URN_NBN_SI_DOC-NX1ADXAA

U D K 027.6:323.15(497.12= 50) ŠE O KNJIŽNICAH ZA PRIPADNIKE ITALIJANSKE NARODNOSTI V SR SLOVENIJI S rečk o V ilhar Na našem narodnostno mešanem ozemlju ne živi veliko Italijanov, vendar so prav zato toliko bolj enotni in občutljivi, ko gre za njihove narodnostne pravice. Pokazali so izredno voljo za svoj kulturni dvig in v svoji kulturni dejavnosti prav lepe uspehe. Italijanski občani se zavedajo, kolikšnega pomena so zanje knjižnice. Zato so tudi sami že večkrat predlagali, kako naj tri obalne matične knjižnice rešujejo problem italijanske knjige. Pripravljeni so, da se odpovedo svojim društvenim knjižnicam, če bi skrb nad italijansko knjigo prevzele matične knjižnice. Do take združitve je za zdaj prišlo le v Izoli. Občin­ ski matični knjižnici v Piranu in v Kopru pa italijanskih društvenih knjižnic nista mogli sprejeti pod svoje okrilje zaradi pom anjkanja pro­ storov. S prevzemom preostalih dveh italijanskih društvenih knjižnic (samo v Kopru najm anj 3000 zvezkov) bi se dve matični knjižnici le okrepili, dve italijanski prosvetni društvi pa bi pri njihovem delu raz­ bremenili. Predlogi predstavnikov italijanskih prosvetnih društev iz­ pričujejo zaupanje v obalne matične knjižnice. Vprašanje knjižničarske mreže v raztresenih naseljih z narodnostno mešanim prebivalstvom v bližnjem zaledju treh obalnih mest je močno zapleteno, vendar mnogo manj, kot je npr. za Slovence, ki živijo na območju: Kubed-Gračišče-Gradin-Sočerga-Pregara-Smokvica-Movraž. Za organizacijo take mreže trenutno ni sredstev. Svojčas smo skušali to vprašanje rešiti kompleksno za celo obalno ozemlje. Veliko je bilo raz­ pravljanja o bibliobusu. Ta pobuda ni bila slaba, vendar pa ni našla dovolj zagovornikov. Kompleks slovenskih vasi, ki smo ga omenili, leži popolnoma zunaj vsake knjižničarske mreže in ni niti edini. Italijani pa so v tem pogledu precej na boljšem. Vsi živijo v bližini večjih komu­ nikacij in jim je uspešen stik z mestom zagotovljen. Vrh vsega pa so italijanske podeželske osnovne šole dobro založene s sodobno italijan­ sko knjigo. Še veliko bolj zapleteno je vprašanje o nabavi italijanskega tiska. V Italiji deluje mnogo založb in tudi znanstvenih zavodov, ki publici­ rajo. Z grmade italijanskih knjig lahko jemljemo le drobec tistega, kar je najnujnejše. Idealne rešitve tega vprašanja ni. Zato si skuša vsaka matična knjižnica po svoje pomagati s skromnimi sredstvi, s katerimi razpolaga. Prav ta položaj je študijsko knjižnico v Kopru naravnost prisilil, da je posvetila kar največjo pozornost zamenjavi tiska tudi preko državne meje. Iz Italije prejem a okrog 40 periodičnih publikacij, toda le na polovico teh je tudi naročena. Poseben problem v Kopru je knjižnica italijanske gimnazije, ki obstaja iz treh ločenih delov: stare gimnazijske (profesorske) knjižnice, ki šteje okrog 8000 zvezkov, priročne profesorske knjižnice, ki šteje okrog 600 zvezkov (sami naj novejši italijanski tiski, darovi raznih zavo­ dov v Italiji) in dijaške knjižnice. Prvi del knjižnice zajema knjižni