mAlI IN VelIKI ODmeV 92 organizacijski odbor k onference šolskih knjižničarjev 2018: konferenca šolskih knjižničarjev 2018 Organizacijski odbor Konference šolskih knjižničarjev 2018 Konferenca šolskih knjižničarjev 2018 Ljubljana, 16. 5. 2018, Zavod svetega Stanislava (tako družboslovnih kot tehniških) ter dobri opremljenosti z jezikovnimi viri v slovenščini in njihovi smiselni uporabi v vzgojno-izobra- ževalnem procesu. Bistven cilj projekta je razviti zmožnosti, ki bodo omogočale otroku/učencu/dijaku, da bodo odgovorno prevzemali različne vloge in se vseživljenjsko učili, samostojno usmerjali svoj razvoj, ustvarjalno, samostojno in odgo- vorno delovali ter se dobro počutili. Zelo pomembno za vse šolske knjižnice je področje Posodobljena vloga šolske knjižni- ce, kjer bo postavljen model posodobljene vlo- ge šolske knjižnice. Šolski knjižničarji že nekaj časa opozarjamo na velike razlike med posa- meznimi šolami in šolskimi knjižnicami. Skozi projekt bi želeli vzpostaviti takšen model, kjer bo šolska knjižnica integrirana v vzgojno-izob- raževalni proces. To pomeni, da bodo vsi uporabniki šolske knjižnice (učenci/dijaki in strokovni delavci) prepoznali vrednost šolske knjižnice in pričakovali oz. zahtevali, da je šolska knjižnica v podporo pri delu: učenju in poučevanju. To seveda pomeni, da se na novo Na podlagi dobrih odzivov po lanski prvi kon- ferenci šolskih knjižničarjev smo se letos lotili organizacije še ene. Ponovno se je ponudila priložnost okviru ESS projektov in tako smo na Zavodu RS za šolstvo uspeli organizirati Konferenco šolskih knjižni- čarjev 2018. Potekala je 16. 5. 2018 v prostorih Zavoda svetega Stanislava v Ljubljani. Zbralo se je okoli 170 udeležencev – šolskih knjižničarjev iz vse Slovenije. postavljajo tudi zahteve za šolskega knjižni- čarja, ki bo moral slediti vsem spremembam in biti pripravljen tako s knjižničnim gradivom kot s svojim znanjem opolnomočiti uporab- nike in jim ob pravem času ponuditi pravo informacijo, poleg tega pa ves čas opozarjati oz. učiti odgovorne rabe informacij in ponujati vse možne dostope do informacij ali gradiva ter kritično presojati gradivo, vire in informa- cije. Šolska knjižnica bo na tak način postala informacijsko središče in integralen del vsake- ga vzgojno-izobraževalnega zavoda in jo bodo v polni meri uporabljali tako učenci/dijaki kot strokovni delavci. Vsebine kurikula KIZ-a bodo podane v medpredmetnih povezavah pri vseh predmetih ob podpori šolskega knjižni- čarja. Cilj je informacijsko pismen uporabnik šolske knjižnice. Skozi projekt bo ta model razvit najprej na razvojnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, preizkušan bo na implementacijskih vzgojno- -izobraževalnih zavodih v projektu in ob izteku projekta bo čas, ko se bo ta model začel širiti tudi na nacionalni ravni in lahko rečemo, da bo to nov standard v delovanju šolske knjižnice. Prvi del je bil namenjen strokovnim preda- vanjem. Dr. Vesna Čopič z Ministrstva za izobra- ževanje, znanost in šport nam je ponudila v razmislek zanimivo trditev: Šolske knjižni- ce – prve ambasade duha? Predstavila je vso aktualno dogajanje na MIZŠ v zvezi s šolskimi knjižnicami. Novela Zakona o knjižničarst- vu (2015) je prinesla kar nekaj sprememb in zavez, ki se v tem času uresničujejo na MIZŠ: 93 Šolska knjižnica, ljubljana, 27 (2018), 1/2, 92-94 vključitev v COBISS (usposabljanje ŠK, kad- rovska pomoč pri izdelavi novih katalogov, konverzija, pogodba z IZUM, oprema), statis- tične meritve, sprejem Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti v šolskih knjižnicah, sprejem strategije razvoja šolskega knjižničarstva, sprejemanje triletnih razvojnih načrtov ŠK. V nadaljevanju je izpostavila še nekaj določil zakonodaje s področja vzgoje in izobraževanja, kjer določila niso najboilj jasna oz. se jih ne izpolnuje kot bi se morala ter je opozorila na neustrezno prakso in tudi na odprta vprašanja: strokovni delavci- knjižničar, izobrazba šolskega knjižničarja, strokovni izpit za šolskega knjižničarja, napredovanje šols- kega knjižničarja, normativi in standardi za izvajanje programov, elementi za sistemizacijo šolskega knjižničarja, vrednotenje materialnih stroškov, prostori šolske knjižnice. Dr. Natalija Komljanc z Zavoda RS za šolstvo je predstavila pogled didaktika na šolsko knjižnico in delo knjižničarja ter nam ponudila celo vrsto zanimivih pogledov in raz- mislekov za nadaljnje razmišljanje o vlogi in pomenu šolske knjižnice ter delu šolskega knjižničarja. Šolska knjižnica že nekaj časa ni več kupček zaprašenih knjig, je vsaj večnamenski učni prostor za p/odpiranje uma, težimo pa k integraciji šolske knjižnice v VIZ proces oz. v proces vse- življenjskega učenja. V sklopu plenarnih predsta- vitev nam je Boštjan Batič z IZUM-a praktično prikazal delovanje mCOBISS-a. Uporabna aplikacija tako za same knjižničarje kot tudi za vse uporabnike šolske knjiž- nice: učence, dijake in stro- kovne delavce šol. Udeleženci konference smo jo kar praktično preizkusili. V nadaljevanju je Romana Fekonja z ZRSŠ predstavila projekt OBJEM – razvijanje bralne pismenosti, kjer je ena od glavnih štirih nalog posodobitev modela šolske knjižnice. Po odmoru je sledilo delo v skupinah, kjer so kolegi predstavljali svoje primere dobre prakse v 3 sklopih, dr. Judit Zagorec-Csuka z Dvo- jezične OŠ I Lendava pa je izvedla delavnico Biblioterapija v šolski knjižnici s pomočjo An- dersenovih pravljic. Biblioterapija odpira nove poti in priložnosti v šolskem knjižničarstvu, zato je bila na konferenci izvedena praktična biblioterapevtska delavnica. Predstavitve primerov iz prakse so potekale v treh skupinah: 1. skupina: osnovna šola, moderatorki te skupine sta bili Tadeja Česen Šink in Andreja Urbanec. Primere iz prakse pa so predstavile: 1. Andreja Urbanec: Strokovni delavec šole kot model bralca 2. Marta Gorjup: Kaj pa poezija? 3. Štefka Zore: Noč v knjižnici – drugačna oblika priprave na Cankarjevo tekmovanje 4. Boža Peršič: Ob slovenskem kulturnem prazniku naša šola bere mAlI IN VelIKI ODmeV 94 organizacijski odbor k onference šolskih knjižničarjev 2018: konferenca šolskih knjižničarjev 2018 5. Monika Dobravc: Različni informacijski viri - kakšne informacije v njih najdejo četrtošolci 6. Martina Kozorog Kenda: Bralni kovček — mini knjižnica za spodbujanje branja 7. Izidora Černigoj: Spodbujanje branja med učenci priseljenci 8. Daša Rebec: V muzeju z Grdavši 9. Nataša Markič: Promocija branja 2. skupina: osnovna šola, moderatorka te skupine je bila Mateja Drnovšek. Primere iz prakse pa so predstavile: 1. Gabriela B. Blokar: Medgeneracijsko povezovanje ob literarnih delih v šolski knjižnici OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica 2. Katja Brezovnik: »Tine in Bine« na bralni noči 3. Leonida Babič: Razstave v šolski knjiž- nici kot motivacija za branje 4. Marija Helena Logar, Urška Repinc: Radi beremo - šolski project 5. Irma Krečič Slejko: Branje in spodbu- janje branja v tesni povezavi z delo- vanjem šolske knjižnice 6. Zvonka Španger: Uporaba kamišibaja v šolski knjižnici 7. Maja Jeras: Primer medpredmetne povezave KIZ pri pouku slovenščine in okolja v 1. in 2. razredu 3. skupina: srednje šole, moderatorka te sku- pine je bila Metka Kostanjevec. 1. Katja Colja: Pripovedovalsko-gledališki krožek na Ekonomski šoli Ljubljana 2. Katarina Jesih Šterbenc: Kdo in na kakšen način lahko v knjižnici vzpodbu- jamo branje? 3. Nevenka Poteko: Beremo tudi angleško? 4. Tatjana Vučko: O kom govorimo? – Bralna strategija pri uri KIZ 5. Milena Zelko: Spodbujanje bralne kul- ture na Gimnaziji Murska Sobota 6. Ekaterina Shiyanova: The place of school libraries in Russian School System Ocenjujemo, da smo organizatorji dosegli namen: širjenje dobre in preizkušene prakse, preverjenih idej, včasih je potrebna le kakšna malenkost in praksa postane veliko bolj učin- kovita. Tega pa si želimo vsi – učinkovito delo, ki obrodi sadove in smo zadovoljni tako šolski knjižničarji kot naši uporabniki. Ne tako v ospredju pa je bil še en namen: druženje ob in med programom, pogovor in komentarji med predavanji, klepet med odmo- ri, spoznavanje kolegov … Druženje, pogovor, strokovne debate in predstavljeni primeri dobre prakse so dodobra zapolnili lahko rečemo dan šolskih knjižničar- jev in upamo, da se bodo tovrstna strokovna srečanja nadaljevala. Zbornik povzetkov je na voljo tudi v elekt- ronski obliki na povezavi: https://www.zrss.si/ digitalnaknjiznica/KonferencaSolskihKnjizni- carjev_2018/ Organizacijski odbor Konference šolskih knjiž- ničarjev 2018 – uredniški odbor revije Šolska knjižnica: Biserka Lep, ZRSŠ mag. Nada Nedeljko, ZRSŠ Špela Bergoč, ZRSŠ Andreja Urbanec, OŠ Orehek Kranj Tadeja Česen Šink, OŠ Frana Albrehta Kamnik Metka Kostanjevec, Prva gimnazija Maribor Mateja Drnovšek, OŠ Polje Alja Bratuša, OŠ Polzela Gregor Škrlj, OŠ Prule Romana Fekonja, ZRSŠ