Vsled izčrpanosti v prenapornem delu je 3. februarja po daljši in hudi bolezni v Gospodu zatisnil oči v ljubljanskem »Leonišču« Janez Fr. Gnidovec, škof skopljansM, Potoojni škof se je rodil 29. septeanbra 1873 v Velikem Lipovcu pri žužemberku. V mašnika je bil posvečen v Ljubljani letal896. Dolgo let je bil profesor in pozneje ravnatelj na škofovib zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. V Misijonsko družbo je stopil leta 1919. Pet let pozneje je bil v Ljubljani posvečen za škofa. Kot misijonski škof se je podal v južno Srbijo v svojo prestolico v Prizren in pozneje v Skoplje. V najtežavnejši službi misijonsko gorečega nadpastirja je vodil do prezgodnje smrti v naši državi najfoolj obsežno škofijo, v kateri biva 40.000 katoličanov raznih narodnosti. Na misijonsko delo je vabil in klical svetne duhovnike, sezidal je v Prizrenu lepo semenišče, rjr&dil je 11 večjih in manjših katoliških ceirkva, obnovljene pa so bile vse do njegovega prihoda že obstoječe hiše božje. Poleg duhovnikov so mu pomagali v misijonskern delu redovniM in redovnice. Skof Gnidovec ni opravljal samo nadpastirske službe, ampak je bil škofiji kaplan, župnik in katehet. Pri tolikem in najbolj napornem delu je živel tako skromno ter obče zgledno, da so ga imeli celo nekatoličani za svetnika. V. svoji škofiji in po Sloveniji je užival največji ugled in ga je vse ljubilo ter spoštovalo. Znana je bila škofova darežljivost, kateri ni poznal mej in je celo svojo oble> ko in perilo do zadnjega razdal ubožcemu Po smrti so položdli truplo svetniškega škofa na mrtvaški oder v ljubljansketn škofijskem dvorcu. Pogreb pokojnega vladike se je vršS s vsemi slovesnostmi zadnji ponedeljek in so pričele pogrebne svečanosti ob desetih ˇ cerkvi Srca Jezusovega,