost. Bolj iznajdljivi jo znajo unovčiti, dmgi jo opravljajo, kot so sami rekli,» za svojo dušo«. Najbolj tipični primeri rokodelske obrti, ohranjene še do današnjih časov, so: lončarstvo, pečarstvo, pletarstvo, tkalstvo in krovstvo. ZAKLJUČEK IN SMERNICE ZA NAPREJ Prva faza projekta CRPOV je pokazala, da ima občina Trnovska vas nekatera področja dobro razvita (prostorska ureditev, infrastruktura), drugih pa sploh nima ali pa niso omembe vredna (malo gospodarstvo, turizem, obrt). Nekatera področja, kot je npr. kmetijstvo, kjer prevladujejo male kmetije (2-5 ha), na katerih se ukvarjajo z ekološko zahtevnimi dejavnostmi (živinoreja, GVŽ na ha) se bodo morale prilagoditi zahtevam o ohranjanju narave ali pa se preusmeriti v ekološko manj zahtevne dejavnosti.
Vsaka sprememba obstoječega ali uvedba novega je povezana s finančnimi sredstvi in s kvalitetnim strokovnim svetovanjem. Obojega prebivalci občine Trnovska vas nimajo, zato je nujno, da se že sedaj tako občina kot prebivalci sami začnejo pripravljati na leto 2004, ko bo možno koristiti nepovratna sredstva evropskih strukturnih skladov. Do teh bodo upravičeni samo tisti, ki bodo imeli izdelane razvojne programe. Izdelava le-tega, katerega sestavni del so programi za posamezne dejavnosti ali posamezna gospodarstva, pa je predvidena v drugi fazi projekta CRPOV oz v drugi fazi projekta Gurmansko-rokodelska pot skozi Slovenske gorice.
Pripravila: Dragomira Zelenik, vodja razvojnih programov VITA
Iskrica
Ljubezen je tako potrebna kot kruh.
Honore de Balzac
Praznovanje petega občinskega praznika
Trnovska vas praznuje svoj občinski praznik, ko v deželo zakoraka jesen s svojimi toplimi barvami, ko se počasi usuje listje in ko god praznuje farni zavetnik sv. Bolfenk. V soboto, 25. oktobra 2003, smo se občani in povabljeni gostje - župani sosednjih občin - zbrali na športnem igrišču v Trnovski vasi, kjer smo bili priče odprtju in blagoslovitvi novega sanitarnega objekta in parkirišča ob športnem igrišču, vrednega 24 milijonov tolarjev. Tri milijone je prispevala fundacija za šport, 6 milijonov je primaknilo ministrstvo, 15 milijonov pa znaša delež občine Trnovska vas.
Osrednja proslava s kulturnim programom se je nadaljevala v kulturni dvorani. Popestrili so jo mladi pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas s pesmimi Pustite nam ta svet, Pikapolonček in Angina pod vodstvom korepetitorice Mihaele Burina.
Razmišljanje ob petem občinskem prazniku je podal župan Karl Vurcer, ki je med drugim izpostavil pomen malih občin, ki so v času razvoja lokalne samouprave zelo veliko pridobile tako v infrastrukturi kot pri varovanju okolja.
Na prireditvi so se predstavili tudi ljudski pevci Kulturnega društva Trnovska vas s pesmimi, ki so se pele že pred 40 leti: Pesem kopačev in Po dve, po tri so zbrane.
Na violino sta zaigrali Ana in Polona in tako za trenutek ustavili čas s prijetnima skladbama.
Podeljena so bila tudi občinska priznanja.Letošnja dobitnika občinskih priznanj sta Angelca Fras za pedagoško in naravoslovno delo in Jožef Pihler za obrtništvo v občini Trnovska vas.
Angelca Fras, profesorica razrednega pouka in pedagoški vodja osnovne šole v Trnovski vasi, je dobitnica občinskega priznanja za odlične naravoslovne projekte in uvajanje učencev v sonaravno bivanje.
Predstavljeni projekti so: Zdravo jabolko, Zdrava šola - jabolko je zdravo, Sive čaplje, Kmečka lastovica, Mestna lastovica in Učna pot
Jezera.
Projekt Sive čaplje je bila najboljša naloga leta po mnenju ornitologov v svoji kategoriji in je prejela srebrno priznanje Znanstvenoraziskovalne agencije Bistra.
Raziskovalna naloga Kmečka lastovica je prejela zlato priznanje. Mestna lastovica v Trnovski vasi je prejela zlato priznanje ornitologov in Bistre. Raziskovalne naloge so dopolnjene z dvema videokasetama, ki sta bili predstavljeni ob predstavitvi projektov v Celju in Ljubljani na srečanju ornitologov Slovenije.
S tem je Angelca Fras izjemno nadgradila svoje pedagoško delo, prikazala ljubezen do narave in del tega trajno prenesla na svoje učence. Z omenjenimi projekti je pripomogla k večji razpoznavnosti naše občine.
Jožef Pihler, samostojni podjetnik, je prejemnik občinskega priznanja za uspešno razvijanje podjetništva v občini Trnovska vas, ki ga je pogumno zastavil na enem izmed najmanj razvitih, a najpotrebnejših področjih domačega kraja. Delo je zastavil na osnovi delovnih in strokovnih izkušenj ter kvalifikacij, ki jih je pridobil v 12-letnem neposrednem delu v gradbenem podjetju. Leta 1997 se je odločil za samostojno obrt - polaganje cementnih tlakov ESTRIHI PIHLER, s. p. Od prvotno treh zaposlenih je število naraslo na sedanjih osem delovnih mest. Z odgovornim poslovnim vedenjem in kvaliteto dela so našli prostor na zahtevnem gradbenem trgu. Njihovi pomembnejši projekti so: sodišče na Ptuju, Trgovski center Klasek Lenart, Stanovanjski kompleks v Slovenski Bistrici, Osnovna šola Destrnik, Petovar Lenart in drugod.
S tem Jožef Pihler odpira in vzpodbuja razvoj drobnega gospodarstva v občini Trnovska vas.
Slovenske gorice, ljudje in kraji spreminjajo svojo podobo. V znamenje priznanja za urejenost kmetij in domov so bila izročena priznanja, ki jih je podelil predsednik komisije za ocenjevanje domov in kmetij Manfred Jakop.
Priznanje za najlepše urejeno kmetijo so prejeli: Marija Roškar iz Biša 10, Marica in Danilo Rojko iz Bišečkega Vrha 52.
Kmetija Marije Roškar iz Biša 10

Kmetija Marice in Danila Rojko iz Bišečkega Vrha 52 Priznanje za najlepše urejene domove so prejeli: Marjeta in Ivan Matjašič iz Biša 25 ter Jožica in Franc Muršec iz Ločica 5.
Dom Marjete in Ivana Matjašič iz Bisa 25
Dom Jožice in Franca Muršec iz Ločica 5
Župan občine je podelil tudi priznanje in zlate petice odličnjakom OŠ, ki so v šolskem letu 2002/2003 dokazali, da je z znanjem svet bogatejši in človek varnejši. Pohvale in nagrade so prejeli: Janja Potrč, Boštjan Nežmah in Leon Pavalec.
V	počastitev občinskega praznika se je zvrstilo več športnih tekmovanj. Priznanja za športne uspehe so bila podeljena po posameznih tekmovanjih, razen športne prireditve lovske družine. Priznanja in pokale za streljanje na glinaste golobe so prejeli: Davorin Toš, Janez Rojko in Ernest Vršič.
V	imenu gostov sosednjih občin je čestital k doseženim uspehom ob občinskem prazniku državni poslanec in župan sosednje občine Destrnik Franc Pukšič, ki je obljubil, da se bo še naprej zavzemal za male občine, za Slovenske gorice in nam pomagal pri trkanju na vrta ministrstev ob izgradnji šole v Trnovski vasi. Prireditev se je končala s pogostitvijo in z družabnim srečanjem.
Nedelja je minila v praznovanju bolfenškega žegnanja. Po končani slovesni maši v cerkvi sv. Bolfenka je bila blagoslovljena obnovljena
Letošnji odličnjaki skupaj z županom in podžupanom
fasada na župnišču. Sledila je pogostitev v župnišču in prijateljsko
druženje ob moštu iz kleti župnika in župana.
Marija Pukšič
Pridobitve krajanov Bišečkega Vrha
V	sklop prireditev ob 5. občinskem prazniku spada tudi otvoritev ceste Bišečki Vrh-Murko-Kolednik.
V	sredo, 22. oktobra, je bilo slovesno v zgornjem delu Bišečkega Vrha, saj so se nove pridobitve veselile družine, ki živijo ob cesti Bišečki Vrh-Murko. 535 m dolg odcep na novo asfaltirane ceste, ki povezuje Kuplenove, Murkove in Lorenčičeve, je spremenil življenje v tem predelu nekdaj blatnih Slovenskih goric. Modernizacija tega dela je stala 10,9 milijona tolarjev. Prav tako se je asfaltiral odcep ceste v dolžini 160 m, (3,2 milijona SIT), ki vodi proti Kolednikovim in je bil nedokončan zaradi plazu leta 2001. Obnove z novo preplastitvijo v višini 1,5 milijona je bila deležna tudi cesta proti Andreju Murku v dolžini 75 m, ki je razpadala.
Celotna investicija obeh odcepov in nove preplastitve znašajo 15,6 milijonov. Delež krajanov znaša 2,5 milijona, 13,10 milijona je vložila občine Trnovska vas. Za pomoč pri reševanju manjših zapletov pri izgradnji ceste se je zahvalil Anton Kuplen in podal poročilo gradbenega odbora.
Vsa gradbena in zemeljska dela je opravilo gradbeno podjetje Epson, d.o.o., iz Sp. Hajdine. Pri odprtju so bili prisotni tudi predstavniki investitorja Peter Emeršič, nadzornik Drago Trafela, župan in člani občinskega sveta. Uradno odprtje ceste so opravili Karl Vurcer, Franc Pukšič in Srečko Pukšič. Cesto je blagoslovil župnik Jožef Rajnar. Za kulturni program so poskrbeli ljudski pevci KD Trnovska vas s pesmijo Kje so tiste stezice.
Malo premraženi smo se po uradnem delu prijetno ogreli v Murkovi garaži ob dobri hrani in pijači.
Marija Pukšič
Prevzem ceste Kumer - Murko
Zgoščenka in kaseta ljudskih pevcev
8.	november 2003 je bil za skupino ljudskih pevcev KD Trnovska vas pomemben dan. Maloštevilnim obiskovalcem (premalo se nas zbere ob takšnih dogodkih) so zapeli 18 pesmi, ki so jih izdali na zgoščenki in kaseti.
Začetki ljudskega petja v Trnovski vasi segajo v leto 1978, ko se je zbrala številna zasedba za snemanje oddaje Iz vasi v vas, ki jo je takrat vodil Ivo Ciani, povezoval pa Marjan Šneberger. Oddaja je bila predvajana v petih delih na Radiu Ptuj, osnutki pa tudi na Radiu Ljubljana. V prvotni skupini so peli pevci, kot so bili Janez Čeh, Janko Murko, Katarina Štebih, Terezija Letnik... Vsi ti so imeli izredno radi slovensko pesem, zato so razdajali svoj talent v ljudskem petju, ker vodenega zbora takrat v kraju še ni bilo. Sedanja skupina ljudskih pevcev prepeva dobrih deset let. V njej pojejo: Marjetka Veber, Janez Rojko, Marija Nedeljko, Anton Kuplen, Marija Rojko, Franc Kuplen, Marija Murko, Janko Muršec in Marija Dominik, ki je zamenjala Ivano Pukšič.
Vsa leta so ljudski pevci sodelovali na vseh prireditvah v kraju in sedanji občini, udeleževali so se tudi medobčinskih revij ljudskih pevcev. Svoje neizmerno veselje do ljudske pesmi so pokazali tudi, ko so združili glasove z otroki iz OŠ Trnovska vas na zaključim projekta Praznovanje pomladi. Njihova je ideja, da bi svoje petje zaznamovali na zgoščenki in kaseti, ki bosta trajen dokument ljudskega petja v našem kraju še za poznejše rodove. Predsednik KD in župan Karl Vurcer se je povezal z Radom Škrjancem, ki je organiziral snemanje v regionalnen studiu RTV Maribor. Nedvomno je bilo to snemanje za vse pevce zanimiv dogodek. Zgoščenka in kaseta sta izšli v začetku novembra in nosita naslov ene izmed pesmi - SLAVČEK (Poje, kot slavček).
Ljudski pevci so nam posnete pesmi zapeli v dveh delih. Vmes so zapele kot gostje skupina SPOMINČICE, ki jih vodi Marija Štoger. Gospa Marija je kot mentorica prisostvovala tudi dvema vajama pred snemanjem zgoščenke in kasete. Domači ljudski pevci in skupina Spominčice so nam
Odprtje ceste Draksler-Kramberger
Vas Črmlja je od 23. oktobra 2003 bogatejša za 564 m dolgo asfaltno cesto na relaciji Švarc-Draksler. Pri odprtju ceste, ki je potekalo kljub hladnemu in deževnemu vremenu, se je zbralo nekaj krajanov Črmlje, občinski svetniki in predstavnik investitorja Peter Emeršič. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril župan Karl Vurcer, ki je orisal potek investicije v številkah. Tako znašajo stroški za opravljena dela 9,5 milijona SIT. Od tega naj bi krajani prispevali 2,2 milijona, 7,3 milijona pa znaša delež občine Trnovska vas.
Poročilo o opravljenem delu gradbenega odbora je podal predsednik Franc Draksler. Svečano otvoritev so opravili: Karl Vurcer, Srečko Pukšič in Franc Draksler.
Za prijetno vzdušje so poskrbeli ljudski pevci KD Trnovska vas. Blagoslovitev in priporočilo sv. Krištofu za varno vožnjo vseh voznikov na tem delu ceste je opravil župnik Jožef Rajnar. Za gostoljubnost je poskrbela družina Šamperl.
Marija Pukšič
res popestrili sobotni večer, 8. novembra, saj smo skupaj z njimi vsi, ki smo prisostvovali promociji, zapeli En hribček bom kupil. Zgoščenke in kasete lahko kupite na občini in verjetno pri pevcih samih. V imenu krajanov se zahvaljujem skupini ljudskih pevcev, da so se odločili za ta korak, saj so nam tako zapustili ljudsko pesem našega kraja. Hkrati velja zahvala g. Radu Škrjancu in založbi Vejica. Zgoščenka in kaseta sta dokument avtentičnega ljudskega petja. Hkrati ob tem dogodku je podpredsednik KD Lipa, ki deluje v Sp. Kungoti, Drago Korade pripravil razstavo o klopotcih. Te raziskuje že vrsto let po Slovenskih goricah pa tudi po Halozah.
Milena Meznarič
Kulturni maraton
Prireditve ob 5. občinskem prazniku so se začele že 4. oktobra s športnimi prireditvami in se nadaljevale vse do 26. oktobra, ko se je s slovesno mašo letošnji praznik zaključil. Ena izmed odmevnejših prireditev z naslovom Kulturni maraton se je odvijala v petek, 24. oktobra 2003, v dvorani v Trnovski vasi. Kulturni maraton, ki sta ga organizirala Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ptuj, in Zveza kulturnih društev Ptuj, je potekal v več krajih in veseli smo, da so se ustavili tudi pri nas. Vse redkeje se zavedamo pomena domačih pesmi, njihove vsebine, pomena in truda tistih, ki tako čudovite glasove uspejo izvabiti iz svojih grl. Dvajset skupin (Pevci KD Trnovska vas, Pevke DU DPD Svoboda Ptuj, Pevci KUD Juršinci, MePZ KUD Juršinci, Gmajnarice KD Valentina Žumra, Destmiški oktet, Kvintet DUR DU Rogoznica, Pevci DU Grajena, MoPZ KD Rogoznica, MePZ DU DPD Svoboda Ptuj, Pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina, Folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, MePZ DU Ivana Rudolfa Breg, Stari prijatelji s Kicarja KD Rogoznica, Pevke KD Skorba, Pevci in pevke FD Lancova vas, Folklorna skupina FD Lancova vas, Pevke KPD Staneta Petroviča Hajdina, MoPZ Jezero DU Budina Brstje in Vokalna skupina Spominčice) nam je tisti večer pričarala res sproščeno, domače vzdušje v dvorani. Največji aplavz sta si prislužili folklorni skupini, saj sta vse gledalce z navihanim plesom in petjem spravili v smeh. S sproščenim in zabavnim programom nas je navdušil tudi povezovalec Peter Kirič.
Romana Breznik
Kvintet DUR DU Rogoznica
Športni oktober
Udeleženci maratona Konec septembra je prišla koledarska jesen. In vsaka jesen v našem kraju naznanja praznovanje občinskega praznika. Vsaka jesen prinese obilo dobrega, lepega, s svojim čarom popestri naše vsakdanje življenje. Jeseni pa ne predstavlja le september, največji čar tega letnega časa občutimo, vidimo in zaznamo oktobra. Takrat se narava idilično obarva.
Nekoč sem nekje zasledila napis Oktober je dober in še kako se lahko strinjamo s tem. Na poseben način je bil oktober dober tudi letos v naši občini. Ponudil nam je toliko dogajanja, da le s težavo rečemo, da se pri nas nikoli nič ne dogaja. Tokrat se je dogajalo ves mesec. In spoznali smo, da je oktober dober tudi za šport.
V okviru letošnjega občinskega praznika so potekale ves mesec športne prireditve pod skupnim imenom Športni oktober 2003 v občini Trnovska vas. Zvrstilo se je kar šest prireditev, ki jih je organiziralo ŠD Kenguru.
Prva se je odvijala v soboto, 4. oktobra 2003, s turnirjem v odbojki, katerega glavni organizator je bil Tomaž Šalamun. Zaradi slabega vremena je bil turnir prestavljen z igrišča v KD Trnovska vas. Tekmovanje se je pričelo ob 10. uri. Turnirja sta se udeležili le dve ekipi, ki sta igrali na tri dobljene sete. V boju je bila uspešnejša ekipa POMUKL TEAM, ki je premagala ekipo Mali Viliji.
Čez teden dni se je odvijal šahovski turnir, in sicer v soboto,
11.	oktobra 2003, prav tako v KD Trnovska vas. Organizator je bil Mitja Sušnik. Udeležilo se ga je osem tekmovalcev in dve tekmovalki. Fantje so najprej igrali v parih na dve dobljeni zmagi. V
drugem krogu so znova žrebali pare, v tretjem krogu pa sta se najboljša dva iz drugega kroga spopadla za prvo mesto, ostala dva pa za tretje. Pri moških je prvo mesto osvojil Zvonko Horvat, drugi je bil Roman Maguša, tretji pa Vili Lovrenčič. V ženski konkurenci, ki ni bila huda, je prvo mesto osvojila Tatjana Maguša, drugo pa Barbara Drumlič.
Naslednji dan so bile bolj potrebne fizične moči v primerjavi s prejšnjim. Tako je v nedeljo, 12. oktobra, na igrišču v Trnovski vasi potekal turnir v ulični košarki pod organizatorsko taktirko Borisa Pukšiča. Turnir, na katerem se je pomerilo pet ekip, se je pričel ob 14. uri. Na njem so tekmovali: Vikingi, MIP, Luzerji, Zmaji in Keramičarji. Tekmovanje je potekalo tako, da je vsaka ekipa igrala z vsako dvakrat. Tako so po kar nekaj odigranih tekmah prvo mesto osvojili Luzerji, drugi so bili Vikingi, tretji Keramičarji, četrto mesto je pripadlo ekipi Zmajev, peto pa ekipi MIP. V vsaki ekipi je igrala tudi ena ženska predstavnica. Na turnirju so metali tudi trojke, prijavilo se je kar 22 tekmovalcev. Pri moških je bil najuspešnejši Andrej Muršec, drugi je bil Vili Lovrenčič, tretji Boris Pukšič. V ženski konkurenci je bila najbolj natančna Doroteja Topolovec, druga najuspešnejša je bila Aleksandra Požegar, tretja pa Tadeja Pihler.
V petek, 17. oktobra 2003, je v Baru Marjane Čeh potekal turnir v pikadu, katerega glavni organizator je bil Davorin Čeh. Turnirja se je udeležilo 26 tekmovalcev in 5 tekmovalk. Moški so se v prvem krogu glede na žreb razvrstili v osem skupin po tri oz. štiri tekmovalce. Najboljša dva iz
posamezne skupine sta se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. V drugem krogu so se glede na žreb tekmovalci razvrstili v štiri skupine po štiri tekmovalce. Znova se je vsak pomeril z vsakim in najuspešnejša sta se uvrstila v naslednji krog. V tretjem krogu sta se formirali dve skupini s po štirimi tekmovalci. Vsak se je pomeril z vsakim in najboljša dva sta nadaljevala tekmovanje. V zadnjem, četrtem krogu, so se zadnji štirje tekmovalci pomerili med seboj. Prvo mesto je osvojil Vlado Golob, dmgo Sandi Čeh, tretje pa Darijan Kovačec. Ženske so se prav tako pomerile vsaka z vsako, saj jih je bilo pet. Prvo mesto je zasedla Nena Pukšič, drugo Tadeja Pihler, tretje pa Barbara Drumlič.
Na čudovito sončno nedeljo, 19. oktobra 2003, se je odvijalo rekreacijsko kolesarjenje, ki smo mu nadeli slogan Vsi na pecikl, kdo neče bit lcripl. Kolesarjenje je organizirala Nena Pukšič. Naj dodam, da je v prvi vrsti rekreacijsko, seveda pa se ni bilo moč upreti tekmovalnemu duhu. Predvsem zaradi zbiranje točk za naj športnika/športnico občine Trnovska vas 2003 v okviru ŠD Kenguru. Torej, kdor je želel, je tekmoval, kdor pa ne, se je v bolj umirjenem ritmu popeljal po čudovitih vaseh naše občine. Skupno se je kolesarjenja udeležilo kar 23 občanov vseh starosti, med temi je bilo 13 moških in 10 žensk. Po Startu na parkirišču pred igriščem smo se popeljali skozi naslednje vasi: Biš, Sovjak, Črnilja, Bišečki Vrh, Trnovski Vrh in skozi »Trnovce« nazaj na cilj. V moški konkurenci je pivo mesto osvojil Zvonko Horvat, ki je drugouvrščenega Borisa Pukšiča prehitel 10 m pred ciljem. Slednji je namreč že iz Trnovskega Vrha kolesaril s predrto zračnico in tako je porabil precej moči, ki so mu tik pred ciljem pošle za osvojitev prvega mesta. Tretje mesto si je prikolesaril Dejan Fras. Pri ženskah je
bila najhitrejša Nena Pukšič, nedaleč za njo je na dmgo mesto je prikolesarila Tatjana Breznik, tretja je bila Miljana Drumlič. Zadnja športna prireditev, tek po vaseh občine, se je odvijala v soboto, 25. oktobra, na občinski praznik, dan po tem, ko je kraje po Sloveniji pobelil prvi sneg. Tek je organiziral Uroš Majerič. Bilo je kar hladno, a tekmovalci se niso dali pregnati. Na štart pri Roškarjev! kapeli v Bišu jih je prišlo skupno kar 12 (osem moških in štiri ženske). Po okrepčilu s toplim čajem so tekmovalci štartali na poziv župana Karla Vurcerja. Pot jih je vodila proti Črmlji, mimo Mihelakovih v strmi hrib v Bišečki Vrh in po »Humu« do parkirišča pod občinsko stavbo, kjer je bil cilj. Pri moških je prvi na cilj pritekel s kar lepo prednostjo Boris Pukšič, dmgi je bil Zvonko Horvat, tretji pa Dejan Fras. Pri mlajših fantih je bil najhitrejši Matej Muršec, drugi je bil Benjamin Kuhar, tretji pa Vid Murko. Pri ženskah je bila najhitrejša Svetlana Markovič, dmga je bila Nataša Breznik, tretja je na cilj pritekla Nena Pukšič. Po teku in malici, ki jo je prispevala občina Trnovska vas, sta ob
11.	uri župan Karel Vurcer in predsednik ŠD Kenguru Boris Pukšič pred občinsko stavbo vsem zmagovalcem na turnirjih podelila pokale in priznanja občine Trnovska vas.
Tako se je zaključil športni oktober 2003, ki je ponujal številne aktivnosti. Prav takšen in še boljši s še zanimivejšimi športnimi igrami bo tudi oktober v prihodnjem letu. Takrat pa nikar več ne premišljujte, ali bi sodelovali. Če je v vas vsaj kanček športnega tekmovalnega duha, se nam brez vsakršnih pomislekov pridružite. Kdor ni preveč športna osebnost, naj pride gledat in spodbujat tekmovalce, kajti prav temu oz. tudi temu so namenjene takšne in podobne športne prireditve.
Barbara Drumlič
Šahovski turnir
Delovanje lovskega društva
Lovska družina Trnovska vas je bila ustanovljena pred 57 leti. V tem obdobju se je družina kot vse druge organizacije v kraju razvijala po danih možnostih. Gradil se je lovski dom, se vzdrževal, urejala se je okolica, nakupili smo zemljišča za krmne gojitve divjadi, skrbeli smo za lov, strelska tekmovanja, dejavnosti v streljanju na glinaste golobe, kjer še danes naši najboljši strelci predstavljajo našo družino in občino po državi.
V tem letu smo v lovski družini pridobili tudi zemljišče, na katerem pridelujemo koruzo za krmljenje divjadi v težkih zimskih pogojih. Naša lovska družina je predala namenu tudi strelišče, kar pomeni za nas veliko pridobitev. V izgradnjo je bilo vloženih veliko delovnih ur in finančnih sredstev članov. Kot vsako leto smo člani družine dali precejšni poudarek krmljenju in vzgoji divjadi.
Če se ozremo v davnino, je bil lov nuja - dejavnost za zago-
tovitev prehrane in oblačil. Kasneje je lovska pravica pripadala prosveti in cerkvi, ki ji je lov pomenil sprostitev in zabavo.V poznejšem obdobju je predstavljal prestižno in zabavno dejavnost, ki je prešla tudi v pomembno gospodarsko in športno dejavnost.
V	Sloveniji divjad danes pripada državi, mi lahko z njo le upravljamo po smernicah za gojitev divjadi in po strokovno pripravljenih lovsko-gospo-darskih načrtih. V današnjem času je lov na Slovenskem v funkciji ohranjanja ekološkega in biološkega ravnotežja v naravi ter prizadevanja lovske organizacije za varstvo in ohranjanja prosto živečih divjih živali. To pomeni, da smo lovci danes usmerjeni predvsem v ohranjanje narave in gojitev v njej živeče divjadi, zavedajoč se, da tam, kjer je narava okrnjena in v njej ni pogojev za življenje živali, tudi ni pogojev za preživetje človeka.
V	sled uspehov in dobre volje
smo se v lovski družini odločili, da letos počastimo zavetnika lovcev. Zato smo se organizirano zbrali pri sveti daritvi, da bi se spomnili vseh pokojnih tovarišev in počastili sv. Huberta, zavetnika lovcev, ki je pred nekaj dnevi godoval. Za popestritev so poskrbeli lovski rogisti. Po končani sveti maši smo organizirali srečanje, z občani.
Lovci upamo in si želimo, da bi daritev v spomin pokojnih lovcev in počastitev zavetnika lovcev ter srečanje s krajani postalo tradicionalno. Spoštovani občani, leto 2003 se počasi izteka, leto, ki je bilo polno lepih trenutkov in tudi težjih preizkušenj. Lovci iz Trnovske vasi se vam zahvaljujemo za strpno sodelovanje z željo, da bi bilo leto 2004 za vse uspešno. Želimo vam vesele božične praznike in še enkrat srečno 2004.
Starešina ID Trnovska vas Alojz Fekonja
Društvo upokojencev Trnovska vas
Želimo si sodelovanja
V letošnjem letu smo v društvu delovali tako, da smo realizirali vse želje in potrebe, ki smo si jih zapisali v plan za leto 2003.
1.	marca 2003 smo izvedli redni občni zbor za leto 2002. 15. maja smo po želji članov organizirali nakupovalni izlet na Madžarsko,
26. junija smo se udeležili srečanja Društev upokojencev Slovenije v Rakičanu pri Murski Soboti.
12.	julija smo imeli izlet v Portorož, ki se ga je udeležilo 80 članov.
16. avgusta smo poromali na Brezje in se obenem ustavili tudi na Bledu. 11. septembra smo ponovno na željo članov organizirali nakupovalni izlet na Madžarsko. 9. novembra smo organizirali martinovanje na turistični kmetiji Simonič v Jablancah.
Čeprav smo v tretjem življenjskem obdobju ne pozabljamo na rekreacijo, saj nas je v letošnjem letu precej kolesarilo. Posebno pozornost smo posvetili tudi dvema članoma društva, ki sta dopolnila 90 let in tudi tistim, ki se zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo udeležiti naših srečanj. Obiskali smo jih na domu z darilom v njihovo in naše zadovoljstvo. V vednost vam dajem sledeče: stroške za vse izlete in srečanja krije vsak posameznik.
Organizacijsko pa se trudimo v zadovoljstvo naših članov, ki jih ob tako prijetnih priložnostih ne manjka. Finančna sredstva, ki jih pridobimo od članarine, prispevkov za koledarje in dotacije občine, so namenjena za redni občni zbor in pokrivanje stroškov za nemoteno poslovanje v društvu.
Želel bi še napisati par besed o zdravstveni reformi - beli knjigi. Upokojenci ne pristajamo na miselnost, da smo rizična skupina, zaradi večje porabe zdravniških storitev, saj je starost pričakovana v življenju po vseh zavarovalniških standardih. Pogled na upokojence mora biti razumevajoč, saj bomo vsi enkrat starejši.
Želja upokojencev je, da delujemo po načelu medsebojnega spoštovanja in razumevanja, ne glede na generacije - mlajše ali starejše.
Leto 2003 se izteka. Upamo, da smo naše želje in potrebe v celoti izpolnili. Vsem članom društva upokojencev Trnovska vas, predvsem pa izvršilnemu
odboru se zahvaljujem za vloženo delo v društvu. Hvala občini, da prisluhne našim finančnim potrebam za nemoteno poslovanje.
Vsem članom društva upokojencev, krajanom, občinskemu svetu, delavcem občinske uprave v delovnem okolju želim vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2004.
Predsednik DU: Franc Kuplen
Veseli december
December je najbolj čaroben mesec. Zaznamujejo ga praznični dnevi. Otroci ga imajo še posebej radi, ker jih takrat obiščejo trije dobri možje. Pa tudi več časa si vzamemo drug za drugega. Družine so več skupaj in si posvetijo več časa.
December je čas, ko je dan krajši in noč vse daljša. Človeka je strah teme in mraza, zato je že pred tisočletji to obdobje napolnil z raznimi šegami, praznovanji in obhodi, da je pregnal misel na to, da bo sonce umrlo.Vsa zgodovinska praznovanja so se ohranila do danes in le redki so, ki se prihoda treh dobrotnikov ne veselijo.
Tudi na osnovni šoli v Trnovski vasi se pozna praznično razpoloženje. Tako so v ponedeljek, 8. decembra 2003, pripravili dan na temo praznovanja. Otroci vseh razredov so se razdelili v skupine, ki so jih vodile spretne mentorice. Ena skupina si je nadela predpasnike in pekla praznično pecivo, kot so medenjaki, orehovo pecivo, korenčkov biskvit, domači keksi. Drugi so izdelovali božične aranžmaje. Pri delu so uporabljali naravne materiale: les, smrekove vejice, storže, različno zelenje in okraske. Pri vsem pa niso pozabili na svečke. Naslednja skupina je izdelovala okrasne predmete iz ličja. Skupina otrok pa je pripravila novoletne okraske s papirja. S prelaganjem papirja, barvanjem in dodajanjem so nastali prelepi praznični okraski in obeski. Otroci so izdelovali tudi angelčke iz testenini.
Vse mojstrovine malih spretnih rok smo lahko občudovali starši na razstavi v šolski jedilnici, ko smo prišli na govorilno uro. Pod vodstvom učiteljic so nam otroci pripravili prisrčen program, kjer smo lahko ujeli utrinke iz njihovega šolskega življenja. Seveda nismo
poslušali spraševanja poštevanke in branja šolskih snovi, pač pa recitacije, pesmice, igranje na harmoniko, videli smo tudi prve plesne korake.
Po končanem programu, kot se to spodobi za praznične dni, smo se posladkali z izvrstnimi kuharskimi mojstrovinami bodočih kuharjev in slaščičarjev.
V četrtek, 11. decembra 2003, so otroci vseh razredov obiskali ptujsko gledališče, kjer so si ogledali gledališko predstavo Gregorjevo čudežno zdravilo.
Marija Pukšič
Zimska služba občine Trnovska vas v sezoni 2003/2004
Za zimsko sezono 2003/2004 smo v občini Trnovska vas pripravili program zimske službe in ga razdelili Cestnemu podjetju Ptuj in pogodbenim izvajalcem zimske službe -našim občanom, ki bodo plužili večino javnih poti v občini. Cestno podjetje Ptuj bo prevzelo zimsko službo na naslednjih odsekih cest:
-	Trnovska vas-Vitomarci;
-	Trnovska vas-Bišečki Vrh;
-	Trnovska vas (prečka);
-	Biš-Črmlja-Selce;
-	Črmlja-Sovjak-Biš;
-	Ločič-sp. Ločič.
Pogodbeni izvajalci bodo plužili javne poti v občini, in sicer: NASELJE TRNOVSKA VAS, delno TRNOVSKI VRH IN LOČIČ
Izvajalec:	FRANC BELEC
(757-12-21)
1.	od lokalke-prečke Janez Horvat-Požegar, Trnovska vas 24 z odcepom smer Šketa in Gredin,
2.	od lokalke-mlekarna-Benko—Kocmut, Trnovska vas 11-lokalke,
3.	od lokalke—Ernest Fras -Branko Kos, Trnovska vas 29,
4.	od lokalke proti Anton Mohorič, Trnovska vas 25,
5.	od regionalke, Trnovska vas 1 - Kogler, Trnovska vas 60 (Kozlovec) z odcepom do Murko, Trnovski Vrh 26 a,
6.	od Kogler, Trnovska vas
60-	Slanič,	Trnovska vas
61-	Polanec, Trnovska vas 51 z
odcepom	proti	Rajšp-
Klemenčič, Trnovska vas 62,
7.	odcep od lokalke v kužni smeri Kupčič-Slanič do Herega Trnovski Vrh 4 ,
8.	parkirišče z dovozno potjo pri OŠ in dvorani ter parkirišče z dovoznimi potmi pri občini in zdravstvenem domu - ocena v kilometrih,
9.	spodnji parkirni prostor pri občini,
10.	od Horvat, Trnovski Vrh 1, do Prigl, Trnovski Vrh 7 - priklop na lokalko in Bišečki Vrh za odcep Širovnik, Trnovski Vrh 16,
11.	od Dominkovega ovinka v smeri Janez Kocmut, Ločič 24,
12.	od regionalke pri Cajnku, Ločič 3, do Kos, Ločič 8,
13.	od Potrč, Ločič 15, do Belec, Ločič 10,
14.	od Benko, Ločič 23, do Bezjak, Ločič 27.
NASELJE BIŠ IN SOVJAK Izvajalec: STANISLAV ŠTEBIH (757-03-51)
1.	odcep do potoka za Ornik,
2.	od Šalamun, Biš 61, do Petrič, Biš 67,
3.	od Alojzije Ferčec, Biš 62, na gorno Brumen, Biš 65 in odcep od lokalke do Danice Fras,
4.	od regionalke do Srečka Čeh, Biš 69,
5.	od regionalke do Ornik, Biš
60,
6.	od regionalke, mimo Jakop, Biš 68,
7.	od GD - kot Vrečar, Biš 13 s cesto pred GD,
8.	od regionalke do Vogrinčič, Biš 56,
9.	od Mirko Krajnc, Sovjak 9 a, do Majerič, Sovjak 4,
10.	od Jože Majerič, Sovjak 4, do Klobasa, Sovjak 5 a,
11.	od Štebih-Kuhar-Zelenko,
12.	od Ornik, Sovjak 3, do Majerič, Sovjak 4.
NASELJE, delno TRNOVSKI VRH IN BIŠEČKI VRH Izvajalec: JOŽE POLANEC (757-56-41)
1.	odcep proti Aniki Janžekovič,
2.	odcep Vodulec-Klaneček , Trnovski Vrh 38,
3.	odcep za Trafela,
4.	Trnovski Vrh - Škrinjari,
5.	odcep Janko Kramberger, Trnovski Vrh 51,
6.	odcep Anica Matjašič,
Trnovski Vrh 29,
7.	od lokalke do Lah, Bišečki Vrh 32,
8.	od lokalke do Muršec, Bišečki Vrh 35,
9.	od lokalke Kumer, Bišečki Vrh 56, do Miran Murko, Bišečki Vrh 46,
10.	od Kumer, Bišečki Vrh 56-Muršec-Markež — Janžekovič, Bišečki Vrh 64,
11.od lokalke Bišečki Vrh 42-Sauer-Kuplen-Horvatova gorica,
12.	odcep Edvard Potrč, Trnovski Vrh 31, do Brunčič, Trnovski Vrh 30,
13.	Vajdič-Hum- Mlajska mlaka.
NASELJE ČRMLJA
izvajalec: JANEZ KORENT
(757-07-21)
1.	od lokalke do Draksler, Črrnlja 13 do Dramberger F., Bišečki Vrh 62,
2.	od Edvarda Lorbek mimo Mesarec-Šamperl do LC,
3.	od mosta do Kopitar,
4.	od LC pri Kronvogel, Črrnlja 7 a do Antona Čeh, Črrnlja 6 z odcepom do Hari, Bišečki Vrh 4.
Tajnica občine Trnovska vas: Irena POLIČ
Spoštovane občanke in občani
Decembra že po tradiciji delamo analize preteklega leta in preglejujemo rezultate, ki smo jih dosegli med letom.
V Prostovoljnem gasilske društvu Biš lahko rečemo, da smo z doseženim zadovoljni, čeprav nismo investirali veliko v nakup opreme in nismo v celoti izpolnili sprejetega programa dela, smo uspeli pripeljati dve ekipi na regijsko tekmovanje, kjer sta solidno zastopali barve naše občine, vzdrževali smo našo opremo in gasilski dom ter zamenjali nekaj dotrajane opreme in - kar je bistveno - v letošnjem letu smo uspeli z dogovori in s popuščanjem na obeh straneh podpisati pogodbo z občino za zagotavljanje požarne varnosti in pripadajočim financiranjem, kar je poleg kadra bistveno za
obstoj društva.
V	letošnjem letu so se vsi naši člani vpisali v centralni register članstva v Gasilski zvezi Slovenije, za kar se moramo zahvaliti gasilski Zvezi Trnovska vas-Vitomarci, saj to pomeni, da imajo v GZS pregled nad delom naših članov in tudi pregled nad našo opremo, ki jo bomo še naprej dopolnjevali tudi s pomočjo sredstev požarnega sklada Republike Slovenije.
V	naslednjem letu pripravljamo v društvu reorganizacijo, s katero se želimo po uspešnosti in organizaciji približati našim zahodnim sosedom in s tem izboljšati učinkovitost in, upam, tudi zmanjšati stroške. Pri tem si želimo, da sodelujejo vsi naši člani. Bistvene akte, ki bodo usklajeni z
zakonodajo in s statutom društva, bomo potrdili na občnem zboru v letih 2004/05.
Na koncu mojega kratkega poročila se zahvaljujem vsem občanom za pomoč, ki ste nam jo namenili. Še vedno si želimo vaše podpore v upanju, da nas nikoli ne boste potrebovali.
V letu 2004 želim tistim, ki so bili letos uspešni, da jim to uspe tudi v naslednjem letu, vsem, ki jim leto 2003 ni bilo naklonjeno, želimo, da jim posije sonce v letu 2004. NA POMOČ!
Predsednik PGD BIŠ Miran Arnuga
KORK - ob izteku leta
KORK Trnovska vas je tudi v obdobju zadnjih mesecev delal po načrtih.
V	vročem avgustu smo si zadali še posebej prijetno nalogo. Naša bivša dolgoletna predsednica Kristina Vršič - Tinka je praznovala svoj 90. rojstni dan. Bilo nam je v čast in v veselje zaznamovati ta dan na poseben način. Z skromno pozornostjo smo našo častno članico pogostili v domačem gostišču Siva čaplja. Slovesnost je bila toliko večja, ker so Abrahama praznovale še tri članice upravnega odbora. Ob tej priložnosti smo prisluhnili besedi naše Tinke in njenim spominom. Ob slovesnosti so slavljenkam čestitale tudi predstavnice območne organizacije RK s Ptuja. Nekaj vprašanj je osrednji gostji in slavljenki zastavila tudi novinarka Radia-Tednika Ptuj. Srečanje smo zaokrožili s sproščenim pogovorom o delu v organizaciji.
KORK Trnovska vas je ob koncu poletja predvideval srečanje članov. Vendar do tega ni prišlo, a nameravamo to nadoknaditi v bližnji prihodnosti.
V	minulih dneh so člani upravnega odbora že razdelili pakete, poimenovane Nikoli sam, med nekatere naše občane. Ker je paketov vsako leto manj, smo morali poiskati pomoči najbolj potrebne. Nekaj dodatnih bomo naredili sami, da se spomnimo tudi tistih, ki nas še pričakujejo. Naša finančna sredstva so omejena, vendar se
v
Športno društvo Kenguru upihnilo 1. svečko
11.	12. 2002 predstavlja dan, ko se je v popoldanskih oz. večernih urah sestalo 15 ustanoviteljev Športnega društva Kenguru. Vsi polni pričakovanj smo pohiteli z registracijo društva in že naslednji dan oddali potrebno dokumentacijo na upravni enoti na Ptuju. Pet dni kasneje, 17. 12. 2002, smo vpisani v register društev in s tem datumom tudi praznujemo rojstni dan društva.
Tega bomo zaznamovali na občnem zboru društva, ki bo 24. 1. 2004, v KD v Trnovski vasi. Potekal bo po ustaljenem redu, na njem bomo podelili tudi priznanja za naj športnika in naj športnico občine Trnovska vas, priznanja najzvestejšim članom društva in zahvale sponzorjem. Na občnem zboru boste lahko podati tudi nove predloge za delovanje društva, graje ali pohvale.
Ob koncu leta še enkrat hvala vsem članom, sponzorjem in občini, brez katerih ne bi šlo, ter vesele božične praznike in srečno novo leto 2004 v krogu najdražjih, vam želi Športno društvo Kenguru.
Predsednik ŠD Kenguru Boris Pukšič
bomo potrudili po svojih močeh. Ob koncu leta se blagajne izčrpajo. Zato se bo upravni odbor decembra oglasil tudi pri vas, dragi občani. Prinesli vam bomo koledar, da bo vaš prispevek pripomogel k učinkovitejšemu delu v organizaciji. Prav gotovo bomo vsak tolar, ki ga boste primaknili, uporabili zato, da nekdo ne bo bogatejši, ampak srečnejši.
KORK Trnovska vas želi ob bližajočih praznikih vsem krajanom Trnovske vasi miru, zdravja in sreče. Vse drugo si bomo ustvarili s skupnimi močmi in razumevanjem.
KRISTINA ČEH
Leto 2003 v turističnem društvu
Ob zaključku leta se v turističnem društvu, ki je brez lastnih prostorov in finančnih sredstev, oziramo nazaj in ugotavljamo, da je po naši zaslugi kraj bogatejši za tablo, ki je vodič v malem za naš kraj. Prestavljena je bila tudi »preša« od Šalamunovih k Simoničevi hiši. Panonska hiša in preša bosta velika dediščina našemu prihodnjemu rodu.
V decembm bomo organizirali družabno srečanje, in sicer 11. 12. -igre, šah in dmgo. Konec decembra bo imel g. Simon Petrovič predavanje z diapozitivi o slovenskih gorah. Datum in uro bomo objavili pozneje. Dolgi zimski večeri naj nas v topli predavalnici popeljejo v naše gore, zato ne zamudimo tega večera.
Januarja bomo organizirali predavanje o Indiji in Kitajski. Mnogo nas je, ki si tega potovanja ne bomo nikoli privoščili. Ne zamudimo spominov popotnikov.
31. januarja 2003 bo prikaz »bala« v kulturni dvorani v Trnovski vasi. Prikazali ga bodo vaščani Ločiča. Prisrčno vabljeni.
Februarja bomo organizirali družabne igre. Marca je na programu strokovna ekskurzija - pohod na Urban. Tega meseca bo organizirano tudi čiščenje našega okolja. Vključila naj bi se vsa društva in posamezniki. Svoj kraj spoštujmo in skrbimo, da bo izgledal lepo; to lahko storimo z majhnimi deli. V aprilu naj bi zaživelo še kolesarjenje.
O vseh važnejših dogodkih vas bomo obveščali po radiu Ptuj ali Lenart. Veseli bomo, če se nam boste pridružili ob igrah, predavanjih, kolesarjenju, čiščenju okolja ali nam podali kakšen nasvet, a tudi grajo bomo sprejeli.
Vsem želimo lepe praznike, v novem letu pa veliko ljubezni in zdravja.
Turistično cimštvo Trnovska vas Marija Vršič
Uradni vestnik
Občine Trnovska vas
23■ december 2003
Leto IV, številka 3
VSEBINA
1.	ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE TRNOVSKA VAS ZA LETO 2003
2.	PRAVILNIK
O DELU, NAGRAJEVANJU IN O POVRAČILIH STROŠKOV ZA GLASILO TRNOVSKI ZVON
3.	SKLEP
O ZAČASNEM FINANCIRANJU JAVNE PORABE V OBČINI TRNOVSKA VAS V LETU 2004
4.	SKLEP
o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju občine Trnovska vas za leto 2004
5.	SKLEP
o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno omrežje v občini Trnovska vas
6.	SKLEP
o uradnih elektronskih naslovih občinske uprave občine Trnovska vas
1.
Na podlagi 40.člena Zakona o javnih financah (Ur.list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) ter 92. in 93- člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99, Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 2/2001 ) je občinski svet občine Trnovska vas na 9. seji dne 16. 12. 2003 na predlog župana sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE TRNOVSKA VAS ZA LETO 2003
1.	člen
V odloku o proračunu občine Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas, št. 1/2003) se drugi odstavek 2. člena spremeni tako, da glasi:
A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	173.396.491,11
TEKOČI PRIHODKI (70+71)	61.712.909,11
70	DAVČNI PRIHODKI	49.221.683,15
700 Davki na dohodek in dobiček	26.906.000,00
703	Davki na premoženje	14.557.478,10
704	Domači davki na blago in storitve	7.758.205,05
706 Drugi davki	0,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	12.491.225,96
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 1.822.720,80
711	Takse in pristojbine	1.092.000,00
712	Denarne kazni	7.000,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	0,00
714	Drugi nedavčni prihodki	9 569 505,16
72	KAPITALSKI PRIHODKI	0,00
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	0,00
721	Prihodki od prodaje zalog	0,00
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev	0,00
73	PREJETE DONACIJE	0,00
730	Prejete donacije iz domačih virov	0,00
731	Prejete donacije iz tujine	0,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	111.683.582,00
740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih inštitucij
111.683.582,00
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)	177.681.641,71
40	TEKOČI ODHODKI
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim
401	Prispevki delodajalca za socialno varnost
402	Izdatki za blago in storitve
403	Plačila domačih obresti
409	Rezerve
41	TEKOČI TRANSFERI
410	Subvencije
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom
412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam
413	Drugi tekoči domači transferi
414	Tekoči transferi v tujino
42	INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI 430 Investicijski transferi
III.	PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-H.)
B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMEBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)
C.	RAČUN FINANCIRANJA
VII.	ZADOLŽEVANJE (50)
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (55)
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU
(I.+rV.+VH.-H.-V.-VHI)	- 4.285.150,60
X.	NETO ZADOLŽEVANJE
(VII. VIII. LX.)	4.285.150,60
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.)	4.285.150,60
52.696.816,75
19.272.809,06
2.658.001,04
30.424.300,16
0,00
341.706,49
37.559.738,96
1.193.893,37
20.761.479,20
3.687.119,88
11.917.246,51
0,00
85.906.194,88
85.906.194,88
1.518.891,12
1.518.891,12
-4.285.150,60
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
2.	člen
6. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
Proračunski skladi so: račun proračunske rezerve, oblikovan po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2003 oblikuje v višini 2.759-461,81 kot prenos iz prejšnjega leta. V letu 2003 se v rezervni sklad ne izločajo sredstva.
Na predlog občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 100.000,00 tolarjev župan in o tem s pisnimi poročili obvešča
občinski svet.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Številka :032-01/03-09-3 Občina Trnovska vas
Župan občine Trnovska vas Karl VURCER, s.r.
2.
Na osnovi 14. čl. Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Trnovski zvon (UR. 1. 74/00) je župan občine Trnovska vas sprejel
PRAVILNIK
O DELU, NAGRAJEVANJU IN O POVRAČILIH STROŠKOV ZA GLASILO TRNOVSKI ZVON
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo pravila dela, kriteriji za določitev nagrade odgovornemu uredniku, lektorju, članom uredniškega odbora ter dopisnikom za občinsko glasilo Trnovski zvon, ki ga izdaja občina Trnovska vas.
2.	člen
Odgovorni urednik sprejema in pripravlja besedila, opravlja uredniško delo ter opravlja naloge, določene z zakonom o javnih glasilih. Za opravljano delo dobi avtorski honorar na osnovi sklenjene pogodbe.
3.	člen
Lektor lektorira vse tekste in besedila, ki mu jih posreduje urednik do dogovorjenega datuma (10. v mesecu). Za opravljeno delo dobi avtorski honorar na osnovi pogodbe.
4.	člen
Člani uredniškega odbora in dopisniki opravljajo delo po programski zasnovi, sprejeti na uredniškem odboru. Za opravljeno delo jim pripada avtorski honorar, ki se izplača na podlagi ključa o višini izplačila honorarjev za TRNOVSKI ZVON.
5.	člen
Sklep o spremembi ključa o višini izplačila honorarjev za glasilo Trnovski zvon izda župan na predlog urednika glasila.
6.	člen
Za sejo uredniškega odbora, ki jo obvezno skliče urednik pred izidom vsake številke, prejmejo člani uredniškega odbora sejnino, kot to določa Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev.
7.	člen
Sredstva za izplačilo honorarjev se zagotovijo v proračunu za tekoče proračunsko leto.
8.	člen
Honorarje za prispevke razporeja urednik glasila po ključu za izplačila honorarjev. Prispevki se točkujejo glede na naslednje kriterije:
-	dolžina prispevka (v znakih),
-	vsebina prispevka (intervju, strokovni tekst, komentar, poročilo, razmišljanja, dogodki v občini ...),
-	opremljenost prispevka (s slikami, diagrami),
-	pomembnost in aktualnost prispevka.
9.	člen
Vrednost točke se izračuna tako, da se seštejejo točke vseh prispevkov in razdelijo s celotnim honorarjem. V kolikor se s posameznim sodelavcem dogovori priprava strokovnega teksta za določeno ceno, se ta znesek najprej odšteje od celotne mase za honorarje.
10.	člen
Honorarji za opravljeno delo se izplačajo 15 dni po izidu številke ali najkasneje do zadnjega v mesecu.
11.	člen
Društva, stranke in odbori sami pripravljajo članke o svojem delovanju ter jih do 5- v mesecu pošljejo na sedež uredniškega odbora (v elektronski obliki ali na disketi).
Urednik in uredniški odbor nista odgovorna za neenakomerno zastopanost društev, odborov, strank v glasilu Trnovski zvon. Za politične stranke velja pravilo 250 znakov po svetniku v občinskem svetu. Vso nadaljnjo objavljanje se plača po veljavnem ceniku za objavljanje reklamnih sporočil.
12.	člen
Odgovorni urednik se dogovori s tehničnim oblikovalcem in tiskarno o datumu izida glasila. To je praviloma med 25. in 30. v mesecu.
13.	člen
Za pripravo Uradnega vestnika občine Trnovska vas in drugih sporočil je odgovorna občinska uprava, ki mora uredniku v petih dneh po seji sveta in najpozneje do 10. v mesecu dostaviti tekste v elektronski obliki. Tekstov, ki prispejo pozneje, urednik ni dolžan objaviti v tekočem mesecu.
14.	člen
Odgovorni urednik ima pravico zavrniti članek, za katerega ugotovi, da je bil že pred tem objavljen v kakšnem drugem glasilu ali je v nasprotju s kodeksom novinarske etike.
15.	člen
Honorarji se izplačujejo samo za objavljene članke. V primeru, da v uredništvo prispeta dva članka o istem dogodku različnih avtorjev, se uredniški odbor odloči, katerega bo objavil.
16.	člen
Urednik si v primeru zelo dolgega teksta, ki se ponavlja in zaradi prostorske omejenosti, pridržuje pravico krajšanja besedila.
17.	člen
V glasilu Trnovski zvon se objavljajo ekonomskopropaganda sporočila. Ob naročilu propagandnega sporočila se sklene pogodba. Račun izstavi občinska uprava po izidu posamezne številke.
18.	člen
Odgovori na posamezne članke, pisma bralcev, Uradni vestnik, sporočila, ki jih pripravi občinska uprava, prispevki, ki jih pripravijo društva, odbori, politične stranke, se ne plačajo.
19.	člen
Za udeležbo na strokovnih seminarjih in srečanjih pripada uredniku in članom uredniškega odbora kilometrina in dnevnica.
20.	člen
Spore med dopisnikom in urednikom rešuje župan občine, če to ni možno, pa pristojno sodišče na Ptuju.
21.	člen
Pravilnik se objavi v Uradnem vestniku glasila, veljati pa začne 15. dan po objavi.
Štev: 031-01/03 Trnovska vas, 1. 10. 2003
Župan občine Trnovska vas: KarI Vurcer, s.r.
3.
Na podlagi 148.člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-1), 55-57.člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.list RS,št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73,95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97,10/98, 68/98 in 74/98) in 32. in 33.člena Zakona o javnih financah (Ur.list RS, št.79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), je župan občine Trnovska vas sprejel
SKLEP
O ZAČASNEM FINANCIRANJU JAVNE PORABE V OBČINI TRNOVSKA VAS V LETU 2004
1. člen
Do sprejetja Odloka o proračunu občine Trnovska vas za leto 2004 se financiranje potreb uporabnikov proračunskih sredstev začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto, vendar najdlje do 31.03.2004. Pri začasnem financiranju se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2003.
2.	člen
Doseženi prihodki in odhodki po tem sklepu so sestavni del proračuna občine Trnovska vas za leto 2004.
3.	člen
V obdobju začasnega financiranja ni dovoljeno začeti z izvajanjem novih investicij, ki niso bile zajete v proračunu za leto 2003.
vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85,37/86 in 10/88) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 9. seji, dne 16. 12. 2003 sprejel
SKLEP
o valorizaciji vrednosti povračil za priključke na vodovodno omrežje v občini Trnovska vas
I.
Vrednost povračil za priključke na vodovodno omrežje se poveča za 7 % (indeks 107) in znaša:
Zap.št.
Vrednost (v SIT)
1.	34
2.	1
3.	5/4
4.	6/4
5.	2
6.	2/5
7.	3
8.	4
Priključek v colah
92.562,69
143.472,13
236.960,47
370.250,77
580.368,06
1.113.892,94
1.481.003,11
2.313.960,36
II.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, uporabljati pa se začne s 1.1.2004.
Številka: 032-01/03-9-1 Datum : 16. 12. 2003
4.	člen
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, uporablja pa se od 01.01.2004 dalje.
Trnovska vas, 16. 12. 2003 Štev.:031-01/2003-09-04
Župan občine Trnovska vas Karl Vurcer, s.r.
Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER, s. r.
6.
Na podlagi 5. člena Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentiranim gradivom (Uradni list RS, št. 91/01) in na podlagi 117. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika, št. 1/99) je župan občine sprejel
4.
Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.list RS št. 18/84, 33/89, 24/92 - odločba US), 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur.list RS št. 44/97) in 8. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik Tednika št. 1/99 in Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 2/01) ter na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas št. 2/01) je občinski svet občine Trnovska vas na svoji 9. seji dne, 16. 12. 2003 sprejel
SKLEP
o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju občine Trnovska vas za leto 2004
I.
Vrednost točke za uporabo:
-	zazidanega stavbnega zemljišča za leto 2004 znaša 1,10 SIT,
-	nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2004 znaša 0,10 SIT.
II.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas, uporablja pa se od 1. 1. 2004.
SKLEP
o uradnih elektronskih naslovihobčinske uprave občine Trnovska vas
I.
Občinska uprava občine Trnovska vas uradno posluje z elektronskimi naslovi:
-	obcina.trnovska.vas@siol.net
-	obcina.irena.polic@siol.net
-	tajništvo@trnovska-vas.si
II.
Sporočila, sprejeta na naslov obcina.trnovska.vas@siol.net, redno pregleduje računovodska služba občine Trnovska vas.
Sporočila, sprejeta na naslov obcina.irena.polic@siol.net, redno pregleduje tajnica občine Trnovska vas.
Sporočila sprejeta na naslovu tajništvo@trnovska-vas.si se redno pregledujejo v sprejemni pisarni občine Trnovska vas.
III.
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o uradnem elektronskem naslovu občinske uprave občine Trnovska vas (Uradni vestnik občine Trnovska vas, št. 1/02).
Številka: 032-01/03-9-2 Datum: 16. 12. 2003
Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER, s.r.
5.
Na osnovi 7. člena Statuta občine Trnovska vas (Uradni vestnik št. 1/99), 12. člena Meril in kriterijev povračil za nove priključke in povečanje kapacitet obstoječih priključkov na vodovodno omrežje ter 2. in 6. člena Sprememb in dopolnitev meril in kriterijev (Uradni
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem podpisa župana in se objavi v Uradnem vestniku občine Trnovska vas.
Številka: 031-01/2003-l(es)
Datum: 1.12.2003
Župan občine Trnovska vas: Karl VURCER, s.r.
Pogovor z 90-letnikom Matevžem Frasom
Strme so poti našega življenja
Razmišljam, zakaj nas življenje vodi po poteh, po strmini, ki upočasni naš korak, nam jemlje dih in ovira željen cilj. Večkrat se nam vse obrne na glavo, izmuzne se nam bilka rešitve in spet smo na začetku, na dnu, od koder smo krenili na pot. Nam je usoda določena že v zibelki? Usoda bridkosti in trpljenja, usoda, ki nas izmuči, preden pridemo do željenih ciljev. Strme so poti našega življenja, toda niso vse enake; enim milejše, drugim težje. Zakaj je to tako ... razmišljanje brez spoznanja. Leta naša pa hitijo in čas nam kleše obraz od mladosti do pozne jeseni, dokler nas ne postavi pred vrata večnosti. In ko se vrata zapro, nas več ni, ostanejo le spomini, ki sčasoma zbledijo in se izgubijo v pozabo, dokler nekdo ne odgrne zavese, očisti pajčevine pozabe in spet spomini zaživijo za trenutek, ki je lahko vesel ali boleč, tako kot sva to storila z Matevžem Frasom iz Sovjaka 6, ki je septembra dopolnil 90 let. Zmotil sem ga sredi dela, ko je iz mostnic žagal deske. Sam, brez pomoči drugih in to starček - vsaj po videzu, mogoče ne po srcu; torej zmotil sem ga in odprl je svoje srce in me obdaril s spomini, ki so iz njega vreli kot izvir, ki nikdar ne presahne, čeprav ga je življenje utrdilo z leti, kakor narava skalo, izpod katere izvira voda; hladna in žuboreča, ne meneč se za pot, ki jo čaka. Končal je delo, odšla sva v kuhinjo in pričela pogovor ob kavici, ki jo je sam skuhal. “Lepo počasi,” je dejal »saj se ne mudi.- Pričela sva obujati spomine.
TRN. ZVON: “Najprej iskrene čestitke za Vaš minuli 90. rojstni dan. Vsi, ki dočakate tako visok življenjski jubilej, ste polni spominov, dogodkov in izkušenj življenja. Želel bi vsaj drobec teh za naše bralce, vendar začniva
od začetka.”
MATEVŽ: “Rojen sem bil 8. septembra 1913 v Sovjaku 15 kot tretji sin očetu Jožefu in materi Mariji. Pred menoj sta se rodila brat Karl (1905) in brat Franc (1909), ki še živi v Gočovi. Dokončal sem osnovno šolo pri Sv. Bolfenku od leta 1920 do 1927, ko sem bil star 14 let. Ker smo imeli doma veliko kmetijo (10 ha), nisem nadaljeval šolanja, kajti potrebovala sta me oče in mati pri težkih delih oziroma pri delu na kmetiji, dokler nisem bil vpoklican v vojaško službo.” TRN. ZVON: “Takrat so bili težki časi. Menjavali so se politični režimi, bilo je po prvi svetovni vojni in takratni odhodi v vojake so bili boleči in težki, kot so vsa slovesa, saj so bili časi negotovi.” MATEVŽ: "Takrat je v Jugoslaviji vladal kralj Aleksander, ko sem leta 1933 dobil vpoklic. Bil sem aktivni vojak, ko je bil na kralja Aleksandra izveden atentat v Marseilleu v Franciji. Po kraljevi smrti so se oblastniki menjavali, dokler ni nastopila 2. svetovna vojna, ki jo je pričel Hitler. Takrat sem bil na orožnih vajah stare jugoslovanske vojske v Pregradu na Hrvaškem, kjer me je ujela nemška vojska. Iz Pregrada so nas odpeljali v ujetništvo v Kunrov v staro Nemčijo, kjer je bilo taborišče. Tam sem prebil 6 mesecev. Bilo je hudo, nismo imeli hrane, bili smo brez vsega. Imeli smo srečo, da so nas vozili dvakrat na teden v »lagar« Stalog OFA, kjer smo delali na posestvu velike grofije Rittengut. Spominjam se dogodka in tudi drevesa, kjer se je obesil lastnik te grofije, ko je prišel v Nemčiji na oblast Hitler.”
TRN. ZVON: “Spomini na tedanje čase so boleči, še posebej, če si tako daleč od doma, ujet med tujci, nič dolžan, nič kriv, vendar z upanjem, da se vse srečno konča. Upanje je tlelo, misel na domači kraj, na očeta in mamo ter brata je oživljalo voljo do življenja. Matevž, kako Vam je uspelo priti iz ujetništva in se vrniti domov?” MATEVŽ: “V ujetništvu smo bili ljudje mnogih narodnosti: od Slovencev, Hrvatov, Srbov tudi Poljaki. Slednji so imeli kuhinjo, kjer se je za vse kuhalo. Tu je bila glavna kuharica dobra ženska -Nemka Terezija Lunders. Moj soujetnik je bil tudi krojač Štuhec od Velike Nedelje, ki je zelo dobro obvladal nemški jezik in je
bil dober prijatelj s Terezijo. Tako sta napisala pismo in ga poslala Štuhčevi ženi, tako da je vedela, da še živimo. Po času je Terezija od vseh nas pobrala naslove in jih spet poslala krojačevi ženi, ki je potem pisala našim staršem, naj napišejo prošnje, da smo jim potrebni doma. Tako sta starša napisala prošnjo in jo poslala gospe Štuhec, ta pa naprej do naše kuharice, ki jo je predala oblastem v taborišče. Na srečo je bila uslišana in po dolgem in mučnem zasliševanju so me ravno na rojstni dan (8. 9- 1941) izpustili v Kunrovu. Po treh dneh vožnje brez hrane, vode, smo končno prispeli v Genzerdorf na Češkem.” TRN. ZVON: “Od tu je potem šlo brez zapletov ali ne? Kako je pot potekala naprej?”
MATEVŽ: “Tukaj smo dobili hrano in vodo, vendar še ni šlo brez zapletov. Upanje je bilo še močnejše, čeprav je bilo spet veliko zasliševanj, pregledov prošenj. Tiste, ki smo vse pogoje izpolnjevali, so nas strpali v vagon vlaka, ki je peljal za Sp. Štajersko. Druge so vrnili v taborišče v Nemčiji. Kako je bilo to žalostno, saj so vsi vrnjeni prekleli vse sveto, najbolj pa starše. Kako je bilo z njimi, ne vem. Imel sem srečo in srečno sem prispel 21. 9- 1941 zjutraj ob 3. uri v Maribor.”
TRN. ZVON: “Upanje ni bilo zaman. Bili ste doma, v Sloveniji. Kaj ste še doživeli tu, preden ste zares zagledali domačijo v Sovjaku?”
MATEVŽ: “V Mariboru so nas z železniške postaje odgnali na dvorišče pred rotovžem, kjer smo morali zastraženi počakati, da je vsak dobil svoj odpustni list. Vsak je bil poklican pod balkon (kjer je imel Hitler govor, ko je izgovoril neumne in neuresničene besede, naj mu to deželo spet naredijo nemško), od koder mu je bil spuščen odpustni list in plačana vozovnica do Lenarta v Slov. goricah. Šele takrat sem občutil, kaj je svoboda in ves srečen sem se iz Maribora odpeljal do Lenarta. Te kraje sem dobro poznal in prek Lormanja sem po bližnjici odšel peš proti domu, proti mojemu Sovjaku. Bil sem srečen, bil sem doma, srečen sem objel vse domače, čeprav so bili negotovi časi, kajti divjala je vojna, ki tudi našim krajem ni prizanašala.” TRN. ZVON: “Bili ste doma,
vojna je divjala, delo je čakalo; kako je šlo naprej?”
MATEVŽ: “Po vrnitvi sem se poročil z Marijo Muršec, ki sem jo poznal že od prej, saj je bila doma v Sovjaku. Poročila sva se 28. 2. 1942. Rodila sta se nama dva otroka. Leta 1942 hčerka Marija, leta 1945 še sin Franček, ki pa je v sedmem letu umrl zaradi vnetja slepega črevesa. Leta 1945 je umrl tudi oče Jožef, mati Marija pa istega leta kot sin Franček. Tisto leto je bilo zelo žalostno. Spomladi smo pokopali mamo, v jeseni še sina. Tako sva ostala z ženo sama na od leta 1942 podedovani 10 ha veliki kmetiji, ki je potrebovala pridnih rok za delo, poleg tega sva še šolala hčerko Marijo za psihologinjo.Ob vseh naporih in težavah sva še gradila hišo v Trnovski vasi, kjer danes živi hčerka Marija s sinom Mitjem. Obletnicam skupnega življenja nisva dajala posebne pozornosti, zato jih nisva praznovala. Imela sva le mašo za zlato poroko. Lani bi lahko praznovala biserno poroko, pa je nisva, ker ...”
TRN. ZVON: “Življenje teče naprej, leta pa minevajo in puščajo spomine, ki sva jih danes obudila iz pozabe, čeprav se takšni nikdar ne pozabijo. Kljub odrekanju in vseh težavah, ki so vas pestile in utrujale, ste srečno prispeli do jeseni življenja in obhajali 90. rojstni dan. Kdo se je razen domačih še spomnil na Vas?” MATEVŽ: “Bilo je malo prostega časa, vendar še toliko, da sem se včlanil v KORK Trnovska vas in društvo upokojencev. In slednji so se spomnili na moj rojstni dan, me obiskali in obdarili, za kar se jim iz srca zahvaljujem. Prosim Boga, naj me obdari z zdravjem, ker imam rad življenje, čeprav so ta leta za vse polna trpljenja in samote, ki jo krajšam z gledanjem televizije in prebiranjem časopisov, čas pa si krajšam tudi z delom, ki ga nikdar ne zmanjka. Samo, da se gibljem.”
TRN. ZVON: “Naj Vam Bog usliši prošnjo, da Vam bodo naslednja leta minevala v zdravju in delajte še naprej, kar Vas veseli. Iskrene čestitke še od uredniškega odbora Trnovskega zvona za Vaš minuli 90. rojstni dan in naj Vam bližajoči božični prazniki prinesejo blagoslova in miru, novo leto 2004 pa zadovoljstva in sreče. Hvala vam za podarjene spomine.
Marjan Potrč
RAZSTAVA O KLOPOTCU
V soboto, 8. novembra 2003, je v kulturnem domu v Trnovski vasi Kulturno društvo Lipa s Spodnje Kungote pod vodstvom zbiratelja Draga Koradeja, pripravilo zanimivo ter vsebinsko bogato razstavo o klopotcu, ki ga nekateri imenujejo tudi znanilec jeseni, zidarska kuga, poezija štajerskih vinskih goric ...
Gospod Drago Korade že od leta 1996 zbira slikovno, pisno in drugo gradivo o klopotcih. Kot je povedal v predstavitvi, je njegov namen ohranjanje kulturne dediščine, tradi-
cije in običajev Slovenskih goric in okolice. Kaj je bilo sporočilo klopotca v preteklosti? Spomin na težko viničarsko življenje, prihod zime v deželo in s tem povezane revščine in lakote.
Veliko novega smo izvedli o pesniku in pisatelju Leopoldu Volkmerju, duhovniku z Destrnika, ki je pred dvesto leti prvič v svoji socialni pesmi - Tožba enega vencerla omenjal klopotec. Leta 1797 je Leopold Volkmer v Mariboru izdal prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
Razstavljeno slikovno in pisno gradivo nam govori o različnih dogodkih, ki so povezani z vinogradi, trgatvijo, vinom, kmečkim človekom. Videli smo lahko različne časopisne članke, slike, pesmi, odlomke iz knjižnih del in podobno. Avtor razstave je del gradiva dobil v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, v arhivu v Mariboru, študijski knjižnici na Ptuju, največ gradiva pa je zbral s pomočjo časopisnih člankov.
Kot smo lahko izvedeli, je leta 1928 v Mariboru izhajalo glasilo Mariborski klopotec. Ob 200. obletnici izdaje prve slovenske knjige v Mariboru je bila izdana tudi poštna znamka na temo klopotec. Razstavljena je bila kopija 300 let starega knjižnega zapisa, ki govori o klopotcu. Nekaj besed smo slišali o ovtarjih. To so bili
viničarji, ki so čuvali vinograde in sadovnjake pred ptiči in drugimi nepovabljenimi gosti v Slovenskih goricah. Službo so nastopili s postavitvijo klopotca in jo zaključili po martinovem, ko so dobili plačilo. Pri svojem delu so uporabljali palico, ki je imela na vrhu rezilo in je bila privezana z vrvjo, tako da jo je lahko čuvaj nosil na ramenu, ko je opravljal svoje obhode med vinogradi. O ovtarjih so krožile različne zgodbe. Tudi takšne, da je imel vedno dovolj vina v svoji kleti, za katerega je poskrbel ponoči, ko so drugi spali. Podnevi je čuval vinograd, ponoči pa delal zase.
Leta 1997 je v Spodnji Kungoti potekala odmevna prireditev postavitve klopotca, ki so se je udeležili tudi člani Kulturnega društva Trnovska vas. Nastopili so tudi Bolfenški fantje.
Navzoči smo uživali ob predstavitvi razstave, bogate z besedami in gradivom, ki mladim rodovom predstavlja šege in običaje kmečkih ljudi, ki počasi tonejo v pozabo. Veliko je bilo povedano o klopotcu, o tem iz kakšnega lesa mora biti izdelan, kako dolgo se mora češnjeva deska sušiti v hlevskem gnoju ter o tem, da se ločita haloški in slovenskogoriški klopotec po številu kril.
Marija Pukšič
Izgubljeno znanje v šolskih smeteh
Ko prestopimo šolski prag, nas sprejmejo učitelji, ki nas učijo in vzgajajo za življenje, seveda ob trdni podpori staršev. Seznanijo nas z okoljem, v katerem živimo in za katerega moramo tudi skrbeti. Kot zdrave odgovorne osebnosti začnemo sprejemati osnovne civilizacijske norme. Ena izmed teh je tudi ta, da ne kopljemo po tujih smeteh, ker jih imamo dovolj doma.. Toda zgodi se, da se v letih odraščanja izgubimo in se znajdemo v šolskih smeteh. Pa ne zato, da bi nas kdo odvrgel tja, temveč ker se hočemo dokazati, kako pogumni smo, ko drugim povzročamo škodo. V našem kraju se pogosto dogaja, da je prav šola tarča mladostniške objestnosti. Uničene rože, popackana fasada, prevrnjeni zabojniki in razmetane smeti nam pričajo, kako malo znanja smo si pridobili za življenje. Skupina ali posamezniki se torej vračajo in imamo občutek, da iščejo nekaj, kar so v šolskih letih zamudili. Šola kot zgradba in šolska okolica nista krivi za neuspeh. Neuspeh je v nas samih. Zato predlagam, da si poiščemo zamujeno znanje v knjigah in zadovoljstvo v delu, športu in pomoči tistim, ki so je potrebni.
Šolske smeti pa pustimo na miru, saj so tu že tako in tako sami -odpadki-.
m. p.
Abrahamova leta
Starejši je človek, raje se spominja šolskih klopi, svojih vrstnikov in vragolij, ki so jih počeli skupaj. Toda žal življenje vsakega vodi svojo pot in po navadi se po končanem šolanju mladostne vezi pretrgajo in vsak ubere svoj način življenja. Bolj ali manj se je tako zgodilo tudi generaciji 1953, ki je letos dobila novega spremljevalca - Abrahama. Mnogi med njimi se vse od šolskih klopi, ki so jih skupaj gulili, niso več videli, zato so se odločili, da je skrajni čas, da se srečajo in obudijo spomine na stare čase. Organizacijo za srečanje sta prevzeli Zdenka Ketiš in Milena Breznik. In tako so se skupaj s svojimi partnerji dobili v soboto, 22. novembra 2003, ob 15.00 na kmečkem turizmu Požegar v Bišečkem Vrhu. Že takoj po prihodu so vsi vedeli, da bo vzdušje res sproščeno, zabavno in zelo pestro in tako je tudi bilo. Sploh ni bilo čutiti, da se že tako dolgo niso videli, saj so se zabavali in veselili kot stari prijatelji. Tudi plesali so celo noč, saj jim muzikant ni dal kaj dosti počitka in tako so pokazali, da se kljub letom še vedno lahko hitro zasučejo. Skratka, noč so preživeli v prijetnem vzdušju in žal jim je bilo, da je vse skupaj tako hitro minilo. Toda obljubili so si, da se kmalu spet srečajo.
Romana Breznik
Decembrsko razmišljanje
Sedem pred računalnik in razmišljam, kje naj začnem. S septembrom ali z decembrom? Na poškodbenem listu piše: 13. 9. 2003 ob 17. 30. Diagnoza: FRAC-TURA PARS DISTALIS RADII DEX. Padla z lestve v višini dva metra in si poškodovala levo zapestje in levo stran prsnega koša. SE HOSPITALIZIRA! Zlom je precej kompliciran, vstaviti bo treba zunanje fiksiterje(šraufe, bi rekli moji učenci). Začnem si predstavljati	mojo
»Terminatorjevo« roko, bolniška sestra me oskrbi s sredstvi proti bolečinam in pomirjevali (kot sem kasneje videla v zapisniku), da lažje čakam operacijo. Pa saj me nič več ne boli, domov bi šla! Prebudim se v 15. september, ko bi morala v službo, v šolo k mojim učencem. Komaj 14 dni smo bili skupaj! In jočem. Gospa na sosednji postelji me vpraša, ali me boli roka. Ne, zanjo je poskrbljeno, duša me boli, rada bi šla v službo. To sem počela polnih 21 let, dan za dnem, brez bolniškega staleža. Sedaj sem pa naenkrat nemočna! Zdravnik, ki mi je operiral zapestje, mi ob viziti pove, da bodo fiksiterji v roki od šest do osem tednov in da grem naslednji dan domov. Jaz sem seveda bolj verjela le v šest tednov, a ni bilo tako. Potem se vrnem domov. Prvi dnevi so minili v obiskih mojih sodelavk in drugih prijateljev. Potem se je začela dnevna enoličnost. Kot bi me odrezali od sveta! Nekdo drug bi verjetno tak zlom sprejel drugače, a z mano ni bilo tako. Mrzlično sem hodila na popoldanske	sprehode
(dopoldan si nisem upala ven, ker sem bila v staležu), da sem si krepila telo in duha.Celo telovadila sem redno vsak dan (da se ne bi zanemarila), z zlomljeno roko pa sem imela za pol dneva dela: kopanje in mazanje z gabezovo mastjo, da bi hitreje celilo. Na vsakih 14 dni pa kontrole. Po šestih tednih: prelom še dobro viden, po osmih tednih, prelom še vedno viden, po sedmih tednih: prelom še ni zabrisan ... Počasi se me loteva obup! Pa kaj je z mojo roko? Zakaj mi ne celi? Nočem na pregled za osteoporozo, ker bi bila to zame še ena »sekirancija«. Da se ne ločim od šolskega dela, redno spremljam učni načrt in pišem dnevne priprave moji vzorno pridni kolegici, ki me nadomešča.
Dnevi pa tečejo, vsi so enaki, vsega imam vrh glave. Včasih bi zlomljeno roko kar nekam zalučala. Naveličam se svojega prej zame tako prijetnega stanovanja. Vmes med mojim bolniškim staležem pa smrt na smrt v mojem kraju. Sama smrt in nič rojstev. Umirajo ljudje, ki so mi blizu. Ki jih poznam. Vsaka smrt me zlomi. Podoživljati začnem spet dogodke izpred skoraj petih let, ko je samovoljno odšel na stran smrti tudi moj mož. Sprašujem se, kaj je prišlo v naš kraj. Zakaj toliko samovoljnih smrti? Zakaj ne vidijo več luči, ampak še samo temo in odidejo? Tega seveda tisti, ki ostajamo na strani življenja, ne znamo in ne smemo soditi.
Moja roka je že skoraj dva meseca v fiksiterjih, ki se mi še zagnojijo. Zaradi tega se jih »rešim«, a dobim snemno longeto še za tri tedne. Počasi začnem padati tudi sama. Kakšni so bili ti padci, ve nekaj mojih prijateljev. Nič kaj prijetni, prav tako za obupati ... Ne znam si več pomagati sama, ne spim, čeprav nimam telesnih bolečin. In padem!
Specialist (ki ga - mimogrede sama poiščem) 10. 11. 2003 narekuje bolniški setri: Gospa je pred dvema mesecema padla z lestve in si zlomila levo zapestje (levo zapestje je mojo »pravo«, ker sem levičarka, razen v pisanju). Bila je osteosintetsko oskrbljena, dobila je narkozo. Po narkozi pa so ji začela trzati ramena in roke, najbrž posledica narkoze. Zaradi tega ni mogla spati. Imela je tudi tesnobne občutke, bala se je, da bo umrla. Bala se je tudi, kako bo v šoli, komaj je začela z devetletko itd. Kontrola 8. 12. 2003. Na poti domov začnem razmišljati: Milena, padcev je konec, zberi se, samo eno življenje imaš! (Obiskov pri drugih specialisti še ni bilo konec). Moram povedati, da to ni tako lahko, kot si nekdo misli. Sedaj razumem nekaj ljudi, ki so obupali! NEKDO D MORA STATI OB STRANI! Spremenimo stil: premakni se z mesta in stori nekaj zase! ZDAJ, ne jutri! In začnem se počasi pobirati, ljudje za mojim hrbtom pa šepetajo, kako so Mileno izdali živci, češ da se v prazno sekira. To ni sekiranje v prazno, to kar pride! In še takrat, ko »je«, sploh ne pričakuješ. Koliko bi nas moralo obupati! Počasi, počasi postajam spet jaz,
včasih se mi zdi, da še vedno nisem tista prava. Veste, razletiš se hitro, a po koščkih prihajaš nazaj. Kolegica Nives mi je po elektronski pošti napisala, da vsaka nesreča pridrvi na konju, odide pa s polžem. Bo hudičevo držalo. Sedaj jadram tik nad zemljo, tako nizko, da se že dotikam tal. V slovo pobožam vse moje bolezni ob zlomu roke (le zakaj mi je danes spet tako slabo?) in grem naprej. NAPREJ. Nočem se obračati nazaj, da ji spet ne dobim po »ksihtu« (in po roki). Kako težko si je dopovedati, da moraš le naprej, naprej. A vsak tega ne zmore! Žal poti naprej niso zmogli mnogi, ki jih ni več z nami.
Prazniki so pred vrati. Naj bodo topli, domači, polni vonja po smrekah in orehih in pečenih jabolkah, predvsem pa naj bodo
polni ljubezni. Sedimo v družinah skupaj za mizo in se prepustimo spominom na tiste, ki ji ni več z nami. Ne objokujmo, ne obupujmo, obujajmo spomine, nasmejmo se ob njih in lažje nam bo. Postanimo si ob koncu leta vsaj za milimeter bližji! Recimo si, da je vredno živeti, saj vendar nič ni vredno več kot življenje. In imejmo radi sami sebe, da bomo znali imeti radi tudi druge.Oaz se tega še vedno učim). Nestrpno čakam dan, ko bom spet med svojimi sedmimi palčki. Ob njih bom pozabila na mojih »sto bolezni«. Samo - prevale na blazinah bodo še nekaj časa morali delati le moji učenci, malo bom že morala paziti na svojo roko. S pogovori, ki so največ vredni, pa ne bomo varčevali.
Milena Meznarič
95 let Martina Zorčiča
Le redki so ljudje, ki dočakajo 95 let in več, a so še pri teh letih dokaj zdravi in vedrega duha.
Takšen je tudi gospod Martin Zorčič iz Trnovskega Vrha 43, ki je 21. oktobra praznoval svoj 03. rojstni dan. Praznovanje mu je pripravila vnukinja Metka v Janežovskem Vrhu. Ob visokem jubileju sta ga obiskala tudi župana občine Destrnik in Trnovska vas ter mu izročila simbolna darila.
Martin se je rodil 21. 10. 1908 v Trnovskem Vrhu, kjer je preživel vsa svoja leta. Leta 1940 se je poročil z Nežiko. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke: Lizika, Anica, Trezika in Kristina. Leta 1983 mu je umrla žena. Od takrat je moral poprijeti za vsako delo in tudi za kuhalnico. Kar nekaj let je živel sam v Trnovskem Vrhu. Še do nedavnega si je rad sam kaj skuhal. Svojo družino je preživljal s trdim kmečkih delom na majhni kmetiji, ki jo je obdeloval s svojimi žuljavimi rokami. K dolgemu zdravemu življenju mu je pomagala trda slovenskogoriška zemlja. Veliko veselje in zadovoljstvo je našel v obdelovanju svojega vinograda.
Gospod Martin se je zelo rad vozil s kolesom. Vnuki radi povedo, da dedek ni nikoli slabe volje in ima še zelo dober spomin. Zdravje mu še dokaj dobro služi. Zelo rad pripoveduje o dogodkih iz mladosti. Jesen življenja si krajša z branjem knjig in gledanjem televizije. Še vedno bere brez očal. Za gospoda Martina skrbi hčerka Trezika. Danes ga razveseljuje 10 vnukov in 13 pravnukov, ki radi prihajajo k njemu. Vsakega posebej se zelo razveseli.
Marija Pukšič
V pričakovanju lepega prazničnega časa
Počasi stopam po zasneženi potki in snežinke nežno plešejo svoj ples. Vse okoli mene je tako tiho in spokojno, sliši se le škripanje mojih korakov. Ozrem se proti gozdu, ki ga je zima pobelila in ga odela v pravljično podobo. Zazebe me, roke potisnem še globlje v žepe in pospešim korak. Nenadoma v mraku malo pred seboj zagledam nizko staro, a zelo lepo hišico, ki je še nikoli nisem videla.
Luči v oknih in dim iz dimnika me privabijo, da stopim bližje. Bolj kot se približujem, bolj diši po sladkem. Kar vleče me k njej. Na majhni zelenici uzrem lepo smrečico, ki jo krasijo pisane lučke. Za hip obstanem in jo opazujem, nato se odpravim naprej. Moj pogled se ustavi na venčku iz srebrne smreke in z rdečim trakom, ki visi na vhodnih vratih. Nežno zapiha veter in prebudi zvončke na venčku, da lahno zacingljajo. Stopim k prvemu oknu in zagledam lepo urejeno dnevno sobo, v kateri se otroci igrajo na tleh. V kaminu, ki ga krasi girlanda, na kateri visi pet rdečih nogavic, mirno gori ogenj. Na mizi, pogrnjeni s prtom s prazničnimi novoletnimi motivi, se v ljubkem lesketajočem lončku bohoti rdeča
božična zvezda. Postojim ob oknu, opazujem prizor v sobi in prevzame me pomirjajoč val topline.
Stopim par korakov naprej in ustavim se pri naslednjem oknu, od katerega prihajajo sladke in omamne vonjave, zagledam preprosto domačo kuhinjo in v njej gospodinjo, ki peče medenjake. Tudi lepi so, da se mi takoj pocedijo sline. Na kuhinjskem pultu uzrem ravnokar pečeno potico, posuto z belim sladkorjem, in rjavo skledo, v kateri so suhe slive, jabolka, hruške in fige. Nasmejim se in si zaželim, da bi bila na obisku v tej kuhinji.
Korak me ponese naprej k tretjemu osvetljenemu oknu. Uh, kako lepa jedilnica, ki jo na okenski polici v notranjosti krasi goreča čajna lučka. Oče pripravlja mizo za večerjo in tudi njemu se pogled ustavi na adventnem venčku, narejenem iz smreke in bora, s štirimi belimi svečkami. Venček je obdan tudi z drobno belo verigo, njegova nežnost je poudarjena s srebrno-belimi pentljami in prozornim angelcem. Na steni je pripeta smrekova veja, posuta s snežnim prahom in srebrnimi steklenimi kroglicami, ki spominjajo na ledene kristale, še kar stojim pri oknu
in si želim, da bi tudi jaz živela v tej hiši. Tako majhna skromna hiša, a v njej sem zaznala veliko ljubezni, topline, preprostosti in prazničnega vzdušja.
Počasi se poslovim od hiše in se odpravim po zasneženi potki proti domu. Še enkrat se ozrem in še bolj se mi dozdeva, da je pravljična. Vse bolj se oddaljujem od nje in zmoti me zvok, ki postaja vse glasnejši in neznosen. Pogledam okoli sebe in zbudim se v svoji postelji, glasen zvok pa je zvok moje budilke, ki me priganja v službo. Spomnim se hišice iz sanj in soba izgleda še bolj pusta in prazna.
Pohitim v nov dan in sem prepričana, da so bile moje sanje sporočilo, da sebi in svoji družini podarim delček prazničnega razkošja.
Če pa ste si tega zaželeli tudi Vi, naj Vas pot zanese v cvetličarno Beli cvet v Lenartu. Obenem pa vsem Vam želim veliko topline in ljubezni ter zdravja in uspehov, ki naj Vas spremljajo v prihajajočem se letu 2004.
RAZMIŠLJANJA IN PESMI
Andreja Pukšič
VEČERJE ČAS, KO GREMO SPAT,
ENI SE HOČEJO IGRAT,
ČE MAMA REČE V POSTELJO,
EN, DVA, TRI,
RAJŠI HITRO ZAPREM OČI.
Aljaž Krajnc 3/9 OŠ Trnovska vas
V HIŠI OTROK SE IGRA.
ENA ZVEZDA ŠE MIGLJA.
ČAJ ZA VEČERJO SI PRIPRAVI,
ELEMENTE MAMICI POSPRAVI,
ROKE SI UMIJE IN V POSTELJO SE SKRIJE.
Matjaž Pukšič 3/9 OŠ Trnovska vas
VISOKO V GORAH ERVIN PLEZA,
ČISTO POČASI,
ENKRAT SEM IN ENKRAT TJA,
RAVNO IN POČEZ.
Sašo Ar miga 3/9 OŠ Trnovska vas
VEČER
Nekoč, nekoč je, nekoč je bil, nekoč je bil večer.
Anji,
Anji je,
Anji je bilo,
Anji je bilo brezveze.
Ker,
ker,
ker je celi,
ker je celi dan,
ker je celi dan prespala.
LUCIJA KUHAR 3/9 OŠ TRNOVSKA VAS
Domišljija
Če bi meni zrasla dlaka, bi bil jaz prava spaka.
Ne bi bil več tak fantič, bil bi kakor črn hudič.
Vsi bi se me strašno bali, ko vame bi zijali.
Sašo Arnuga 3/9 OŠ Trnovska vas
V PRIČAKOVANJU
Silvestrovo je spet prišlo, zdaj draga mi podaj roko, na zdravje izpijva, naj sreča zazveni, poljub mi daj, zazriva si v oči.
Spet leto staro se poslavlja, bridkosti vse s seboj odpravlja, pozabiva vse skrbi življenja, realno glejva, pustiva hrepenenja.
Ura pozna polnoč bije, skupaj sva, po licu solza sreče lije, naj zdravje, srečo dan prinese, leto staro naj gorje odnese.
V novoletni dan veselo zazriva v snežno se belino, naj biser iz očesa ti pove, ljubilo te do groba bo srce.
Ko lahko bi nedolžnost novoletno v srce vsadil bolehno, snežinko vsako kot cekin podaril vsem nesrečnim v spomin.
Naj mir zavlada vse okrog, naj vsakega bo varna pot, otroci otroštvo srečno naj užijo, naj starši s lahkoto za nje skrbijo.
Za dan naj vsak bo zlat cekin, na leto novo le srečen bo spomin, za vse, ki v srcu srečo vsem želimo, spet eno brez gorja, srečni preživimo in se dni vseh prisrčno veselimo.
Marjan Potrč
Pravijo, da že lepa misel veliko pomeni. Moč besede lahko spreminja svet.
Dobro dejanje pa ga lahko izboljša.
V novem letu 2004 vam želimo veliko zdravja in osebne sreče.
Delavci in učenci OŠ Destrnik-Trnovska vas
Korenje
Ljudska imena: koren, kuzmorka, mrkev, mrkevca, merlen, merlin, merni, mrkel, mrkelca, mrknca, mrkva, navadni koren, svinjski koren. Z dolgo vzgojo so iz divjega dobili mesnato, sočno vrtno korenje. Kobul je brez srednjega črno-rdečega cvetka.
Vonj in okus sta zelo značilna, okus je dober in sladek, odvisen od sorte.
Nahajališča: Divje korenje raste po travnikih, njivah in mejah,vrtno pa ima rado dobro gnojeno, spočito, rahlo zemljo in sončno lego. Če zemlji primanjkuje kalijevih soli, se zmanjša vsebnost sladkorja. Znano je, da so v Evropi pridelovali korenje že v srednjem veku. Danes poznamo veliko sort.
Zdravilni deli rastline: Od srede avgusta do srede oktobra spravljamo vrtno korenje (Radix Dauci). V ljudskem zdravilstvu uporabljajo sem ter tja še plodove divjega, ki ga nabirajo jeseni.
Zdravilne snovi in učinkovine: V korenju je kar veliko karotina, iz katerega nastaja vitamin A, precej vitamina E, imenovanega plodnostni vitamin - in še vitamin H, ki uravnava delovanje lojnih žlez in preprečuje zamaščenost kože in prezgodnje izpadanje las; dokazali so tudi vitamine BI, B2, B6, pantotensko kislino, eterično olje, fitosterin, stigmasterin, glutamin, jabolčno kislino, pektin, galaktan, araban, ksantofil, asparagin, maščobo, celulozo, beljakovine, sluz in škrob. Sok, iztisnjen iz nastrganega korenja, je zaradi plavajočih delcev rdečkat. Korenje je eno izmed najboljših sredstev, s katerim se obvarujemo gnilobnih procesov v črevesju oziroma jih najhitreje ozdravimo. Pri želodčno-črevesnem katarju je eno izmed najboljših zdravil in spravi tudi najobčutljivejši želodec in črevesje hitro v red. Posebno pri želodčnih in črevesnih boleznih dojenčkov in malčkov dosegajo v otroških klinikah najboljše uspehe. Nastrgamo 500 g olupljenega korenja in ga skuhamo z 200 g vode v gosto kašo, jo pretlačimo skozi sito in primešamo 1 liter goste mesne juhe (juha iz govejega repa). To je zelo lahko prebavljiva jed in priporočljiva za ljudi, ki so bolni na črevesju in želodcu.
Korenjev sok vsrkava odvečno želodčno kislino in pekoča zgaga brž poneha. Vsekakor odpravi 1/4 litra korenjevega soka zgago brez posledic in učinkoviteje kot kemična soda bikarbona.
Korenjeva dieta je zelo pomembna pri shujševalnih kurah, odpravljanju vodeničnih oteklin in pri ledvičnih boleznih.
Malokdo tudi ve, da surovo korenje najhitreje prežene iz črevesja gliste. V ta namen je treba na dan pojesti 2 do 3 surove korenčke.
Otroci, ki jedo veliko korenja, lahko dobe v očeh, na nosu, licih in ušesih rumenkast nadih, ki ga lahko zamenjamo z zlatenico. Barvo izloča le rumena snov, ki jo vsebuje karotin, in je popolnoma nenevarna ter izgine, brž ko prenehamo za nekaj časa dajati korenje. Korenje ni le eden od najdragocenejših dodatkov za dojenčke, tudi šolarji naj ga uživajo več. Na tem področju je lahko vsem za vzgled Norveška, kjer
Trnovski
zvon
Izdajatelj: Občina Trnovska vas
Uredništvo: Marija Pukšič, Milena Meznarič, Marjan Potrč in Anita Vršič, dopisnik Romana Breznik in Barbara Drumlič.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Trnovska vas brezplačno.
Medij TRNOVSKI ZVON - GLASILO OBČINE TRNOVSKA VAS je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 107.
Naslov uredništva: TRNOVSKI ZVON, Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas.
Telefon: 02/757-95-10
Telefaks: 02/757-16-61
E-pošta: obcina.trnovska.vas@siol.net
Časopis TRNOVSKI ZVON izhaja v nakladi 360 izvodov
Odgovorna urednica: Marija Pukšič
Lektorica: Anita Vršič
Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 6l, 2254 Trnovska vas
Elektronski prelom, oblikovanje in tisk: Tiskarna Grafis,
J
dobivajo vsi šolski otroci obvezno nasitno jed, ki sestoji iz ovsene kaše in surovega korenja v obliki kaše. S tem zajtrkom, ki so ga po mestu Oslo imenovali »oselski zajtrk«, se je naglo izboljšalo zdravstveno stanje otrok. Izboljšali pa so se tudi učni uspehi in nadalje so ugotovili, da se pri rednem uživanju oselskega zajtrka pri številnih zaporednih urah pouka utrujenost pri otrocih ni več pojavila. Oselski zajtrk naj čimprej vpeljejo tudi pri nas.
Iz ljudskega zdravilstva in starih zeliščarskih knjig: Kdor boleha za protinom ali revmo, naj je veliko korenja oziroma naj pije iz korenja stisnjen sok. Vendar je treba presni korenjev sok uporabiti takoj po stiskanju, ker ni primeren za hranjenje, razen če ga takoj po stiskanju ne steriliziramo. Bolniki, ki imajo protin ali revmo, naj popijejo na dan"2 skodelici soka.
Redno uživanje korenjevega soka ima pri sladkornih bolnikih daljnosežen vpliv na izločanje sladkorja.
Če se rane slabo celijo, položimo na rano svežo rezino korenja, obrnjeno z rezno ploskvijo k njej. Na rane, posebno na opekline, nakapljamo svežega korenjevega soka ali pa nastrgamo korenjevo kašo in jo kot obkladek položimo nanje. Ta kašnati obkladek je treba zamenjati vsako uro.
Korenjev sok pospešuje izločanje seča in zato velja v ljudskem zdravilstvu (zlasti pri balkanskih narodih) sodba, da čisti kri.
Uživanje surovega korenja ali pitje soka surovega korenja pospešuje prebavo.
Nekoč so čislali tako imenovani korenjev sirup in je veljal za izvrstno zdravilo. Pri prehladnih boleznih , zlasti pri gripi ali bronhitisu, začetni pljučnici, vnetju grla ali goltanca, so pri starih in mladih na veliko in z velikim uspehom uporabljali ta sirup. Korenje se skrbno opere, drobno nareže in iztisne sok. Svežemu soku se doda neprečiščen sladkor ali kandis ter skuha v gost sirup. Nato ga je treba natočiti v dolgovrate steklenice in dobro zamašiti s pergamentnim papirjem. Sirup se jemlje po jedilnih žlicah.
Povzeto po: Richard Willfort, Zdravilne rastline in njih uporaba.
Marjan Potrč
		
1	¥	Vesel božič in srečno, prevsem pa varno leto 1	2004 vam želi Srečko Herak, vodja policijskega okoliša
FRIZERSTVA "MIRA"
Mira Arnuga s.p. © 02/75713 31 Trnovska vas 49 GSM: 031/291-923
Za vas poslujemo:
od 8. do 17. ure, v sredo od 12. do 17. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih zaprto.
Cenjenim strankam in občanom želim __________vesel božič in srečno 200j!__________________
Božič z veliko ali z malo? Dovolj imam pokanja
V zadnjem mesecu v letu nam poštnih nabiralnikov ne polnijo samo položnice in reklame, ampak tudi voščilnice z dobrimi željami. Morda ste večkrat v zadregi, kako napisati iskreno, osebno in še pravopisno pravilno sporočilo povrhu. Zato je nekaj naslednjih misli namenjenih pravopisu, knjigi, v kateri najdemo pravila o pisanju z veliko, malo začetnico, deljenju besed ... Ker so nekatera pravila kar zapletena, sem izbrala nekaj pogostejših primerov, ob katere bom kdaj drugič dodala še strokovno razlago.
Slovenci smo dobili prvi pravopis že 1899- leta. Ker se jezik nenehno spreminja, so se vmes spreminjala tudi pravila. Mogoče prav zato kdaj za sveto trdite, da so vas v šoli učili drugače, kot se piše danes. Zadnji pravopis in z njim nekatere spremembe smo dobili v začetku novega tisočletja.
Zdaj pa preidimo h konkretnim primerom. Verjetno ne bo odveč omeniti, da po pravopisu vedno najprej napišemo ime, nato priimek. Od tega pravila odstopamo le v nekaterih primerih, kadar zaradi vodenja podatkov na formularjih od vas najprej zahtevajo priimek in šele nato ime (še takrat ju ločite z vejico: Novak, Jože). Ob tem naj omenim še, kako pišemo datume: vedno jih ločimo z razmikom (25. 12. 2003).
Zdaj je pa že čas, da odgovorim na vprašanje, zapisano v naslovu. Po slovenskem pravopisu se pišejo vsi prazniki z malo začetnico (božič, novo leto, Silvestrovo, Valentinovo ...).
Zanimivo in zapleteno obenem je rešeno v pravopisu pisanje krajevnih imen. Tako je pravilno Trnovska vas, vendar Trnovski Vrh, Bišečki Vrh. Morda so vas kdaj zmedli nazivi, ki stojijo včasih pred imenom in priimkom, drugič pa za njim (npr. Janez Novak, dr. med., dr. Janez Novak). V prvem primeru je g. Novak zdravnik, v drugem pa doktor znanosti; lahko se zgodi, da ima oba naziva. Načeloma se pišejo nazivi, pridobljeni v univerzitetnem študiju, za imenom in priimkom, nazive, pridobljene s podiplomskim študijem pa pišemo spredaj.
Morda sem vam pomagala razrešiti kakšno vprašanje ali pa sem vam zastavila še nova.
Želim vam lepe praznike - naj bodo zapisani z veliko ali malo začetnico.
Policisti se vsako leto v času praznovanja božičnih in novoletnih" praznikov srečujemo s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih sredstev in izdelkov. Pri tem je takšno početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, za večino pa je neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi.
Nepremišljena, predvsem pa neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča neželene posledice, telesne poškodbe, vznemirja ljudi in živali in onesnažuje okolje. Najpogostejše poškodbe so opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.
Pirotehnični izdelki razreda I in II, katerih glavni učinek je pok, se smejo uporabljati od 26. decembra do 2. januarja. Kljub navedenemu se ti izdelki ne smejo uporabljati: v šolah in njihovi okolici, v bližini zdravstvenih domov, bolnišnic, vrtcev, domov za ostarele, v okolici cerkvenih objektov, v strnjenih naseljih, na hodnikih stanovanjskih blokov, v športnih objektih in na drugih krajih, kjer se zbira večje število ljudi.
Kljub prizadevanju policije se moramo zavedati, da je nepremišljena uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh. Zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter z lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic takih ravnanj. S skupnimi prizadevanji se je mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici.
Zato policisti opozarjamo vse, še posebej pa otroke, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da s tem preprečimo telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, nepotrebno vznemirjanje občanov in da preprečimo materialno škodo. Nastanek sleherne posledice ima znake storitve prekrška ali celo kaznivega dejanja.
Spoštujmo pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru praznujejo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove in se vprašajmo, ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda, VREDNI POKA PETARDE.
Anita Vršič
Srečko Herak, vodja policijskega okoliša
Kako boli, tako skeli, ko življenja luč na poti nam ugasne. Zdaj ob grobu Tvojem se oko solzi, Tvojega imena so besede glasne.
(M. Potrč)
ZAHVALA
V jesenski tihi čas, ko list z drevesa vsaki zdaj odpada, se je brez besed v slovo od nas tragično poslovil dragi mož, oče, dedi, stric in boter
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
O. Župančič
VLADIMIR - VLADO TOPLAK
iz Trnovske vasi 43 b
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nas bodrili in tolažili v neizmerni bolečini, vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Iskrena hvala župniku Jožefu Rajnarju za darovano sv. mašo in opravljen pogrebni obred, pogrebni dejavnosti Jančič iz Lenarta, pevcem z g. Ludvikom Krajncem, molivcema g. Zorcu in g. Kurniku, govorniku g.Vurcerju, zastavonoši in vsem, ki ste pomagali.
Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem LENTHERMA iz Lenarta, sodelavcem KRISTALA iz Selnice, njegovim sošolcem ter hčerkinim sošolcem. Posebna zahvala družini Čuček iz Biša in sosedi Mariji Kovačič.
Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Vesna z Danilom in vnukica Vanesa ter vsi, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu
NIKDAR NE BOŠ POZABLJEN!
SPOMIN
Minilo je pet let, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedek in pradedek
Stanko Majerič, st.
15. 11. 1998 - 15. 11. 2003
Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu prižgete svečko in z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu!
Vsi njegovi dragi
ESIRIHI
PIHLER
'n r
Želimo vam vesel božič. Leto, ki je pred vami, pa naj prinese obilo sreče, zdravja in zadovoljstva!
$0B0$pRSTV0 - DEMIT FASADE
malijog ffltortb©, s.p.
Jože Pihler s.p.
2254 TRNOVSKA VAS, Trnovska vas 15 Tel., fax: 02 757 -79-91 GSM 041 739-206
POLAGANJE
CEMENTNIH TLAKOV (ESTRIHI) IN ZAGLAJEVANJ BETONOV S STROJNO OBDELAVO.
Želimo vam vesele božične praznike, v novem letu pa veliko zdravja, sreče in uspehov.
Trnovska vas 42 a, GSM: 041 769 001
želi vsem krajanom mirne praznike vin vse dobro v novem letu.___
Zahvaljujemo se vam za dosedanje zaupanje in Vam želimo vesele božične praznike ter veliko zdravja in uspehov v novem letu.
odjetjeza storitve, nizke gradnje, gradnja cest, trgovina v tranzitu PSON, d. 0.0.,	pe Trnovska vas 42, S 02 757 54 01
r Hajdina 21,2288 Hajdina, il: 02 788 30 20, faks: 02 788 30 21 iUDIM0 VAM: izkope
utrjevanje in planiranje cest
-	navoze
-	kiparske prevoze
0V.vepceva/n,Cg
SivaffčapUa
NUDIMO VAM DNEVNO SVEŽE: - malice, hamburgerje, pizze, kosila in jedi po naročilu.
rcizEcsn
SALCN
Zdenka Murko, s.p.
Trnovski Vrh 26a, 2254 Trnovska vas, Tel.: 02/757 15 11, GSM: 041 /678-960

elektroinstalacije
ZELENIK
Jože Zelenik, s.p.,
Janežovski Vrh 49, 2253 Destrnik
Tel.:/faks: 02/753 14 11, GSM: 041/731 214
E mail: joze.zelenik@amis.net
Se priporoča z naslednjimi storitvami
-	elekro inštalacije,
-	elektro popravila
-	montaža strelovodov,
-	alarmni sistemi,
-	domofoni
-	meritve strelovodov in električnih instalacij z ustreznim poročilom
Želim vam blagoslovljen božič in srečno novo leto 2004

SIM.OŠVO ZmAliS I VO
Milan HORVAT, s.p.
Trnovski Vrh 3,
2254 Trnovska vas Tel.: 02/757-10 81,
GSM: 041/705-492
Vesel božič in srečno novo leto 2004 ter obilo uspehov pri delu