Št. G.
V Gorici, v sredo dne 21. januarja  1903
'/)•
Tečaj XXXIII,
lahaja trikrat na teden v Šestih tedanjih* in Lioar: vsak torek, četrtek in soboto, »Jutranje likanj* opoldne, večerno izdanje pa   ob 3. ari po-
inoldne,   in stane   z   uredniškimi   izrednimi  prilogami Iter s »Kažipotom* ob novem letu vred po pošti  pra-¦Lniana   al' 7   Gorici   na dom pošiljana:
¦"Vse leto.......13 K "JU h. ali gld. «6»
pol lete........6 .  60 ,    ,     .    3-30
Četrt leta........ .   3 ,  40 .   ,    •,    j-7o
posamične številko stanejo 10.vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja  ob  sredah sobotah ob 11   uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki  ulici 5tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršcek vsai dan od 8. are zjutraj do t), zvečer; ob nedeljah pa o<J 9. do 12. are. Na naročila brez doposlane naročnine g« ne oziramo
Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vR>tnh, {0 tiskano l-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vžala vrata. VeBkrat po pogodbi. — Večje Srke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlioi It 7 v Gorioi t L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici ii.ll.
»Vbc za omiko, svobodo in napredekU—Dr.-K~Lavrii
Naročnino In og-Iaso je »lagati Joeo «oriea. Dopisi naj se pošiljajo te uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne ""'pffflajo v delokrog uredništva, naj  se  pošiljajo le
-ipr&TnlŠtTU.                    _______
„PRlMOBEC"
!zh»ja neodvisno od »Sofie* vsak petek in~stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«So6a» in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulici !n Jellersitz v Nunski ulici; — v Trata v tobakarni LavrenčiS na trgardeli*Caserm« in Pipan v ulioi Ponte della labbrg.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Kdo je propadel, kdo ne pozna nobene dostojnosti več ?
»Slovenec" od sobole je priobčil Članek, v katerem naznanja, da je tisto slavno laž-njivo »Obrambno društvo* v Ljubljani skon-čalo svoje leto, v katerem je poslalo posameznim listom več popravkov, tako .Soči" 12, od katerih smo zavrgli 2, ter »Primorcu" 5, katere pa smo vse priobčili. »Slovenec* je mnenja, da izvestje »Obrambnega društva* kaže, kako propadlo je liberalno časopisje, katero ne pozna nobene dostojnosti več.
Kakšno je tisto »Obrambno društvo* v Ljubljani, kako zapeljuje v laž one politiku-joče duhovnike in druge osebe, o katerih se piše v naprednih časopisih, smo prav mi postavili v pravo luč, tako da vsak pameten človek ve razsoditi, da tisti popravki, ki prihajajo iz »Obrambnega društva*, niso nič drugega nego pripomoček k laži. Včasih pa se celo zgodi, da gospodje v svoji gorečnosti s svojimi »ni-resi* le potrjujejo to, kar so hoteli zanikati.
»Obrambno društvo* stoji na tem stališču, da morajo vsi politikujoči duhovniki in drugi prvaki-pristaši v klerikalni stranki popravljati vse, karkoli ni vSeč mogočnemu klerikalnemu štabu okoli šenklavškega farovža v Ljubljani. Gospodje imajo časa po 48 ur na dan, za to pa stikajo po naprednih listih ter pisarijo okoli potoni svojega »Obrambnega društva*, naj se popravi to in ono. Marsikateri klerikalec bi ne popravljal, kar stoji o njem v kakem naprednem časopisu, ker je prepričan v dno duše, da je vse, kar je pisano, gola istina, ali zapelje ga v to ukaz iz Ljubljane. Tako lepo ga opozorijo, da se je pisalo o njem to in ono, spominjajo ga § 19. našega prastarega tiskovnega zakona, s katerim se lahko reče o največji laži, da ni laž, niti ne dvomijo, da bi utegnilo biti res, kar je pisano v tem ali onem naprednem časopisu, marveč stojijo edinole na tem stališču, da karkoli se piše o kakem politikujočem nuncu ali kakem drugem klerikalnem patronu, vse tisto je zlagano aH pa vsaj ne odgovarjr popolni istini. Zato pa popravljajo v s e.  Kdor je  član tistega zlo-
glasnega »Obrambnega društva*, ta postane popravkar po sili, ki »popravlja* v slučajih •udi najbridkejšo istino.
Ali zakaj tako delajo ? I, zato, ker klerikalci so propadli ljudje, ki ne poznajo nobene dostojnosti več. In ker se zavedajo svoje propadlosti ter svoje nedostojnosti, katera jim gleda v svet izza vsakega komolca, zato pa podtikajo naprednemu.časopisju pro-padlost in nedostojnost. Rečem ti, da mi ne porečeš, to je tista imenitna prislovica, katere se držijo klerikalci kakor svoje bisage.
»Obrambno društvo* je skončalo prvo leto svojega obstanka. Ali kaj je doseglo? Doseglo je le to, da pametni ljudje spoznavajo, da se klerikalci kaj radi oprijemajo celo paragrafov, da le morejo še bolj lagati in zavijati. »Soča* je dobila 12 popravkov, od katerih smo jih priobčili 10, kakor piše »Slovenec*. N6, priobčili smo jih radi, pa smo jih tudi zabelili tako, da se je vselej ska-zalo, da smo pisali resnico mi, ne pa popravkar. Za en popravek (župnik Šalehar v Ribnici) smo se pustili tožiti, in smo tožbo tudi dobili, česar pa »Slovenec* noče povedati. Pokazalo se je vtem slučaju, da ti posvečeni popravkarji niti ne znajo delati pravilnih popravkov, ali popravljajo pa vse, misle, da morajo njim in njihovim židovskim zastopnikom iti na roko vse sodnije ter obsoditi te »liberavne* urednike. Ali v zadnjem času je nekako prenehalo to popravkovanje, ker so menda sprevideli pri-zac ti, da jim taki »popravki* prinašajo le blamaže in pa da resnice s takim »poprav-kovanjem" ne spravijo s sveta. Reči smemo, da je »Obrambno društvo* premnogemu duhovniku le škodovalo na ugledu, ker ga je prisililo, da je utaknil ,ni-rese* v stvar, glede katere bi bilo najbolje, da je lepo molčal. Ali ker je »Obrambno društvo* utak-nilo svoj nos v vsako reč ter popravljalo celo obče znane reči, je jasno, da je širilo propadlost ter da ne pozna nobene dostojnosti več.
Ker so pa ti gospodje kovači popravkov videti tako goreči za resnico, bi mislil kdo, da oni pišejo samo resnico ter da hitro popravijo pogrešek, kateri storijo proti njej. Toda  temu   ni   tako.  Klerikalci  hočejo  biti
vzvišeni nad nami navadnimi zemljam ter stojijo na stališču, da kar oni pišejo, o tem ne sms nkdo dvomiti, da ni resniuio, pa če je še tako lažnjivo, da se da laž kar otipati. Seveda potem nočejo oni sami ničesar popravljati, dočim so napredni časopis! vedno tako lojalni, da ako pride kdo z maniro ter pove, da to in to ne odgovarja popolni resnici, isto takoj popravijo. Pri klerikalnih listih ne opraviš nič s. takim popravkom, ako bi jih pa hoteli siliti s § 19., da naj popravijo vse tiste laži, katere raztresajo v svet, potem pa bi morali včasih v celi številki prinašati le popravke.
Ali naprednjaki so v tem pogledu pametni ; je škoda časa, pametni ljudje itak ne verujejo klerikalnim lažem, če pa kak pobožen »Gumpoldskirchncr* verjame vse tisto, kar mu natvezi »Slovenec*, kdo se zmeni zato?...
O propadlosti in o nedostojnosti govoriti, je pač »Slovenec" najmanj poklican. On je propadel, on jo nedostojen, njemu so vžgali na čelo znamenje obrekovalca in tatu časti - ¦-sedaj pa ta propalica govori še o dostojnost ter hoče dajati lekcije o poštenosti! Ali ni to skrajna nesramnost?!
Resnica pač ostane le ta, da je klerikalno časopisje z »Obrambnim društvom* vred propadlo in da je nedostojno, zato pa je sveta dolžnost vseh rodoljubov in somišljenikov, da zatirajo klerikalne propadle in nedoslojae časopise ter podpirajo napredne časnike! Proč z lažjo v naši javnosti, živela resnica!             __________
K položaju.
Nemci so kakor na trnjih, ker se jim na noben način noče izpolniti najsrčnejša želja, da bi ugnali Cehe v kozji rog.
Takoj ko je bil državni zbor tam pred Božičem orjgoden, so kričali, da se zbornica razpusti, ker ni nikakega upa več, da bi mogla še kedaj redno delovati, ko se je pa to poleglo, ter leni hotelo biti usodepolnega trenotka razpusta državne zbornice aH celo sistiranja ustave, so se jeli zaganjati v spravne konference,  vedno  predbacivaje Čehom, da
so intolerantni, intransigentni, da škodujejo državi, zlasti pa svoji domovini, ako že ne prenehajo od svojih pretiranih zahtev itd. Vedno in vedno so se bavili s Čehi ter jih premetavali na vse strani, iskaje, kje bi našli kako črnejšo pego na njih.
Vse mogoče in nemogoče posledice ov-strukcije so ugibali, v posebno zvezo pa so spravljali obstrukcijo z bruseljsko sladkorno konvencijo. To je bil oreh, na katerem so glodali ter stavljali najrazličnejše kombinacije, kažoč vedno in vedno na škodo, katero mora prinesti obstrukcija, ako jo Čehi ponovijo v zbornici. Ali nemška nestrpnost ni dobila duška, da bi se bila razpasla ter potem ohladila, marveč traja naprej in utegne postati neozdravljiva nemška bolezen, ako se bodo cehi še tako previdno in energično držali, kakor doslej.
Spravne konference se bodo nadaljevale, nadaljevala pa se je v zbornici tudi češka obstrukcija, ali tudi sladkorna konvencija ne bo preprečena, kakor so se »bali* Nemci, Vse svoje upe, da se končno razpasejo nad Čciii, so stavili v to konvencijo, in kar besneli so že, težko čakajo trenotka, kedaj planejo po cehih s tisto slovečo nemško brez* obraznostjo, ali glej: malce obstrukcije je bilo, potem pa je prišla takoj na vrsto bruseljska sladkorna konvencija.
Nemci sicer kričijo, da je to, da so odjenjali češki radikale! od uprizorjene ob« strukcije, nekaka kapitulacija cehov in vspeh Nemcev, ali to ni res; kajti grof Vetter in grof Tarouca sta se pošteno trudila okoli čeških obslrukcijonistov, in šele ko jim jeKdr-ber dal nekatere obveze glede producentov sladkorne pese, so odnehali, in zbornica je prišla do državnega reda.
Državni zbor torej zopet deluje. Kako in kako dolgo bo deloval, to je v rokah Čehov tako sedaj, kakor pred časom. Nemci so zastavili vse svoje moči, da bi vzeli usodo parlamenta Čehom iz rok, ali to se jim ni posrečilo, kar kaže, da Čehi jako previdno postopajo ter se ne dajo Nemcem speljati na led, dasi jih neprestano vabijo tje, pa tudi češkega ljudstva ne morejo odvrniti od njih, dasi mu v enomer trobijo, kako da grešijo n&d njim njega  lastni sinovi,  ker uganjajo
Zgodovinski roman v štirih delih.
Poljski spisal H. SIenkiewiez. — Posl. PodrflTski.
(Dalje.)
Ljubiti Danušo in trgati pavove šapelje z nemških čelad, to je bil smoter njegovega Življenja. Po-gostoma ga je prevzemala želja, pomenkovati se o tem s Cehom, katerega je imel zelo rad; ko pa se je spomnil, da je Oeh z vso dušo udan Jagjenki, pa rajše ni govoril o DanuŠi, boj6 se, da bi mu ne ušla kaka beseda in da bi nehote* ne povedal tega, kar se je bilo zgodilo.
Zdravje se mu je vračalo z vsakim dnevom. Teden dnij pred Božičem je zasedel prvič konja in dasi je začutil, da bi še ne mogel jezditi pod oklepom, je vendar sprevidel, da še ozdravi. On se končno niti ni nadejal, da kmalu napoči trenutek, ko bo treba zopet rabiti Čelado in oklep, toda slutil je, da bo v skrajni potrebi imel kmalu za to dovolj moči. Časih je tudi že poskušal vzdigniti meč, kar se mu je povsem posrečilo, toda sekira mu je bila še pretežka; ali overjen je bil, da bi tudi ž njo mogel že krepko zamahniti, ako bi jo pograbil z obema rokama.
Končno, dva dni pred Božičem, je zapovedal, pripraviti voz in sani in osedlati konje ter je rekel Čehu, da odrinejo v Tehanov. Zvesti služabnik  se je na to j
zapoved nekoliko vznemiril, zlasti radi tega, ker je bilo zunaj jako mrzlo, toda Zbišek mu je dejal:
»Ne pojde vse po tvoji glavi, Glavač (tako ga je imenoval). — Tu v gradiču ni ničesar več za nas, ako pa tudi zbolim, mi v Tehanovem ne bo nedostajalo pomoči. Sicer pa tudi ne pojdem na konju, marveč na saneh, na mehkem senu in pod toplimi kožami. Še le pred Tehanovim zasedem konja.«
Tako je tudi bilo.
Čeh je že poznal svojega gospodarja ter vedel, da mu ni smel nasprotovati in še manj ne izpolniti njegove zapovedi, zato so uro pozneje že odrinili. Pred odhodom zapazi Zbišek, kako Sanderus naklada na sani poleg sebe tudi svoja kovčka, torej mu reče:
»Ti si se prilepil nL-me, kakor obliž na rano. Pa si vendar dejal, da pojdeš v Prusijo.«
»Rekel sem, da bi rad prišel v Prusijo,« odvrne Sanderus, »toda kako naj pridem tje sam v takem snegu? Volkovi bi me požrli še poprej nego bi izšla prva zvezda, a tukaj pa tudi ne morem ostati. Rajši odidem v mesto, da potrjujem ljudi v pobožnosti, da jim poklanjam svoje svete moči in da jih čuvam zlodjevih napadov, kakor sem bil obljubil svetemu Očetu v Rimu. Vrhu tega sem se tudi grozno zaljubil v vašo milost, radi česar vas ne zapustim poprej, dokler ne odidem v Rim, kajti vtegne se zgoditi, da vam lahko še storim kako uslugo.«
»On je zares pripravljen pojesti vse in popiti namesto vas,« reče Čeh, »in take usluge bi vam naj-rajše doprinašal. Ako nas v prasniškem gozdu napade
velika tolpa volkov, tedaj ga jim vržem za zajutrek, ker ni primeren za kaj boljšega.«
»Vi pa pazite, da vam vaše grešne besede ne primrznejo k brkom,« mu odvrne Sanderus, »ker taki obvodi se otajajo še le v peklenskem ognju.«
»O, da!« odvrne Glavač, posegši z roko k brči-cam, ki so mu še le komaj začele rasti, »razmočim si jih še poprej v pivu, toda tebi ga ne dam.«
»Toda zapoved veli: žejne napajati. Torej nov greh!«
»Torej ti dam vedro vode, za sedaj pa to, kar imam v roki.«
Po teh besedah nagrabi z obema rokama snega in ga vrže Sanderusu v lice; ta pa se dovolj urno umakne ter reče:
»V Tehanovem ne boste imeli nikakega posla, kajti tam imajo izurjenega medveda, ki meče v ljudi sneg.«
Tako sta zbadala drug drugega, sicer pa sta se imela dovolj rada. Zbišek ni zabranil Sanderusu sesti na sani, ker ga zelo zanimal ta čudni človek, in ob enem se mu je zdelo, da mu je v resnici udan. Tako so odšli v jutro zarana iz lesenega gradiča ob tako velikem mrazu, da je bilo treba konje pokriti. Vsa okolica je bila pokrita z debelim snegom, komaj strehe koč so se še videle nekoliko izpod snega. Ponekje se jim je zdelo, da se dim vali kar iz nakupičenega snega; dvigal pa se je tudi naravnost kvišku k ruda-stemu obzorju ter je bil povsem podoben velikim sa-peljem na vitežkih čeladah.
obstrukcijo ter se nočejo sprijazniti z nemško .dobrohotnostjo*...
Kaj bo pa zanaprej? Najbrže se ne motimo, ako rečemo, da pojde zbornica poslancev Se lep čas po sedanji poti, da bomo Živeli v vedni negotovosti, kaj nam prinese jutrišnji dan, da bo visel nad zbornico Se nadalje Damoklejev meč, da se ne udajo ne Nemci ne Cehi, ker je vlada v Avstriji pač taka, da hodi rajši s tistim, ki hoče sodržavljana potlačiti in zasužniti ter noče na pravi način pomagati do pravice onemu, ki trpi krivico.
Vsa krivda na neznosnem položaju, kateri razjeda našo državo, in pod katerim trpimo vsi, pa zadeva edinole Nemce in vlado, ki so krivični nasproti Čehom kakor tudi nasproti drugim Slovanom. Ali vse to se mora britko maščevati — in maščevalci pridejo gotovo, in ti naj bodo Čehi na severu, na jugu pa Slov« ici in Hrvati.
Me it razne novice.
Ni8e priloge. - .Kažipot* bo priložen v soboto. Upamo namreč, da knjigovez do tje izvrši svoje delo.
Dobo ga tudi vsa županstva in uradi, ki ao nam radovoljno dali najzadnje podatke. Ker ga dobe v .Soči' kot prilogo, naj radi tega nikdo ne smatra, da pošiljamo »Sočo* na pogled.
Nas podlistek. — S potopisnimi črticami .Zapiski mladega potnika* pričnttno prihodnjič. — Roman .Križarji* zlasti ženskemu spolu jako ugaja, zato smo ga dali še danes kolikor mogoče mnogo.
»Pevskemu In glasbenemu društvu* v Gorici je podaril znani rodoljub g. Jan S uda iz Prage znesek 5GK, kojemu izreka odbor srčno zahvalo.
C. kr. kmetijska dražba. - V nedeljo od 10.—It. predp. je bila volitev goriške sekcije 5 članov v glavni odbor. Doslej so zastopali to sekcjio vedno Italijani. Tudi zdaj so imeli Čisto italijansko listo. — Komisiji je predsedoval g. conte Panigai.
No v nedeljo je bil konec volitve drugačen nego so ga pričakovali Italijani. — Oddanih je bilo 42 glasovnic, od teh 26 za slovensko, 16 pa za laško listo. — Izvoljeni so bili gg.: K1 a n č i č Anton, žn. in dež. poslanec v Podgori, Jakončič Anton, velep. in dež. posl. v Gorici, prof. Jak. Č e b u 1 a r v Gorici, dr. H. T u m a, odvetnik v G., in M e r v i e Jos.f pos. v Št. Petru.
Različni volile! bi še bili lahko prišli, pa jih ni bilo! Ako bi bili radi njih popadli P Čast pa onim, ki so došli in kompaktno volili! V trej družbi treba obrata na bolje!
»Pevsko in glasbeno društvo* v Gorici je sklenilo na občnem zboru, vršečem se dm§ 9/1. 1903, v »hotelu Central* soglasno, da pristopi k »Z v e z i s 1 o v. p e v-skih društev" s sedežem v Ljubljani.
Na to se je vršila volitev novega odbora, ki se je konstituiral tako-le; Predsednik: Dr. Henrik Turna, odvetnik. Podpredsednik: Dr. Rudolf Gruntar, odv. koecipijent. Tajnik: Dragctin Gilčvert, pisarnovodja« Blagajnik: Josip Kraševee, c. kr. pisarnovodja. Knjižničar: Franc Plohi, c. kr. šol. svetnik v pok. Šolski nadzornik: Adolf Komac, c. kr. vadn. učitelj. HiSni gospodar: Avrelij Bisail. Odborniki: Josip Mihi, društveni pevovodja, Ernest Sirca, učitelj orkestra, Emil Komel, učitelj glasovirja, Feliks Kovačič, odv. kon-cipijent, Josip Pečenko, c. kr. kancelist, Artur JakSe, posojil, uradnik, Franc Blažon, želez, uradnik.
Odlikovanje dveh orožnikov t Na-brežlnl. — Znana je strašna nesreča, ki se je pripetila meseca avgusta lani v Sesljanu v tamkajšnjem kamenolomu, in katera je zahtevala 5 *.rtev. Pri tej katastrofi so se odlikovali zlasti 3 orožniki: stražmešter Matija Fingerle, četovodja Gotard Gros in orožnik VVinkler, ki je postal žrtev katastrofe. Hotel je rešiti življenje drugemu ali rigubil j; sam svoje. V pripoznanje za nevstraSeno in junaško postopanje pri tej katastrofi je odlikoval presvetli cesar prva dva omenjena s srebrnim križcem za zasluge. Danes teden je bila tem povodom v Nabrežini lepa slovesnost, pri kateri so podelili omenjenima junakoma križce. Slovesnosti so se udeležili okr. glavar Rebek, sodni svetnik Platzer, okr. sodnik Guzelj, starašinstvo, ritinojster Rupntk, uradništvo iz Sesljana ter še mnogo drugega občinstva. Odlikovanje se je vršilo v gostilni Ivana Grudna, na banketu pa so se cule napitnine cesarju, okr. glavarju, odlikovancema in gostom.
Vsa čast takim možem, ki se tako ne-vstrašeno kažejo dobrotnike javnosti, žrtvi Winklerju pa bodi blag spomin!
Gospod Vatroslav Holz je obhajal dne 15. t. m. v Ljubljani svojo službeno 25 letnico pri banki »Slaviji*. Ravnatelj banke g. Iv. Hribar je priredil tem povodom banket. G. Holza pozna cela slovenska domovina in še ostali del naših jugoslovanskih dežel, saj ;e prepotoval tekom 25 let te kraje prek in prek ter si pridobil mnogo prijateljev in znancev, pri katerih je šegavi Holz vedno dobrodošel. Poznat pa je posebno iz* .Slov. Nar.*, »Ed.* in iz spisov v »Ljublj. Zv.* — »Ahasver*, »Samo Skok*, .Kretanov*, kdo se ne spominja teh imen? ŽelinTo mu še mnogo let zdravja in zvesta naj mu bo Dna mladeniška čilosl, ki mu je spremljevalka na potu življenja!
.Goriški Sokol* prireja vsako nedeljo točno ob 8. uri plesne zabave v društveni dvorani v ulici Sv. Antona. Vstopnina 50 v. Kdor se želi deležiti teh plesnih vaj, naj si preskrbi vstopnico pri kakem odborniku .Sokola".
Sijajni ples .Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici* se bode vršil dne   2.  febr.   v  dvorani  hotela   »Central*.
Svira vojaški orkester. Pričetek ob 81/, zvečer, čisti dohodek je namenjen društveni bolniški blagajni. Vabila se pričnejo kmalu razpošiljati.
Goriški vodovod. — V .Soči* smo objavili dva članka o tem perečem vprašanju. Člankar g. — o. pozna tako stroko, ker se je bavil z enakimi napravami drugod, no zdi se, da je predobrotno sodil načrte g. Bresadola, to pa zlasti zategadel, ker popolnoma veruje v njegovo nepristra-nost. — Mi smo ree preiskovali, in v dobro poučenih krogih laških so nam dali zagotovila, da ima to vprašanje razne postranske — sence. — Kakor nalašč pa nam je došla razprava slovenskega veščaka v geološki in sorodnih znanostih, kateri pričnemo z veseljem priobčevatiprihodnjič-----Opozarjamo
čitatelje in prizadete kroge na to temeljito razpravo.
Nov vlak na Vipavski Železnici, — Kakor čujemo, je železniško ministerstvo vstreglo prošnji ajdovske občine, katero je predložila in priporočila tukajšnja trgovska in obrtna zbornica, da 'začne voziti na Vipavski železnici še tretji vlak. Promet na tej železnici je bil doslej naravnost nepričakovan, tako da je v slučajih prava neznosna gnječa ali pa še ljudje ne morejo sploh več na vlak. Potreba po tretjem vlaku je postajala vedno bolj živa, in sedaj imamo zagotovilo, da bo drdral po Vipavski dolini še tretji vlak. Vprašanje je sedaj Iet kedaj bo odhajal ta vlak iz Ajdovščine in kedaj i>. Gorice. Ako bo hodil iz Gorice okoli poludne, je po našem mnenju na vsak načiu prezgodaj, kajti treba malce upoštevati tudi nedelje in praznike, ko bodo Goričani izletaii v lepo Vipavsko dolino. In teh izletnikov najbrže ne bo malo. Za te pa je opoludne prezgodaj, pa tudi tisti, ki se hoče v delavnik odpeljati kmalu domov, bo kosil v Gorici, ako gre vlak okoli poludne, kakor če gre malo pozneje, le s tem razločkom, da v prvem slučaju v naglici, v drugem pa, kakor pritiče. Zato naj se prizadeti pobrigajo tudi v tem pogledu, da se urnik za novi vlak uravna tako, da bo prav tudi za Gorico.
Dela na južnem kolodvoru v Goriei, ki so nastala potrebna vsled Vipavske Železnice, so že skoro končana. V novi hiši bo prostor za policijo, za financo in carino, za čuvaja in vratarja. Peron se razširi za kaka 2 metra.
Bohinjska železnica. — C. kr. oddelek za trasirame v Gorici je začel svoje delovanje veliko mesecev za onim v Trstu, no izvršil je svoje delo veliko prej. Obhod vse proge od Podbrda do Št. Petra je že dokončan, dočim na Krasu se ni še prav nič zgodilo, — Tudi je treba vedeti, daje proga Podbrdo-Št. Peter najtežavnejša. Vsa čast goriškemu uradu, v prvi vrsti točnemu, skrbnemu in strogemu g. načelniku!
Dogodki t Ricmanjih. — V nedeljo je bila gospoda ZopeT v Ricmanjih. ,Ed.* od ponedeljka opisuje to tako-le:
,Z* rano včeraj, predno je napočil d J je kakih 70 orožnikov obkolilo ricmanjsj vas. Kmalu potem je prišel v vas gi okrajni glavar iz Kopra, namestništveni sveti nik Schaffenhauer-Neys, z okrajnim komisaJ jem Gasserjem, s slugo okrajnega glavarstvi in kovačem-ključavničarjem, ki je imel sebcl polno torbo žabnic in vetrihov, Popred žepi je prišel tjakaj tudi gospod župan iz Dolini z občinskim slugo. Doznal sem namreč, df mu je eden orožnikov po noči prinesel ukaz za to.                                                 1
Mej tem je prišel v vas tudi del oro|l nikov. Komisija se je podala v spremstvi orožnikov najprej v farovž. Kaj se je zgodilo! tam, nisem mogel izvedeti. Kmalu na to jef šla komisija iskat ključe cerkve, katere hrani vaški načelnik. Ta pa ni hotel izročiti klju-l čev, pač pa jih je kazal komisiji, držeči ji« v roki. Na to je ključavničar z vetrihi zaprl cerkev. Na vseh pet vrat cerkve in oboli zvonikov je stavil angležke žabnice,na kar« sluga okrajnega glavarstva zapečatil vseh pel vrat z uradnim pečatom. Na to se je komi.] sija podala k 5 minut oddaljeni podružnici Logu, kjer je tudi zaprla in zapečatila vrata,] Tako ni bilo včeraj v Ricmanjih nikakegj zvonenja — kakor na Veliki petek.
Na to je okrajni glavar postavil več] orožnikov, ki stražijo cerkev. Istotako stojit, dva orožnika pri cerkvi v Logu. V isti časi so tudi nabili na z!dove opomin, naj se nikdo ne dotika pečatov. Na to je slavna komisija odšla v Boršt na obed, v znano zatočišč« tržaških reformatorjev, in pustivši v Ricmanjih oddelek orožnikov. Ključe žabnic je baje vzel seboj g. okrajni glavar.
V mestu je bil konsigniran III. bata-lijon pešpolka št. 97.
Kakor vedno dosedaj se je ljudstvo vedlo uzorno in ni dalo ni najrnanjega povoda, ki bi opravičil  tak velikanski aparat..,
Danes smo doznali, da ljudstvo praznuje danes — kakor je sklenilo dne 6. t. m. — praznik bogojavljenja ali sv. Tr.«h kraljev. Narod je v prazničnih oblekah. Ob <.viem smo izvedeli tudi, da je bilo danes mnogo Rio manjcev in Ricmnnjk v pravoslavni cerkvi na božji službi in blagoatovljenju vode.*
Kapelanu v Ricmanjih g. dr. Antonu Požarju je izrrčil okr. glavar pismen ukaz, da mora tako,, izročiti vse, kar ima glede cerkev v Ricmai\*ih in v Logu, ter da mora izpraznili kapelanijo, Kapelan je izjavil, cia ne more izročiti cerkva, ker nista v njegovi oblasti, tudi ne cerkvenega premoženj*, ker ga ni nikdar upravljal, kapelanijo pa takoj izprazni. Cerkev v Ricmanjih stražijo 4 orožniki, ono v Logu pa 2.
»Vara kvanti Scavll* in še druge podobne psovke, naperjene mimogredočim Slovencem, se sliši od uslužbencev tukajšnje plinarne, kateri prirejajo električno luč po goriških ulicah. Čudijo se, ko slišijo skoro samo slovenske razgovore po ulicah; niti oster zrak, ki za veje od severa, jim ni po volji: »kvešto vinto ščavo šufja  torte".  Vprašamo
Zbišek se je peljal na saneh, da si je prihranil moči in pa tudi radi tega, ker je bil velik mraz, pred katerim se je lože ubranil pod toplimi kožami. Zapo-vedal je Glavaču, naj sede poleg njega in drži pred seboj lok radi volkov, ako bi slučajno pridrvili iz hoste. Veselo so je razgovarjal ž njim.
»V Prasnišu,« je dejal, »samo nakrmimo konje, se ogrejemo, na to pa odrinemo takoj dalje.«
»V Tehanov?«:
>Najpoprej v Tehauov, da se poklonimo naši gospddi in da opravimo 3vojo pobožnost.«
»A potem ?« vpraša Glavač.
Zbišek se nasmeje in odvrne:
»A potem kdo v€, ako še ne v Bogdanec«
Ceh ga začudeno pogleda. Po glavi mu spreleti misel, da se je odrekel mladi vitez nemara Jurandove hčerke, kar se mu je zdelo tem verjetnejše, ker je Jurandova odšla in jo vrhu tega v tem lesnem gradiču slišal, da gospod iz Spihova ni naklonjen mlademu vitezu. To mu je bilo jako ljubo, ker je rad imel Jagjenko. Oziral se je po njej kakor po zvezdi na nebu ter bi jo bil rad osrečil, če treba s svojo lastno krvjo. Tudi Zbiška je imel rad ter samo želel služiti njima do smrti.
>Torej se hočete vaša milost nastaniti v svoji vasi?« vpraša radostno.
»Kako se naj nastanim ondi,< mu odvrne Zbišek, »ko sem pa pozval te križarske viteze in najpoprej še Lichtensteina na dvoboj. Gospod de Lorehe mi je dejal, da veliki mojster našega kralja v kratkem povabi v Torun, torej se hočem pridružiti njegovemu spremstvu ter upam, da mi gospod Zaviš iz Garbova ali gospod Povala iz Tačeva zadobita od našega gospodarja dovoljenje, da se smem boriti s temi redovniki. Gotovo pridejo tudi oni s svojimi ljudmi na to
borbo, pa tudi na-te pride vrsta, da se boš moral boriti.«
»Saj celo sam postanem menih, ako bi imelo temu biti drugače,« reče Čeh.
Zbišek ga pogleda zadovoljno.
»Nu, dobro se ne bo godilo onemu, ki se bo boril s teboj. Gospod Jezus ti je dal veliko moč in ne ravnal bi prav, ako bi jo rabil napačno.«
Ceh pokima z glavo v znamenje, da jo hoče dobro rabiti, Zbišek pa se znovič nasmeje, toda ne več njemu, marveč svojim lastnim mislim.
»Stari gospod bo vesel, ko se povrnemo« reče čez nekaj časa Glavač. »Pa tudi v Zgorelieah nas bodo
Zbišku se nakrat pojavi pred očmi Jagjenka kakor bi v resnici sedela pred njim na saneh. To se je pogostoma zgodilo, da jo je razločno videl pred oboj, kadarkoli se je je spomnil.
»Ne,« je rekel sam sebi, »ona tega rse bo vesela, kajti če se vrnem v Bogdanec, vrnem se z Danuško, ona pa naj vzame drugega.«
Tu se mu nakrat pojavita pred očmi Volk iz Brezova in Čtan iz Rogove in nakrat mu zagreni ta spomin misel, da bi jo jeden od teh dveh utegnil dobiti. »Bilo bi bolje, ako bi dobila kakega drugega,« je rekel sam sebi, »zakaj to sta dva pijanca in kvar-topirca, ona pa je kaj vrla deklica!« Potem pomisli tudi na to, da stricu ne bo po godu, kadar izve, kaj se je zgodilo; nu mahoma ga potolaži misel, da je stricu pred vsem drugim mari to, da si pridobi obilo premoženja, s katerim bi mogel dvigniti svoj rod, Jagjenka je sicer stanovala mnogo bliže, precej preko meje, za to pa je imel Jurand dokaj večje posestvo nego Zih iz Zgorelic ter je lahko sprevidel, da se Matija ne bo upiral dolgo tej svatbi, a to zlasti radi
tega ne, ker je svojega sinovca močno ljubil ter mu je bila tudi znana dolžnost, katero je imel Zbišek do Danuške. On bo sicer nekoliko mrmral, na to pa bo imel Danuško rad kakor svoje dete.
In Zbišek začuti v svojem srcu največjo udanost in ljubezen do tega strica, ki je bil sicer strog človek, pa ga je vendarle ljubil kakor zrenico svojega očesa. V bitkah je pazil več na njega nego na sebe, radi njega je segal po plenu, zanj je nabiral premoženje. Bila sta pa tudi sama na svetu. Sorodnikov nista imela, razun jako oddaljenih, kakor je bil opat; ko sta se torej morala < -;iti za nekaj Časa, ni vedel jeden, kaj si naj počne brez drugega, zlasti še starec, ki za-se že ni imel nikake želje.
»Ej, temu bo to všeč, temu bo to všeč!« si je ponavljal Zbišek. »Želel bi si, da bi me sprejel Jurand tako, kakor me on sprejme!«
V domišljiji si je je slikal, kaj vse počne Jurand, ko izve za svatbo. Pri teh mislih je čutil nekoliko nemira, toda ne preveč, ker je bilo to že storjeno. To vendar Jurandu ne pride v glavo, da bi ga pozval na dvoboj; ako bi pa le nameraval kaj takega, bi mu mogel Zbišek odgovoriti tako-le: »Privolite, dokler vas prosim, kajti vaša pravica do Danuške je človeška, moja pa je božja... in ona že ni več vaša, marveč moja l«
Slišal je pred nedavnim od nekega klerika, veščaka v svetem pismu, da žena mora zapustiti očeta in mater, in radi tega je čutil, da je mnogo večja njegova moč. Ni pa tudi pričakoval, da bi morala med njim in med Jurandom nastati nesloga in sovraštvo; računal je na to, da ga kmalu spravi v dobro voljo Danušina prošnja, še bolj pa knezove besede, ker je bil  Jurand  njegov podložnik,  kakor  tudi   prigovor
Prllop t>8ollB" it. B. z dne 21. januarja 1903
slavno vodstvo plinarne, aH ni bilo drugih ljudij na izbiro, ko so oddajali ta dela P Ali je to dostojno, da njeni uslužbenci govorijo tako žaljivo o Slovencih?! Mislimo, da ne, ter da je malo cestno za sinove »avite col-ture" l Več ne rečemo.
Razširjenje artilerijske vojašnice v Gorici. •*- V spboto se je vršil pod vodstvom župana ogled, k! meri na to, rijska vojašnica na Tržaški cesti poveča. Ogleda so se udeležili zastopniki vojaške oblasti in magistrata. V Gorici imamo sedaj 4 baterije, ali ker nameravajo baje artilerijo reformirati, naraste število baterij-ota.Gorigp na šest.
______Iz  Brd_nani_porpčajo,_da je_oni del
ceste iz Brd do Piavij, ki spada pod goriški cestni odbor, dosti slabejše oskrbovan od onega, ki spada pod kanalski cestni odbor, Na tem delu se vsaj nekaj dela, za kar gre zahvala g. Zegi v Kanalu. Le škoda, da ni bil že poprej poleg, ko se je cesta gradila 1 Dopisnik pozi vije, da naj se cesta, spadajoča pod goriški cestni odbor, nadzoruje ter skrbi, da ne bo oviran promet, kakor se je to zgodilo tam pred Božičem, ko ni bilo moči niti peljati vsled poledice na cesti iz Vrhovlja proti Plavem.
Briei, kot zvesti pristaši klerikalne stranke, so sporočili to svojo željo tudi že .Gorici", ta pa ni hotela imeti nikake priznalne besede za g. Zego v Kanalu. Radi tega je prosil nas dopisnik, da povemo v tej stvari resnico ter kako prizadeti Brici glede omenjene ceste mislijo in čutijo.
Pričakujejo pa tudi od cestnega odbora goriškega, da ustreže pritožujočim se prizadetim.
Na tukajšnji c. kr. okr. sod ulji sta razpisani mesti kanclista in asistenta. Umevno je, da taki dve mesti smeta dobiti le taka dva kompetenta, ki sta popolnoma vešča, v pisavi in besedi, slovenskega in laškega jezika. Ako ne poznata obeh deželnih jezikov, ne tičeta na ti mesti. Taka je stvar s pravičnega stališče, ali kakor se nam zdi, se hoče spraviti na ti dve mesti dva Laha, ki ne znata slovenski; tisto, če zna kdo spregovoriti par besed po slovenski ter pri naj-vsakdanjejših rečeh za silo razume Slovenca, Se ni slovenščina. Ali pri nas v Primorju se v takih slučajih ne le pri sodniji tudi pri drugih c. kr. uradih sodi znanje slovenščine na najpovrsuejši način. Ako zna kdo par besed, niti ne pravilno precitati kako kratko slov. tiskovino, pa dobi spričevalo, da je usposobljen za uradovanje v slovenščini. Tako se dela pri uradnikih te vrste,, in sicer le pri laških; o, Slovenec mora znati slovensko, laško in nemško, ako hoče postati le diurnist, Lahu pa zadostuje dobro znanje svoje materinščine, in če zna še tako le malo ,per ščavo* in malo „per tedesco", pa je kvalificiran najbolje kot kompetent, ki pozna oba deželna je.:"«a in poleg Se nemščino. Tako nekako po  tem sistemu se hoče, kakor slu-
timo, postaviti na razpisani mesti*dva moža ki ne znata slovenski, marveč le laški, ki torej ne tičeta v razpisani službi. To pa se ne sme zgoditi, marveč zahtevamo . prav odločno, da se ozira pri teh dveh, kakor sploh pri jednakih službah, na to, da se oddasta le takima komp jtentoma, ki sta vešča Ura-dovanju v obeh deželnih jezikih. Ako se to
da"'W^H^,TJia-5K-d*lJ?otein razsvel,'mo ta*° nepravilno postop* nje nlTprSvllf pristojfrHt mestih. Pro-težiranju laških kompetentov' v cesarske službe, za k, tere niso usposobljeni, mora biti enkrat konce!
Iz odborove seje »Slovenske Šolske Matice* dne 27. decembra 1902. — Navzoči: predsednik H.  Schreiner; odborniki:  dr. J.
Fr. Gabršček, Fr. Hubad, Andr. Senekovič, Al. Strmšek; ekspert: dr. J. Tominšek. — G. predsednik pozdravlja polnoštevilno zbrane odbornike. Overi se zapisnik zadnje seje. Tajnik Gabršček poroča o kurentnih stvareh, o novih poverjenikih in o društvenikih. Do-sedaj je pristopilo k društvu blizu 1200 članov. Nekateri okraji so letos polnoštevilno zastopani. — Blagajnik g. Senekovič poroča o denarnem stanju. Dohodkov je 8310 K 35 v, stroškov pa 3302 K 10 v. Razpoložljivega denarja pa 4113 K 25 v. — Tisk društvenih knjig za 1. 1902 se je nekoliko zakasnil. Knjige izidejo meseca februvarja, in sicer: Pedagoški Letopis 12 tiskanih pol, Učne slike 8—9 pol, Realna knjižnica 7 pol. Imenik se bode tiskal zdržema, krstna imena pa tako, kakor jih pišejo člani sami. Drugo leto morajo biti knjige vsaj do glavnega zbora o Božiču razposlane. Zato se bode za učne slike razposlal načrt takoj po novem letu, Rokopise bode pošiljati do konca maja g, predsedniku. Za 1. 1903. se določijo sledeče knjige: 1) Pedagogiški Letopis 1903, 2)Učne slike (nadaljevanje), 3) Realna knjižnica (nadaljevanje) in, če mogoče še 4, knjiga, naj-brže Schreinerjeva .Duševna analiza" z dodatkom o formalnih stopnjah, — Društvo se bode obrnilo na pristojno mesto s ponudbo, da je pripravljeno sodelovati pri končni ureditvi slovenskega pravopisa. — Matica izda .Spominski list* za učence, ki istopijo iz Šole. — Razgovarjalo se je, kako bi bilo pospeševati knjižnico za mladino, zlasti glede prirodopisne, zemljepisne in zgodovinske snovi, katero bi bilo zbirati iz slovenskih pisateljev ali jo prelagati iz tujih jezikov. De-finitivno se bode o tem sklepalo v prihodnji seji. — Schreinerjeva »Vadnica* je izšla v Tempskega založništvu; g. predsednik obžaluje, da je vsled že prej sklenjene pogodbe ni mogel izdati potom .Šolske Matice*. — Matica založi »Nazorni nauk* v 1. in 2. šolskem letu, ki ga izda ljubljansko učiteljstvo. — Letošnje knjige se pošljejo naučnemu ministru v pregled s prošnjo za podporo. — Društvo se je letos obrnilo do raznih slovenskih hranilnic in posojilnic s prošnjo za podporo. Ker uspeh ni bil velik, se bode za-naprej  osebno   vplivalo   nanje.   —  Založnik
H6izel se bode opozoril, da Orožnov »Zemljepisni atlas* ni porabljiv za štajerske šole, zato naj mu doda še zemljevid Spod. Štajerskega. — Pri tej priliki omenja g. predsednik, da so okrajni zemljevidi, kakoršne izdajo nekateri okraji, nezmisel, ker zemljepisne tvarine ni omejevati po političnih okrajih, ampak po prirodnih enotah. — Slednjič se naznanja, da je še vedno mogoče pristopiti k društvu<*a4,*1302.z...letnino 4 K. Tudi iz 1. 1901. so še dobiti knjige za navadno letnino 4 K.                 Odbor.
Za obrtnike. — Trgovinsko minister-stvo je izdalo poročilo o pospeševanju malega obrta v I. 1901. Na razpolago je imelo okolu 600.000 K, posamezne dežele ter tr-Ijo^škinh" o^^^
nad 400.000 K. Na Dunaju se je vršilo 98 mojstrskih kurzov, katerih se je udeleževalo 1362 obrtnikov, ki so dobili okroglo 200,000 K podpore. Izven Dunaja je bilo v 124 strokovnih kurzih brezplačno poučevanih 3329 obrtnikov, več drugih kurzov je vlada z denarjem podpiral«. Raznim obrtniškim zadrugam je trgovinsko ministerstvo dalo motorjev, strojev in orodja za 780.000 K, posojil 150.000 K, podpiralo je 158 obrtniških razstav. Po posredovanju trgovinskega ministrstva so mali obrtniki za armado oddali raznega blaga za 850.000 kron. — Koliko podpor so dobili slovenski obrtniki, nam ni znano.
Med Izvo&Čekl. — Izvošček Josip Krpan iz Zagraja je bil pripeljal te dni nekega gospoda v Gorico; svojega konja in voz je pustil »pri Zvezdi*, Popoldne pa se je dal peljati iz Gledališke ulice do gostilne po tukajšnjem izvoščeku št. 74, z imenom Spe-ranza, Ko sta prišla pred gostilno, Krpan ni hotel plačati. Izvošček je poklical redarje, na kar je moral plačati vožnjo. Potem pa sta se peljala skupaj po ulici Municipio, Kar nakrot je skočil Krpan z voza ter začel obdelavati s pestmi Speranzo, ki je padel ter se ranil, Ko so se približali redarji, pa je skočil zopet na voz ter pognal, kar se je dalo, ali redarji so ga vseeno ujeli in moral je na policijo.
Pevsko tainbur. društvo »Podgora* v Podgori bo imelo svoj občni zbor v soboto dne 24, t. m. v društvenih prostor, ob 7V» zvečer.
Kolesarsko društvo .Gorica" vabi k občnemu zboru, kateri bo dne 24. t. m, ob 8. uri zvečer v društvenem prostoru »pri Petelinčku*. Dfl^vrv red po pravilih.
Obesit! s je hotel. — VB. pri Gorici se je hotel obesiti preteklo nedeljo neki mož, ker ga je njegova boljša polovica kregala in zmerjala, ker je prodal kravo brez njenega dovoljenja. Kujala se je žena, ostala celi dan v gorenji sobi ter možu tudi skuhala ni nič. To pa je vrlega moža tako pretreslo, da je sklenil storiti konec temu brit-kemu življenju, s tem pa tudi ženo podučiti, da se ne sme delati z možem tako brezvestno kakor dela ona. Po noči si je del vrv okoli vrata, da se obesi;  ko je pa zaslišala
Žena nekako nenavadno stokanje, je skočila s postelje pokonci ter prihitela možu na pomoč, kateremu je hitro vzela vrv z vratu. Sedaj se baje ne jezi več nanj.
Kmetijska zadruga v Boclnju bode imela svoj redni letni občni zbor na Sveč-nico dne 2. februvarja t. I. ob 21/, popoldne s sledečim dnevnim redom: l. Nagovor predsednikov, 2. poročilo blagajnikovo o letnem računu za 1902, 3. predlogi, 4. volitev novega odbora in nadzorništva.           Odbor.
»Vinarsko In sadjarsko drnStvo" za Velike Žablje-Dobravlje vabi k I. rednemu občnemu zboru, ki bode dne 25. t. m. ob 21/, uri pop. v društvenih prostorih.
-----   Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo;
2. poročilo tajnikovo; 8. poročilo blagajnikovo § 14. pr. točka a; 4. Vplačevanje udnin § 6. pr, točka b; 5 morebitni vsprejera novih članov; 6. popolnitev odbora § 15. in 14. pr. točka b in d 1. stav.; 7. Poročilo o brezobrestnem posojilu; 8 razni predlogi in nasveti,
.Gospodarsko   bralno  drnStvo"   v
Cerknem vabi na redni občni zbor dne 25. prosinca 1903., ob % uri popoludne v prostorih gosp. Frana Makuca, gostilničarja št, 166. — Vspored: 1, poročilo predsednika, % poročilo blagajnika, 3, poročilo tajnika, 4. volitev novega odbora, 5, razni predlogi in nasveti.
i Izpred sodnlje. — Avgust TribuSon, 28 let star, iz Ločnika, je stal pred sodniki, obtožen težke telesne poškodbe. Ranil je bil v prepiru na glavi neitega Pellcona, Pred sodnljo^l trdil, da 'jn je le branil. Sodnija pa mu je prisodila % meseca ječe in polko-vancu mora plačati 107 kron za bolečine,
Zahvala In prošnja. — Knjižnici v »Šolskem domu* so darovali: .Goriška tiskarna" A. Gabršček na poiebno prošnjo knjižničarje 51 knjig, preč, g, dr. A. Pavlica 27 knjig, g, A. Gasagrando iz Ajdovščino 24 knjig, g, Arko in Pater Sevorln letošnje knjige družbe sv. JJNiora, neimenovani rodoljub letošnje knjige »Slovenske Matice", in narodna tiskarna več knjig,
Plemenitim darovalcem prisrčna hvala
in obilo posnemalcev šolski knjižnici v pridi
L. KorSič,
knjižničarica,
Cen. Čltateljo opozarjamo na današnji oglas znane lekarne Bela Zoltan-a v Budimpešti, kjer se je o Zoltanovim mazilom doseglo noprekosljive učinke. Steklenica stane 2 K v lekarni B. Zoltan, Budimpešta. Zaloga : Dunaj, lekarna Lugeck 3.
Razgled po svetu.
Državni zbor. — Iz govora dr. Kor-berja moramo še omeniti, da je zagotavljal glede na carinski tarif, da se je upoštevalo interese obeh delov države, in sicer agrarne Ogrske kakor industrijalne Avstrije, za katere se je doseglo carine prosto uvaževanje su-
kneginje, katero je on zelo ljubil kot odgojiteljco svojega otroka,
V Frasniču so jim svetovali in prigovarjali, naj ondi prenoče, opazarjaje jih na volkove, ki so se zbirali radi hude zime v tako velike tolpe, da so napadali cele čete ljudij. Zbišek pa se za to ni dosti zmenil, zlasti, ko se je sešel v krčmi z nekaterimi mazoveškimi vitezi, ki so bili takisto namenjeni v Tehanov, in z nekaterimi dobro oboroženimi trgovci iz Tehanova, ki so se vračali na svojih vozovih is Prusije. V tako veliki družbi ni bilo nevarnosti, torej so odpotovali na noč, čeprav je nastal ta večer tak vihar, da je jelo mesti s snegom. Ali vendar so šli, drže se tesno drug drugega, toda tako počasi, da si je Zbišek že mislil, da ne dospejo o pravem času. Ponekje so morali celo razkopati sneg, ker ga sicer konji niso mogli proga-ziti. Na srečo so dobro poznali pot, da niso mogli zabloditi. Vsekakor pa je bilo že temno, ko so zagledali Tehanov.
Nemara bi se bili izognili mesta, stoječega sredi snežnega meteža na griču, niti ne vede\ kje so, ako bi ne bilo ognjev na griču, na katerem so stavili nov grad. Nihče ni vedel prav, ali gore" oni ognji na proslavo spomina rojstva Gospodovega, ali po nekem starodavnem običaju, toda sedaj nihče iz Zbiškovih tovarišev ni mislil na to, kajti vsi bi bili najrajše videli, da prispejo čimprej v mesto na varnem.
Med tem je nastal čimdalje večji metež. Mrzel in rezek veter je nosil ogromne kosme snega, lomil drevje, žvižgal in rjovel, dvigal cele plasti snega ter pokrival ž njim ljudi, vozove in konje, otepal naše popotnike po licu, kakor bi jih potresal z ostrim peskom, da jim je kar zastajala sapa in niso mogli spregovoriti niti besedice. Škripanja kolss ni bilo slišati v tem metežu, marveč so se culi nekaki tužni in obupni glasovi, po-
dobni volčjemu tuljenju, ali oddaljenemu rezgetanju konj, ali časih celo kakor obupni klic človeka na pomoč. Utrujeni konji so se jeli drgniti drug ob drugega j ter so šli čimdalje počasneje.                                            I
»Hej, to je pravi metež!« je rekel z zasopljenim glasom Ceh. »Sreča naša, gospod, da smo že pod mestom in da gori oni ogenj, ker drugače bi nam slaba predla.«
»Kdor je na polju, temu grozi pogin,« odvrne Zbišek; »ognja sedaj niti jaz ne vidim.«
»Ker pa taka megla, da ni moči videti skozi njo. Mogoče pa tudi, da je veter razmetel drva in žrjavico.«
Tudi na drugih vozovih so se razgovarjali o tem, da kdor bi se nahajal v takem vremenu daleč od Človeških bivališč, jutrišnjih zvonov ne bi več slišal. Nakrat pa se Zbišek vznemiri in reče:
»Bog ne daj, da bi bil Jurand sedaj nekje na poti!«
Čeh, ki se je. oziral po ognjih ter slišal Zbiškovs besede, se nakrat obrne k njemu in ga vpraša:
»Ali ima dospeti tudi gospod iz Špihova?«
»Da, pričakujejo ga.«
»Z gospodičino DanuŠo?«
>Ogenj je res ugasnil popolnoma,« odvrne Zbišek.
In resnica. Ogenj je ugasnil, namesto tega pa se je na cesti tesno pri saneh pojavilo nekoliko jezdecev.
»Kdo nas zasleduje? zakliče oprezni Ceh ter pograbi za lok. »Kdo ste?«
»Knezovi ljudje, poslani popotnikom na pomoč.«
»Hvaljen bodi Jezus Kristus S«
»Na veke vekov.«
»Popeljite nas v mesto!« se oglasi na poti?«
»Nihče.«
»Odkod prihajate?«
»Od Prasniša.«
»Ali niste videli na poti več potnikov?«
»Nismo jih videli; namera pa so na drugih cestah ?<
»Na vseh iščejo naši ljudi popotnike. Pojdite za nami. Zašli ste s poti. Na desno!«
Zaobrnili so konje, čez nekaj časa je bilo slišati le silni piš viharja.
»Ali je mnogo gostov v starem gradu?« vpraša Zbišek.
Najbližji jezdec, ki ga ni dobro slišal, se pri-pogne k njemu.
»Kaj pravite, gospod?«
»Jaz vprašam, ali je dokaj gostov na knežjem dvoru?«
»Kakor navadno — mnogo.«
»Ali gospoda iz Spihova še ni ondi?«
»Ne še, toda pričakujejo ga. Naši ljudje so mu šli naproti.«
•Z bakljarai?«
»Ob takem vremenu niso baklje za nič!«
Dalje niso mogli govoriti, ker je veter zapihal Še z večjo močjo.
»To je pravi zlodjev ples!« se oglasi Čeh.
Zbišek mu zapove, naj molči ter ne imenuje zlo-djevega imena.
»Ali mar ne veš,« mu je dejal, »da postane po vsaki sveti noči zlodjeva moč slabejša in da se zlodji skrivajo celo po luknjah v ledu ? Enkrat so našli ribiči pod Sandomirom jednega v mreži; držal je ribo v gobcu. Ko je pa začul glas zvona, je takoj omedlel, oni pa so ga tepli s palicami do večera. Seveda je to grozen metež, toda po dovoljenju Gospoda Jezusa, ako ta hoče, vtegne biti jutrišnji dan  tem veselejši,«
»Evo, bili smo že pod mestom, pa vendar bi bili nemara blodili do polnoči, ako bi ue bilo teh ljudij, ki so nas spravili na pravo pot,» odvrne Glavač.
rovin, ki so potrebne naSi industriji. Na uvoz 1 poljedelskih pridelkov so se določile te-le minimalne carine: na pšenico 6.30 K, na rž j 5*85 K, na jeCmen 2'80 K, na oves 4*80 K, na turšico 2*80 .K. Uvozne cene na indu-strijalne izdelke so se celo podvojile, skrbelo pa se je tudi za obrambo izdelkov male obrti. Carina na uvoz iz onih držav* ki postopajo z avstrijskimi ali ogerskimi ladijami neugodno, se sme povišati do 200%* Zatrdil je tudi, da je zagotovljeno mirno in prijateljsko razmerje med obema državnima polovicama na gospodarskem polju.
V nadaljevanju omenjamo, da so pose-zali posl. Chocu v besedo v enomer Vse-nemci. Choc je skončal svoj govor ob 2. uri 45 m. v jutro. Sledili so stvarni popravki, na kar je govoril zopet Choc do 3*30. Ker je bil predlog posl. Zazvorke, naj se zaključi seja, odklonjen, je prišel na razpravo nujni predlog posl. Klofača za uvedenje splošne volilne pravice. Govoril je jako tiho. Opominjali so ga Nemci, naj govori glasneje. To je trajalo nekaj časa. Slednjič ga opomni tudi predsednik, naj govori glasneje. Kar naenkrat pa skoCi po koncu Iro ter r*ne trditi, da je govornik rekel, da naj ga predsednik v r.......— Klofač je oporekal
s svojo Častno besedo. Drugi so vsklikali: Če ne on, je pa rekel Zazvorka. Po dolgem hrupu, kateri so vprizorili po tej izmišljotini Vsenemci, je bila seja prekinjena ob 4*25 zjutraj v soboto. Ob 4 45 pa je zopet priCels. Nadaljevala se je komedija radi gorenjega medklica. Klcfjč je imel potem zopet dolg govor. Nujnost predloga je bila odtisnjena. Potem je govoril posl. Cerny o nujnem predlogu glede javnega šolskega nadzorstva. Po Eisenkolbu je utemeljeval Choc svoj predlog reformi bratovskih skladišč.
. Seja, ki je pričela v Četrtek dop. ob 11. uri, je bila končno le zaključena v soboto v jutro ob 4*45. Vsled kompromisa so Češki radikalci in agrarci opustili ob3trukcijO ter je prišla v soboto pop. v razpravo bruseljska sladkorna konvencija. Posl. Kulp je izjavil, da pušča konvencija Angliji v sladkorni politiki svobodno roko. Bati se je, da ne bi Anglija nalagala globe na sladkor, favoriziran s premijami, kateri bo dolivala iz svojih kolonij; sploh pa da ,"e vsa konvencija bila le past za našo državo, kateri daje pouk, koliko se smemo zanašati na zavezništvo z Nemčijo. Tudi nemški carinski tarif i na svojo ost, ki je naperjena proti naši državi. Posl. vit. J<tworski je izjavil, da poljski klub določi svoje stališče glede na to, kakor razdelijo kontingent. Našteval je nevarnosti, ki utegnejo nastati Galiciji vsled sladkorne konvencije.
V poljskem klubu se ne dobi za ta predlog niti enega glasu, ako se ne da zagotovilo, da naša sladkorna industrija ne bo trpela škode radi te konvencije. Posl. Ellen-bogen je interpeliral radi državnih podpor za one, ki so bili  ranjeni  lani  februvarija
!
povodom znanih izgredov v Trstu ter njihovim preostalim.
Seja je zopet danes.
Paeak je v včerajšnji .spravni konferenci« izjavil, da Cehi ne morejo sprejeti vladnega jezikovnega načrta. Zahtevajo jed-nakost Ceščine po vsej Češki.
V ogrski zbornici so razpravljali v soboto o bruseljski sladkorni konvenciji. Ko-sutova stranka odobruje predlogo, želi pa pojasnila o razmerju do Avstrije v sladkornem vprašanju. Posl. Hieronvmi je želel, da se zniža užitninski davek, da bi se domači konsum sladkorja povečal.
Češki socialisti In agrarci so imeli v nedeljo v Pragi shod, na katerem je povedal KlofaC, da so bili med obstrukcijo oboroženi z revolverji, ker se je bilo bati dejanskih napadov od Nemcev. Kubr je prijemal Mla-dočehe, da so pustili obstrukcijoniste na cedilu. Sklenili so ustanoviti dnevnik proti .Narodnim listom*. Na shodu je bilo okoli 400 zaupnikov.
Volitve v Trsta. — Tržaško namest-ništvo je obvestilo magistrat, da se Lodo vršile volitve v mestni in deželni zastop tržaški meseca aprila in maja t. I.
Štrajk krojacev. — V ponedeljek so stopili dunajski krojači, ki delajo za konfekcije, v štrajk. Strajkujočih je okoli 25.000. Strajku so se pridružili tudi krojači na Mo-ravskem, ki delajo za dunajske konfekcijo-narje.
Ponarejalel avstrijskega denarja. — V Alkoni so odkrili popolno delavnico ponarejenega papirnatega avstrijskega denarja po 10 kron. Policija je zasačila v delavnici pri delu nekega Antonellija in Giorgettija. V delavnici so bili veliki skladi izvrstno ponarejenega denarja. S to delavnico je bil baje v zvezi tudi na Reki aretirani Petelinkar z Rakeka.
PoŠta In brzojav. — V Avstriji se je 1. 1901 število poštnih uradov pomnožilo od 6895 na 7438. Pošta je imela 13268 milijona pošiijatev. Število brzojavnih postaj se pomnožilo od 5466 na 5599. Oddanih brzojavk je bilo 15'4 milijona. Uslužbenega osobja pri poštnih in brzojavnih uradih je bilo kon-| cem 1901. leta 41.248. Pošta in brzojav sta I prinesla državi 1901. ieta dohodka 111,042.869 K, izdatki pa so znašali 105,415.341 K, tako da je bilo dobička 5,627.528 K.
V Macedorijo I — Iz Pulja je odšlo brodovje, ki sestoji iz treh bojnih ladij, dveh križark in 9 torpedovk, kakor pravi uradna objava, samo radi tega, da dela vaje na morju. Te vaje pa se utegnejo raztegniti tudi na Levanto. Kaj pa, ako bi prišlo do kake akcije zastranMacedonije? Pa tudi med osta-vojaštvom je nastalo govorjenje, tako v Ljubljani kakor tudi v Gorici, da odrinejo v Macedonijo ,nad Turka*. Baje že kar čakajo, kedaj da pride .befel« za odhod. No, pa to se menda tako hitro še ne zgodi!
Slavenskt »penil pevec prt Sred- j skem kralju. — Švedski kralj Oskar je sprejel v posebni avdijenci komornega pevca Navala-Pogačnika ter mu podelil Vasov red drugega razreda. Naval je pel v Stockholmu pri 11 opernih predstavah. Za mesec febru-varij je zopet angažirali za celo vrsto predstav. Kralj je pohvalil Pogačnika ter se izrazil jako laskavo o njegovem petju.
Bruseljska sladkorna konvencija. — L. 1852 so Avstrija, Nemčija, Francija, Rusija, Belgija in Nizozemska v svojih tovarnah izdelale 2,020.000 met stotov sladkorja iz pese. Ta industrija pa se je jako povzdignila tako, da proizvaja Evropa sedaj povprek na leto 55,500.000 met. stotov sladkorja. Avstrija je n. pr. I. 1853 Melala sladkorja 3WJ0O meterskih stotov,  i.  1900  pa   10,980.000.
Največ sladkorja so vsako leto tovarnarji razpečali na Angleško in v Severno Ameriko. Na Angleškem od sladkorja ne plačujejo nobenega državnega davka, vsled tega je ondi sladkor cenejši in ga ljudstvo tudi največ zavžije. Tako je samo Avstrija leta 1900 izvozila v vnanje dežele 6,575.570 raot. stotov sladkorja; od te mnežine odpade samo na Angleško 3,251.590 met. stotov, torej skoraj polovica.
Burska vojska pa je nenadoma bila povod velikanskemu prevratu. Angleške naselbine proizvajajo mnogo sladkorja iz sladkornega trsa. Ker so te naselbine Anglijo izdatno podpirale v burski vojski, jim je angleška vlada namesto odškodnine v denarju dovolila velike olajšave pri iz vaze vanju sladkorja. S tem je seveda Anglija odprla pot divji konkurenci med sladkorjem z angleških naselbin in sladkorjem iz evropskih držav.
Poleg tega pa so se evropske države naveličale plačevati premije sladkornim tovarnarjem, kar je državam provzročalo vsako leto znatne troške. Treba je bilo skupnih korakov, da države zabranijo nenadni propad sladkorne industrije. To je bil povod dogovorom v Bruslju minolo leto. Ti dogovori, katere so podpisati zastopniki Avstrije, Nemčije, Belgije, Španije, Francije, Anglije, Italije, Nizozemske in Norveške, določajo vobče, da premije prenehajo in da se carina od sladkorja določi na & frankov od met. stota. Vsaka država pa so obveže, da pobira za kazen višjo carino od sladkorja iz tuje države, ki še nadalje dovoljuje premije sladkornim tovarnam. Rusija teh dogovorov ni podpisala, ker ne dovoljuje premij. Italija, Španija, Ru-munija in Norveška smejo toliko časa dovoljevati premije svojim tovarnarjem, dokler ne izvažajo sladkor,, izven dežele. Največje težave dela Anglja. Sicer je angleški zastopnik obljubil, da bode Anglija gledč sladkorja od 1. sept. t. I. dalje tekom 5 let dovoljevala iste olajšave svojim naselbinam, kakor evropskim državam, vendar pa sladkorni industriji in poljedelcem, ki pridelujejo sladkorno peso, preti velika nevarnost.
Avstrija, Nemčija in Francija dovoljujejo v zakonih določene denarne podpore tovarnarjem, ki izvažajo siadkor v vnanje države. Poleg tega pa Francija dovoljuje še 8 kron 24 v od 100 kg. popusta pri davku od sladkornih tovarnarjev svoje posebne premije, to je, denarne podpore. Avstrija izda na leto 18 milijonov kron na premijah. Kaj je bila posledica teh premij ? Izprva je evropski siadkor iz pese izpodrinil na svetovnem trgu ves sladkor s tujih naselbin; tekom zadojih let pa se je sladkorna industrija tako razvila, da so tovarnarji proizvajali mnogo več sladkorja, nego so ga mogli prodati. Posledica je, da tovarnarji ravno s pomočjo državnih premij prodajajo sladkor ceneje, nego so troški v tovarnah.------------------------
Druga posledica je, da pesa nima prave cene in da kmetje propadajo. Ker pa morajo konsumentje, izvzemši Anglijo, plačevati še poseben davek, zato vidimo, da se v Avstriji kupi kilogram sladkorja za 88, a v Angliji za 22 vinarjev. Sladkor je torej na Angleškem štirikrat cenejši, nego pri nas. To so naravnost neznosne razmere, katere hoče odpraviti bruseljska pogodba.
Plemenitasi In cerkev. — Tudi v katoliški cerkvi imajo plemenenitaši vedno prednost in predpravice. Sedaj je izpraznjeno mestojkofa v Kraljevem Gradcu. Ta škofija je popolnoma češka. Škof pa ne postane kak Ceh« kak ugleden, učen in zaslužen duhovnik, ki je po izkušnjah in po letih zmožen za vodstvo škofije, nego 36 let stari češkega jezika nezmoženi princ Hohenlohe, sedaj kanonik v Olomucul
Stalne vojske je na svetu pod orožjem 5,255.000, za slučaj splošne mobilizacije je pripravljeno 44,258.000 mož. V Evropi je v službi 4,200.000 mož, v rezervi 34,000.000, Ako bi stali v vrsti po 4 možje, bi vrsta segala iz Madrida v Pariz. V Evropi je vsak šesti možki vojak.
Po obstrukcljl. — Iz dunajskih listov posnemamo, da je v državni zbornici sedaj več rok na delu, da izbrišejo sledi, ki jih je ostavila zadnja znamenita in čez dve noči raztegnena seja. Mizarji popravljajo pokrove pultov, ki so gg. zastopnikom rabili v ob-strukcijske svrhe. Ne vemo pa, ali smemo verjeti »Neue Freie Presse", ki trdi, da so bili češki radikalci tako previdni, da so prizanašali svojim pultom in so raje razbijali — sosednje! Tako da sti mizi poslancev dra. Herolda in Konega postali žrtev češko-radi-kalne obstrukcije. Ti so mizarji že spravili v red. Povsodi po zbornici perejo, pospravljajo, pometajo, kajti od četrtka pa do nedelje se to delo ni moglo opravljati.
Štajersko slovensko uciteljstvo si je zasnovalo dne 6. t. m. zvezo slov. štajerskih učiteljev in učiteljic. Društvo stoji na odločno narodnem stališču ter je obljubilo, da hoče tudi zunaj šole širiti narodno prosveto s poučnim predavanjem, z ustahovljanjero šolskih in ljudskih knjižnic, bralnih društev ter z iz-
»Ke: je ogenj ugasnil.«                                             I
Med tem "so dospeli v mesto. Tu je bilo po ulicah nakopičeno še več snega nego zunaj. Bilo ga je toliko, da je marsikje zakrival okna, radi tega blode za mestom, niso mogli videti svitlobe. Vendar pa je tu pihal veter z manjšo močjo. Na ulicah je bilo prazno, kajti meščanje so že proslavljali Sveti večer.
Pred nekaterimi hišami so popevali drže v rokah jaslice, ne mene se za veter. Na trgu je bilo moči videti ljudi, ovite s slamo, ki so skakali kakor medvedje, sicer pa je bilo povsod prazno. Barantači, ki so bili prišli z Zbiškom in drugimi plemiči, so ostali v mestu, oni pa so odrinili dalje proti staremu gradu, v katerem je prebival knez, in kateri, ker je imel že steklena okna, je jasno zažaril pred njimi, ko so se mu približali..
Most pri velikih vratih je bil spuščen, ker je bil že minil čas nekdanjih litvinskih napadov, in Križarji, ki so vohali vojno s poljskim kraljem, so sami iskali knezovo prijateljstvo. Jeden knezovih ljudij je zatrobil na svoj rog, in takoj so jim odprli vrata. Pri vratih je stalo nekoliko strelcev, toda na obzidju in na okopu ni bilo žive duše, kajti knez je bil dovolil stražam, da so smele oditi. Gostom je prišel naproti stari Mrakota, ki je bil dospel pred dvema dnevoma tjekaj; on jih je pozdravil v knezovem imenu ter jih odpeljal v sobane, kjer so se mogli preobleči, da so potem sedli s knezom k mizi.
. Zbišek je takoj povprašal po Jurandu iz Spihova, in Mrakota mu je odgovoril, da doslej še ni dospel, j da ga pa pričakujejo, ker je bil obljubil priti; ako bi bil pa huje zbolel, bi bil to gotovo naznanil. Vendar so mu poslali naproti nekoliko jezdecev, ker Še naj-< starejši ljudje ne pomnijo takega meteža.                      I
»Morda tudi dospe kmalu.c
j          »Vsekakor. Kneginja je dala tudi za nje postaviti |
pladnike pri skupni mizi.«
Zbišek se razveseli, dasi se je bal za Juranda,| ter rekel sam sebi: »Naj tudi stori, kar hoče, tega I vsakakor ne zabrani, da ne bi prišla moja žena, moja najmilejša Danuška!«
In ko si je ponavljal te besede, je komaj mogel verjeti lastni sreči. Potem si je še domislil, da mu je i nemara ona že vse povedala ter ga naprosila, naj mu jo takoj odda.
»Resnica, kaj naj tudi stori pametnejšega ? Jurand je pameten človek ter ve*, da je moja, ako bi mi tudi branil, ker je moje pravo močnejše.«
Dokler se je preoblačil, se je razgovarjal z Mra-koto. Vprašaj ga je po knezovem ter zlasti še po kne« ginjinem zdravju, katero je od onega časa, odkar se je bil srečal ž njo v Krakovu, ljubil kakor mater. Zelo mu je bilo ljubo, ko je izvedel, da so na dvoru vsi zdravi [in veseli, navzlic temu, da kneginja še neprestano žaluje za svojo priljubljeno pevko. Sedaj jej svira na pljunko Jagjenka, katero kneginja tudi zelo ljubi, toda nikakor ne tako, kakor Danušo.«
»Katera Jagjenka,« jo vpraša Zbišek začuden.
»Jagjenka iz Velikolesja, vnukinja starega gospoda iz Velikolesja. »Krasna deklica, v katero se je oni Lotrinčan zaljubil.«
»»Ali je gospod de Lorche tukaj?«
»Kje bi imel neki biti? Saj je bil dospel iz lesnega gradiča naravnost semkaj, in sedaj sedi tukaj, kjer se počuti dobro. Naš knez ima neprestano dovolj gostov.«
»Jako rad ga vidim, ker je to vitez, kateremu ni moči očitati ničesar. •
»Tudi on vas ima rrd. Toda pojdimo, kajti knez I takoj sede k mizi.«
In Šli so. V veliki obednici sta gorela dva velika ognja, katera sta oskrbovala dva služabnika, povsod pa je gomazelo dovolj dvornikov in gostov. Knez je vstopil prvi, spremljan od vojvode in nekaterih po-bočnikov. Zbišek poklekne predenj ter mu poljubi i roko.
Knez ga poboža po glavi, na to ga odpelje nekoliko na stran ter reče:
»Znano mi je že vse. Iz početka mi je bilo to neljubo, kar ste izvršili brez mojega dovoljenja, |toda v resnici ni bilo časa, in jaz sem bil takrat v Varšavi, kjer sem hotel prebiti praznike. To je že znana stvar, da ne smeš nasprotovati, ako se ženska česa loti, ker j ne opraviš ničesar. Gospa kneginja vaju ima rada {kakor rodna mati in jaz jej rajše pritrdim, nego bi jej nasprotoval, to pa radi tega, da jej prihranim jok in tarnanje.«
Zbišek se drugič globoko prikloni knezu.
»Bog mi daj, da bi se vaši knežji milosti mogel odslužiti.«
»Zahvali Boga, da si že zdrav. Povej kneginji, kako prijateljski sem te sprejel, ker to jo bo veselilo. Njena radost je tudi moja radost. Tudi pred Juran-I dom spregovorim besedo v tvoj prid in upam, da privoli, ker tudi on ljubi kneginjo.«
»Ko bi tudi ne dovolil, moral se bo zadovoljiti, I kajti moja pravica ima prednost.«
»Tvoja pravica je močnejša in se mora izvršiti, vsekakor pa bi vama vtegnil manjkati božji blagoslov. S silo ne moreš od Juranda dobiti ^ničesar, brez blagoslova starišev pa tudi ni blagoslova božjega.«
Zbiška se polaste skrbi po teh besedah, ker na I to doslej še ni mislil. V tem hipu pa je prišla tudi I kneginja z Jagjenko iz Velikolesja in drugimi dvor-I nicami.
dajanjem mladinskih in poučnih spisov. Tako društvo pozdravljamo z veseljem, želeč najboljšega vspeha 1
Petrolej kot pljafe. — Zdravniška družba v Parizu je razglasila, da je treba sredstev proti popivanju petroleja, ki dan na dan raste, lzpočetka se je mislilo, da se je razširila ta razvada zaradi davka na alkohol, toda dognalo se je, da je ta navada vladala: že preje po nekaterih krajih in se je hitro razširila. Človek, ki je udan petroleju, ni surov, kakor žganjar, ampak nekako slabe volje in nezadovoljen. Zdravniki trdijo, da je petrolej enako škodljiva pijača,, kakor žganje.
Zdravilo proti lenobi. — Neki ameriški zdravnik je našel mikrobe, ki provzro-čajo lenobo. Najbolje baje vspevajo v temi, vsled Cesar so nijčeSče udane lenobi orientalske žene v temnih haremih in z zamreženimi obrazi. Sedaj pa je iznašel neki new-yor&ki zdravnik tudi zdravilo zoper mikrobe lenobe. Isti priporoča sledeče zdravljenje: ob 8. zjutraj dva grama thvmola, ob 10. zopet 2 grama. Opoldanska brana naj bo mlečna aH rastlinska. Najprej pa se baje prežene lenoba ? lenobo, t, j. ako lenega pustimo spati. Zdravljenje s thvmoiom pa bi vendar ne nasvetovali najhujšemu Jenivcu, kap trije grami tega strupa na dan bi ne umorili le lenobe, temuc tudi — lenivea.
Koliko Je Slovanov! — L. Niederle piše v »Slov. Ffehledu*, daje Slovanov 137 do 138 mil. in sicer Rusov 95,165.025, Poljakov 18,764.353, Čehov 8,639 347, Luzica-nov 108.884, Slovencev 1,252.780, Srbov in Hrvatov.8,107.131, Bolgarov 4,850.000. Vseh Nemcev je baje 85,793.000.
7,500.000 dolarjev v dobrodelne namene je daroval amerikanski bogataš Henrik Phipps. Želja njegova je, da se s tem denarjem zgradi velik zavod za bolne na pljučih. — Ameriški milijonar Carnegije je poklonil mestu Filadelflji 7 milijonov dolarjev za ustanovitev 30 knjižnic.
Potresna katastrofa v AndlSanu. — Ruski službeni list »Praviteljski Vjeatttik* javlja, da je pri zadnjem strašnem potresu v AndiSanu in okolici zgubilo življenje 4500 ljudi in je porušenih 30.000 hiš, v okraju Margelan je zgubilo življenje 250 ljudi in je porušenih 3000 hiš. Zemlja se še vedno trese. Doslej je škode nad 20 milijonov rabljev.
Kako Irel zborujejo. — Angleška vlada je prepovedala Ircem vsako javno zborovanje. Na novega leta dan pa so si prebivalci v Moniva vkljub strogi prepovedi privoščili dva shoda. Policiji se je namreč naznanilo, da se vrSi par mil od mesta javni shod. Vseh 120 policajev je zasedlo bicikle in vozove ter so drvili shod razgnat. Zboro-valci pa so bili na to pripravljeni ter so imeli vsi konje seboj. Ko so se policaji približali, poskakali so na konje ter zbežali črez hribe, koder jim niso mogli zasledovalci slediti na
kolesih, niti na vozovih, terauč so morali so-pihati peš. Med tem časom so zborovalci onstran hriba nadaljevali shod, a ko je policija po večurni brezuspešni gonji se vrnila v mesto, je zvedela žalostno vest, da se je med tem časom v mestu vršil glavni shod.
Delavska.^stanpvarvja.
(D. nadaljevanje.) Piše Rudolf Šega. L. 1^85. je iziSel nov zakon, ki je nekoliko poostril prejšnji zakon, vendar parni odstranil glavnih nedostatkov, da daje namreč zakon glavno izvajevalno moč" posebno v Londonu majhnim, večkrat iz »housefarmes« obstoječim lokalnim oblastim ali uradnikom, ki so bili od teh odvisni.
Le roforma uprave bi bila predpogoj dobre stanovne reforme. To je storil Lokal Government Act iz 1.1888., ki je vvedel londonski grofovski svet (Counlv Council), ki se je direktno volil od davkoplačevalcev. Ta je imel pravico, % drugimi grofovskimi svetniki voliti posebne mediaal officers of health, nadzorovati delovanje zdravstvenih uradnikov lokalnih sanitetnih oblastev, do-J Čim so postali nadssorovalni uradniki pri ' važnejših uradih obenem bolj neodvisni od lokalnih oblastev. Na podlagi tega zakona se je moglo bolj energično delovati. Toda še se je vedno izboljševalo. Public Health Acts Amendment Act iz 1. 1890. je razširjl 1, 1875. mestnim sanitetnim oblastim podeljeno pravico, da smejo izdajati stavbeno-policijske na-redbe. L. 1891. jo dobil London svoj lastni zakon o javnem zdravstvu (Public Health London Act.)
Največjega pomena pa je zakon o delavskih stanovanjih (Hou-sing of the Working Olasses Act) iz 1. 1890. Ta zakon ni kodificiral le dosedanjega prava, ampak ga je tudi dokaj zazširil. Prvi del obsega predpise o saniranju celih stanovanj in o zopetnom sezidanju. Drugi del določa, kako naj se izpraznujejo oziroma odstranjujejo posamezne nedostatne hiše, potem hiše, ki so v oviro (obbtructive buildings) in pa kako naj se sanirajo celi hišni kompleksi. Tretji del govori, kako naj se pospešuje zidanje najemnih hiš za delavske kroge; na podlagi tega sme lokalna oblast že obstoječe delavske hiše kupiti ali v najem vzeti ali nove zidati ali pa prevzeti le upravo. Sredstva v te svrhe naj posojuje Public Work Loan Commissioners pod istimi pogoji, kakor pri sanitetnih delih in napravah. Raz-ven tega se dovoljuje raznim družbam, zadrugam in privatnikom kredit, da zidajo delavska stanovanja. DoČim je ta III. del Še bolj neizvršen, sta se prva
dva Že precej vporabljala, posebno vsled vspešnega delovanja londonskega grofovskega sveta. Small Dwellings Act iz 1.1899. dovoljuje krajevne oblasti, domačinom denar do 400 L izpososejevati, da si kupujejo hiše. L. 1900 pa so dobile mestne oblasti, ki so sprejele III. del zakona, pravico kupovati tudi izven mesta stavbišča za delavska ..stanovanja, kar je londonski grofovski svetludi že storil.
V Belgiji je bil izdan zakon o delavskih stanovanjih 9. avgusta 1889. Ta noče le izboljšati obstoječih .stanovanj s pomočjo stanovnih in dobrodelnih komisij (Comitčs de patronage des habitations ouvrieres et des institu-tions <*e prčvovance), ampak hoče pospeševati tudi zidanje novih hiš. V ta namen naj centralna deželna posojilnica posojuje denar kreditnim družbam in zadrugam (stavbinske družba), ki zopet na podlagi certifikata stanovne komisije daje posojila delavci — in sicer samo tem -~, da si zidajo in kupujejo svojo hišico. To izdanje in kupovanje svoje lastne domačije se vceplja že otrokom v šoli. Poleg tega so tudi Še davčne olajšave za kreditne družbe.
Temu zakonu zelo podoben je podoben francoski zakon o cenih stanovanjih (loi relative aux habitations a bon march6) od 30. novembra 1894. Ta zakon ni le za »delavce«, ampak je izdan za »cena stanovanja« in je tudi uvedel stanovne komisije (Comitds d'babitations ; a bon marchd), toda ne kakor v Belgiji i obligatorično,  temveč le fakultativno. I Tudi dobava kredita za stavbene družbe i ni kaj  dobro urejena, čeprav vpošte-vamo tudi zakon iz 1. 1895.
Omenimo naj tudi zakon o stanovanjih Kantona B a s e 1 a od 5. aprila 1900, ki je bil pa 24. junija odklonjen, (Daljo pride.)
Odlikovana krojaška delavnica
ffatf. li^cišič
krojaški mojster v Vrtni ulici Štev. 28.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato za- -logo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
Na zahtevo gospode z dežele sem vedno na razpolago ter tudi postrežem osebno z uzorci na njihovem domu.
15°|o pod navadno ceno
razprodaja radi poznega zimskega časa
J. ZORNIK
Gorica, Gosposka ulica 7
vse zimsko blago, kakor: krasne volnene šerpe, rute, podobleke, vsakovrstno gorko Jaeger-perilo, rokavice, nogavice, bluze zimske čevlje, volno, kožuhovino itd. (N^* Nikdo naj ne zamudi lepe prilike za ceni nakup. **lMB
Dražba.
Mfilhelmov otaliž.
Ta o'i iž, ki se izdeluje izključno le v lekarni
Frana Wilhelma
c. kr. dvornega zalagatelja v Heunkirchen, Spodnje Avstrijski
se rabi z dobrim vspeh m v isakem slučaju, ko se sploh rabi kak obliž. Pos bno koristen pa je pri starih nevnctljivh bolečinah,^ kakor pri kurjih očesih, voženid itd. Dolično bolno mesto se ofis i, potem se obliž namaže na kos tof ta ali ustij i in se nanje položi. Cena zavitku 80 vin. 12 zavitkov 1 kron* 5 dueetov 30 kron. V znak pri Inosii je na omotu grb občine trga Nennkircben (devet cerkva).
Dobiva se v vseh lekarnah. Kjer se »e dob', vrši se poš Ijatcv direktno.
V Biljanl se odda na dražbi dno 31. januarja t, 1, od 10.—12, uro predpoldne v občinskem uradu na Dobrovem delo daPanja in popfav-ljanja župne cerkve v Biljani; svota dela je 7800 K. Kdor se misli udeležiti dražbe, mora vložiti 10 # kavcijo gori omenjene svote.
Delo se oddi\ najnižjemu ponudniku. Dražbeni pogoji, načrt in stroškovnik so razpoloženi v obč. uradu.
Županstvo v Biljanl
Župan:
šniigoj.
E. LEBHERZ
Carina
tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, izvrstne in zanesljive
užigalice
¦i^Apollo-^
Zbišek priskoči ter se jej prikloni. Kneginja ga sprejme še prijaznejše nego knez ter mu jame takoj pripovedovati o pričakovanem Jurandovem prihodu.
»Glej,« je dejala, »pladniki so Že pripravljeni za nje, in ljudje so tudi odposlani, naj jih poiščejo ter jih privedejo iz meteža. Z večerjo pa ne moremo dalje čakati, ker »gospod« tega ne vidi rad, toda oni gotovo pridejo, predno bo večerja končana.«
»Kar se tiče Juranda,« reče kneginja, »se zgodi vse po volji božji. Jaz mu povem vse še danes, ali jutri po maši, in knez je tudi obljubil, da se potegne za vaju. Jurand se utegne sicer razsrditi, toda ne na one, katere ljubi in katerim dolžuje hvaležnosti.
Sedaj jame poučevati Zbiška, kako se ima obnašati pred tastom, da ga — kar Bog obvaruj — ne bi razžalil ali razjezil. Bila je dobre volje, toda kdor je bolje poznal svet ter videl nekoliko bistrejše nego Zbišek, bi bil zapazil v njenih besedah nekak nemir.
Nemara je bilo to radi tega, ker je bil gospodar iz Spihova jako svojeglaven človek, ali pa je kneginja nemara jela biti v skrbeh radi tega, ker ga še ni bilo.
Zunaj je metež nastajal čimdalje večji in večji in vsi so govorili, da je izgubljen oni, kogar zasači na polju; toda kneginji je prišlo na misel še nekaj drugega, namreč to, da je DanuŠka priznala očetu, da se je poročila z Zbiškom, ta pa da se je razsrdil in sklenil, da ne pojde v Tehanov. Toda Zbišku vendar ni hotela zaupati te misli, ker za to ni imela časa in ker so služabniki že jeli donašati jedila na mizo. Toda ZbiŠek je še uporabil ugoden trenutek in jo vprašal:
»Toda kako bo — ako pridejjo, milosti j iva gospa? Mrakota mi je dejal,  da je za Juranda pripravljena
posebna soba, no služinčad bo spala na senu. Kako j bode torej ?...
Kneginja se nasmeje, vdari Zbiška polahkoma z| rokavico po licu, ter mu reče:                                    I
»Molči! Česa želiš? Vidiš ga!«
Na to je odšla h knezu, pred katerim je služabnik že držal stol, da bi mogel sesti k mizi. Poprej pa mu je še jeden dvornikov podal skledo, polno raznih blagoslovljenih kolačev, katere je hotel knez razdeliti med goste, dvornike in domače služabnike. Drugo tej povsem podobno skledo je držal pred kneginjo lep mladenič, sin sohačevskega kašteiana. Na nasprotni strani mize je stal duhovnik Višonjek, ki bi imel blagosloviti večerjo.
V tem hipu se pojavi pri vratih človek, ves pokrit! s snegom, ki glasno zakliče:
»Miiostljivi gospod!«
»Kaj je?« vpraša knez nevoljen nad tem vzne-mirjevanjem.
»Na razkanovski cesti je sneg popolnoma zasul neke popotnike. Potrebujemo več ljudij, da jih izkop-ljemo.«
Vsi so se prestrašili, ko so slišali to novico. Knt.z se ves osupnen obrne k sohačevskemu kaštelanu ter zakliče:
»Pošljite jezdece z lopatami! Urno!«
Na to reče glasniku:
»Ali je mnogo zasutih?«
»Nisem mogel spoznati. Ondi je grozen metež. Tam so konji in vozovi. Precejšna karavana.«
»Kdo je, ne veš?«
»Ne vem. Ljudje pravijo, da je to gospod iz Spihova.«
X.
Zbišek, zaslišavši to nesrečno novico, niti ne vpraša kneza za dovoljenje, marveč skoči k hlevu ter si da osedlati konja.
Ceh, ki je kot rojen plemič bil pri njem v dvorani, je komaj utegnil vrniti se v njegovo sobo in mu prinesti topel lisičji kožuh; nikakor pa ni skušal, pri-državati svojega mladega gospodarja, ker je bil pameten ter je vedel, da bi bil ves trud. zaman, vsako zapravljanje časa pa bi bilo tu pogubohosno. Zasedši drugega konja, je vzel od stražnika pri vratih nekoliko bakelj in odšla sta skupaj s knežjimi ljudmi, katere je bil odvedel kaštelan. Za vratmi jih ogrne nepredirna tema, toda zdelo se jim je, da je vihar že nekoliko pojemal. Bili bi nemara za mestom celo za- -blodili, ako bi ne bilo onega Človeka, ki je prinesel novico ter jih sedaj urno vodil na ono mesto nesreče s pomočjo psa, ki je poznal pot. Na odprtem polju jim je jel veter znovič močneje pihati v lice, a to glavno radi tega, .ker so urno jezdili. Pot je bila prekopana, toda semtertje tako zasuta s snegom, da je bilo treba korakoma jezditi, ker so konji do trebuha gazili po snegu. Knezovi ljudje so prižgali bakije in posode s smolo ter so jezdili sredi dima in plamena, v katerega se je zaletaval veter s tako močjo, kakor bi ga hotel odtrgati od goriva in odnesti po polju v gozd. Pot je bila dolga; pustili so za seboj vasi, nahajajoče se ne daleč od Tehanova, potem Nedzibpr, na kar so krenili proti Hadzanovu. Za Nedziborom je jel vihar pojemati; pihal je vedno slabeje ter ni nosil več celih oblakov snega kakor poprej.
(Dalje pride.)
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardint,
D<stavh> na dom in razpošilja po ieleznioi na vse kraje avstro - ogerake monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo poSUja tudi uzorce.
Camm zaiarna. ¦»••traftba poltana,
r^aro, praščiK. _.
pekovski mojster in sladdičar v Goriei mm Koriui št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu z< mnogobrojna naroČila ter obljublja solid". postrežbo po jako zmernih cenah.
Stenografa
sprejme oj?. Dragotln Treo, odvetnik v Gorici, pod ugodnimi pogoji. Nastop takoj. Prednost imajo pevci ali telovadci.
privil.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Goriei
na Travniku it. 5.
¦*!
Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-gnm, piquet lasdnk, adria, ievjot itd., blaga k avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrat in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   9 let K  5*40  in više ,    9  »  iS ,   ,   850      ,
,         ,       ,      .15 dalje . . . 15—      , vrhne suknje vsake mode......24-—      ,
,         ,    za čaatito duhovščino   , 28'—      ,
hlače..............,5-—      »
jHaveloke  in sobne plašče  15 K npp-ev* '                  Za dame in gospice:                  1
Havelofce...............25 K
Sako in pelegrine............9 >
V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
Anton Kuštrin
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št 23 (v lastni Uši).
Priporoča svojo zalogo jestvin, kolonijalij vsakovrstnega olja, navadnega in naj0nejega ,L«ka* po jako nizkih cenah. — V* zalogi se ^dobivajo testenine tvrdke Žnidersic & ValenCič v Ilirski Bistrici; cikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in MajdiCa iz Kranja.
Razpošilja naroCeno blago tudi na deželo pVpošti od 5 kilosr. naprti.
Otvoritev gostilne.
Podpisana naznanjata,  da sta otvorila s 1. Jan. 1803
= GOSTILNO =
„Agll antiehi We amlel*'
za vojašnico St. 11
(bivša gostilna „Tre amici".)
Izvrstna kuhinja. Najboljša briška in furlanska vina. Postrežba točna po zmernih cenah.
Za ranogobrojen obisk se toplo priporočata
Ivan In Terazija Culot.
Proti protinu in
revmatizmu
je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo
Zoltanova mazilo proti
protinu in revmatizmu.
Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjer cel6 dolgoletne ko-pelji niso mogle pomagati.
Cena steklenice 2 K.
Glavna zaloga: lekarna pri „ Črnem medvedu" Dunaj L, Lugecfc 3.
Oirtklsa jKflia rupiiljatev
lekarnarj a
Bela Zoltan
Pfaff-ovi šivalni stroji
opaF-" so najbolji. "^H
To siUi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni slroj, in še ne ve kako se tipdje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim.
Pfatfovi šivalni stroji ŽS°ul2po IWetni dobi Se vedno Pfaffovi šivalni stroji Lrff2ELr za dom J rabo in
Pfaffnifi ihalni cfpnii so posebno pripravni za umetno vezenje IlUlIUf! dliailll SIIUJI   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
Pfaffovi šivalni stroji fi?L "ioS0" vsak0 tovarao
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pffafffove šivalne stroje.
IMoFih šivalnih in dragih strojev t Gorici via luniGipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA.
Popravljalniea Šivalnih strojev, dvokoles Nunska uliea 14.
Christofle & C.^
c. in-kr. dvorni založniki                         _________
Znamk« tovarni
Heinriebhof Dunaj I. Opern Ring 5.
Težko posrebrnjeno
namizna orodje In posodje vseh vrst
(žliee, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti.
Rajvečja izbira najlepših modelov.
Ur-Ilustrovan cenik na zahtevanje. -*%«.
Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle.
*i*

= Za plesno sezono! -
priporoča tvrdka
J. ZORNIK - GORICA
===== Gosposka ulica 7             ¦
A
svojo veliko zalogo krasnih pihalk, svilnatih Šerp, modnih prozornih stofov za plesne obleke, okraskov iz svile, jjrebra, zlata, Glage in cvirnatih rokavic, nogavic, životnikov, svilenega in bombažastegaAtlasa za cele obleke in kot podlago k raznim lahkim prozornim oblekam, svilnate trakove itd,   ....,.-.:    ¦     -:..,v~:

mm
*8» Vsakovrstno perilo za gospodo, krasne ovratnice, glace rokavice itd.
i
Tr^oV^ko-obrtna re^5troVaqa zadruga
z neomejenim jamstvom v Goriei.
i
V
ig« obrestuje po 4*/*%,   •    večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo aH zastavo na  5-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mci>>Lnih obrokih,     proti vknjižbi varščino tudi na 10-lotno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po i krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 1. dec. 1902:
Dafeil: a) podpisani.........K 1,276.500-—
b) vplačani.........»    630.466-02
Dana posojila..........»  1,410.456-50
Dopolnilni zaklad......»    222.410-45
Vloga..................    660.645-80
_      __________a.______________
Trgovina z železnino »MERKUR"
•v Oeljta, Graška cesta štev- XS3 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stevbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (itorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. •¦J* Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. **nj
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiav. #
Postrežba točna.
<5ene nizke.