LETO XXI. — številka 82 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Škofja Loka in Tržič. — Izdaja časo-Disno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar - ■ _ _ « GLASILO.......c t i ^ N F. ZVEZE D E »■ n V N E G A LJUDSTVA KRANJ, sobota, 19. 10. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od- 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA G O R E N J S K O Pred praktično vajo civilne zaščite V vaji bo sodelovalo prek 1000 ljudi ____ ... m____ i__i___* „nn7Mviti na alarmne Za 13 odstotkov manjši osebni dohodki V praktični vaji civilne zaščite, ki bo danes (sobota) dopoldne v Kranju, smo v našem časniku že precej pisali. Danes smo dolžni pojasniti oziroma povedati le še nekatere podrobnosti. V vaji bo sodelovalo okrog 1300 ljudi, ogledalo pa si jo bo okrog 400 gostov iz vseh slovenskih občin in nekaj predstavnikov drugih republik. Vanjo bodo vključene enote civilne zaščite iz delovnih organizacij, družbenih služb in krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Posebej bo v vaji prikazano delovanje občinskega štaba za narodno obrambo. Neposredno bodo vanjo vključene enote civilne zaščite oziroma samozaščite tovarne Sava in tovarne Iskra, krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Združeni odred civilne zaščite kranjske občine pa bo posredoval, kjer bo najbolj potrebno. Osrednji prikaz delovanja različnih enot civilne zaščite bo v novem stanovanjskem i naselju Vodovodni stolp. Po j improviziranem atomskem j napadu na severozahodnem delu mesta bodo okrog pol- \ dneva prikazali reševanje j ranjencev iz stolpnice in izpod ruševin. Zato bosta ta cas delovali dve reševalni postaji. Pri reševanju pa bodo sodelovali tudi helikopterji, ki bodo ranjence vozili v Predvideno bolnišnico na namišljeni vojni lokaciji. Gasilci bodo gasili goreče poslopje, vodovodni Instalaterji bodo popravili počeno vodovodno cev, komunalci poškodovan odtočni kanal, elektrl-podrt električni drog bo potrebno, miličniki. Prav tako bodo tudi vsi trgovski lokali v Kranju poslovali po ustaljenem delovnem času. Skratka nobena trgovina ta dan ne bo zaprta. Drugače povedano: celotno življenje v mestu se bo odvijalo normalno in ljudje, ki bodo ta dan v mestu ne bodo vključeni v vajo. Lahko pa si jo bodo ogledali. Vendar pa moramo poudariti, naj vsi tisti, ki si bodo vajo želeli ogledati, upoštevajo opozorila in navodila, ki jih bodo na prizorišču same vaje dobili od delavcev odgovornih za red. Ob tej priliki želimo le še enkrat opozoriti na alarmne signale, ki smo jih prav tako že objavili. Danes bosta pri vaji uporabljena dva znaka: 9 za neposredno nevarnost zračnega napada bo uporabljen trikrat 1-minutnl zavijajoči zvočni signal. # za prenehanje nevarnosti pa 1-minutni enakomerni zvočni signal. Zanimivo pa je morda tudi to da bo ta' dan na l K V območju frekvence 90 megaher-zov pod imenom Radio Kranj oddajala posebna radijska postaja, katere program bo prilagojen poteku vaje. A. Žalar Podpredsednik evropske komisije EGS obiskal Iskro ^•rorr.a prekinitev električ-™* napetosti, enote zaščite iz ' pa bodo po- ___jen telefonski Vendar pa je to le del ne .. T podjetja Pravile prekinjen kabel. Vendar pa je to ie cici Podrobnosti, ki se bodo danes odvijale v naselju Vodovodni stolp, v tovarni Sava ^ drugod. pisall smo tudi že. da bodo 0 vaji posneli tudi film, ki bo služIl kot splošno študijsko in Informacijsko gradivo za °stale občin,- v Sloveniji »n ^di v Jugoslaviji. Razen tega bo ta dan dopoldne v avli °bčlnske skupščine odprta Ustava pripomočkov in °Preme en >1 civibie zaščite. zaradi nekaterih nejasnosti Jjj* prebivalci Kranja in đrugimi smo dolžni o vaji po-Vedatl še naslednje: % Ves lokalni in medkrajevni avtobusni in drug pro-bo potekal normalno, ^ktlčno ne bo prihajalo do Jebenih večjih zastojev, ker ^o promet usmerjali, kjer Te dni se mudi pri nas podpredsednik evropske komisije EGS gospod Lionell L. Sandri. Visoki gost je v četrtek dopoldan obiskal tovarno Iskra v Kranju. Njega in Branka Babica, predsednika komisije za mednarodne stike pri republiškem sindikalnem svetu, so sprejeli generalni direktor Iskre Vladimir Logar, sekretar Pavel Gan-ter, namestnik predsednika odbora podjetja Franc Hut-tar, namestnik predsednika upravnega odbora združenega podjetja Ludvik Kranjc in tajnik občinskega sindikalnega sveta Slavko Kalan. Med pogovorom, ki je sledil, so prisotni uglednega gosta seznanili z osnovnimi podatki o podjetju; s številom zaposlenih, s številom tovarn, ki sodijo k Iskri, s proizvodnjo, z uvozom in izvozom, z organizacijo podjetja itn. Obiskovalca pa je še posebej zanimalo delovanje organov upravljanja, nadalje kdo usmerja politiko podjetja, po kakšnem načelu se deli dohodek, kakšno vlogo imajo pri nas tovarniške sindikalne organizacije ter sindikat nasploh ipd. Gospod Sandri kot predstavnik EGS namreč preučuje možnosti za vključitev Jugoslavije v to mednarodno gospodarsko skupnost. Po obisku v tovarni Iskra Pa jo podpredsednik komisije EGS Lionell L. Sandri v spremstvu predsednika komisije republiškega sindikalnega sveta za sodelovanje s tujimi organizacij and Branka Babica in drugih obiskal še kranjsko občinsko skupščino. Tod ga je sprejel predsednik Slavko Zalokar. Potem pa se je s predstavniki skupščine in občinskega sindikalnega sveta pogovarjal o občinski samoupravi, o pristojnostih skupščine v našem samoti pravnem sistemu ter o organizaciji in delovanju skup ščine in njenem financiranju. Na tem pogovoru se je izoblikovala tudi skupna misel, ko so namreč ugotovili, da danes vsem občinam po svetu primanjkuje denarja za razvoj najrazličnejših dejav nosti Po pogovoru je predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar podpredsednika EGS Lionella L. Sandri-ja zadržal na kosilu I.G .— A. 2 V železarni petnajstega v mesecu delijo osebne dohodke. Le-ti pa so bili za september poprečno za 13 odstotkov manjši kot v avgustu. Toda ta razlika je pri nekaterih delovnih enotah še večja. So delavci, ki so prejeli tudi 20 tisoč S din manj kot avgusta. ' Tenke plačilne vrečice so povzročile hudo kri med delavci. V torek ob dveh popoldne je popoldanska izmena žičarne prekinila delo, ko pa so ob 22. uri zvečer prišli delavci nočne izmene, so se pridružili protestu. Šele naslednjega dne ob dveh zjutraj so nadaljevali z delom. Nočna izmena je torej delala štiri ure. Delavci žičarne, ki so prišli zjutraj ob šestih na delo, so začeli delati šele ob pol desetih. Njim so se pridružili še delavci hladne va-ljarne. Delovna enota valjar-na 1300 na Javorniku je v sredo prekinila delo za dvajset minut. Val nezadovoljstva pa je zajel skoraj vso tovarno. Novica o prekinitvi dela se je bliskovito razširila po okolici. Širile so se celo novice, da je v železarni prišlo do pretepa med delavci, ki so prekinili delo in delavci, ki so nadaljevali z delom. Na upravi železarne so povedali, da so takšne vesti popolnoma izmišljene in zlonamerne. Direktor železarne, sekretar in inž. Arzenšek iz sektorja za ekonomiko so bili v torek popoldne v žičarni, kjer so se pogovarjali z delavci o vzrokih za prekinitev dela. Ker je napetost rasla, je direktor zvečer še enkrat prišel med delavce žičarne. Toda pogovori so bili brez posebnega učinka. Popoldanska izmena zvečer ni odšla domov. Zato so direktor, sekretar in ing. Arzenšek ostali vse do jutra v žičarni in se v navzočnosti vseh delavcev pogovarjali z vsakim posebno. Tako je novi direktor železarne prebil noč med delavci. Niti zjutraj ni zapustili železarne. V sredo dopoldne se je ves utrujen pogovarjal z delavci predelovalnih obratov, ki so prekinili delo, nato pa je še sprejel poslovne goste iz tujine. To je bil nadaljši in najtežji delovni dan mladega direktorja velikega podjetja. V Železarni je zaposlenih okrog 6500 delavcev, od tega prek 5000 iz jeseniške občine. Za september je okrog 100 delavcev prejelo osebni dohodek izpod 60.000 S din, do 70.000 S din je prejelo 180 delavcev, 2170 delavcev pa je prejelo od 80.000 do 100.000 S din. Na nižje osebne dohodke je vplivala nižja realizacija. Avgust je bil kljub dopustom za železarno izredno ugoden. Toda delavci ne morejo razumeti nihanja v osebnih dohodkih. Ne morejo razumeti, da je bila septembra manjša proizvodnja kot v avgustu in da so zato tudi nižji osebni dohodki. So pa očitno tudi hude napake v sistemu delitve osebnih dohodkov med posameznimi delovnimi enotami. V četrtek sem bil na sestanku vodstva delavskega sveta delovne enote (Nadalj. na 24. str.) Predsednik evropske komisije EGS v Iskri - Foto: F. Pcrdao 40842868822448837568827568893245^29043823760 Zdravstveni dom Kranj objavlja PRODAJO DVEH osebnih — sanitetnih avtomobilov znamke Zastava 1300. Vozijli sta na ogled v reševalni postaji Zdravstvenega doma Kranj. Prodaja bo v toruk dne 22. 10. od 9. do 13. ure in sicer: od 9. do 11. ure za družbeni sektor po tej uri pa za zasebnike. Tovarna »A L M I R A« RAZGLAŠA ALPSKA MODNA INDUSTRIJA prosto delovno mesto vodje skladišča gotovih izdelkov Poleg splošnih pogojev se zahteva še naslednji pogoj: 1. srednja ekonomska izobrazba ali visoka kvalifikacija trgovskega delavca. Zaželjena daljša praksa. Prošnjo vložiti v splošno-kadrovski oddelek podjetja s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta Le dobro pripravljen referendum bo uspel Pred nedavnim smo v našem lista zapisali, da se v tržiški občini zavedajo, da bo lahko uspel le dobro pripravljen referendum, na katerem se bodo Tržičani odločali za samoprispevek za gradnjo novih in popravilo sedanjih šolskih prostorov. Pri občinski konferenci socialistične zveze v Tržiču so ustanovili poseben politični odbor, ki je sprejel delovni program. Ob tem pa naj omenimo, da je večina zastavljenih nalog že uresničena. Tako je izvršni odbor občinske konference SZDL v Tržiču že sklical posvete s predsedniki krajevnih organizacij SZDL in na njih analiziral javne tribune, na katerih so razpravljali o samoprispevku. Krajevne organizacije SZDL so se na posvetih širših političnih aktivov dogovorile, kako zagotoviti udeležbo na zborih volivcev, na kale rili bodo obravnavali stanje šolskih prostorov, višino prispevkov in se odločili za razpis referenduma. O uvedbi krajevnega samoprispevka so razpravljali tudi na posvetih predsedstva občinskega sindikalnega sveta in sandikalnih podružnic. O referendumu so že ali pa še bodo razpravljali na občinskem komiteju zveze mladine, občinskem odboru zveze združenj borcev in na občinskem odboru društva upokojencev. Zdaj so še zadnji sestanki s starši, ki so jih pripravili šolski kolekiivi in šolska vodstva, medtem ko je temeljna izobraževalna skupnost že pripravila izredne sestanke v vseh šolah. Končani so že tudi pogovori oziroma posveti predsedstva občinske skupščine in predsedstva občinskega sindikalnega sveta s predstavniki samoupravnih organov in direktorji delovnih organizacij. Samo predsedstvo triiške občinske skupščine pa se je s predsedniki krajevnih skupnosti pogovarjalo o pripravah za organizacijo referenduma. Naj omenimo še glavno vodilo političnega odbora pri sprejemanju delovnega programa. Politična akcija za Izvedbo referenduma mora biti popolnoma enotna. Vaj se morajo zavedati skupne koristi: — urediti tn zgraditi vse šole tako, da bodo v resnici lahko rabile namenu vrsto let. V. Gučck 5 Pred občnimi zbori sindikalnih Vsaka sindikalna organizacija V okviru priprav na občne zbore sindikaJnih organizacij je v sredo o le-teh razpravljal tudi občinski sindikalni svet v Kranju. Na seji so ponovno podčrtali nekatere dosedanje ugotovitve in opozorili na izvajanje dogovorov, za katere so se domenili na dosedanjih posvetih in na posebnem seminarju z vodstvi sindikalnih organizacij iz kranjske občine. Pri tem so še enkrat opozorili na nekatere dokumente (smernice, kongres ZSJ in njegove resolucije itd.), ki naj služijo kot osnova za vsebinsko, kadrovsko in deloma tudi organizacijsko pripravo občnih zborov. Poudarili so, da ima danes sindikalna organizacija določene probleme, za katere člani menijo, da so zelo pomembni in jih je treba na občnih zborih zato posebej obravnavati. Hkrati pa so na seji sveta tudi sprejeli priporočilo predsedstva občinskega sindikalnega sveta, da naj na občnih zborih razpravljajo še posebej o materialnem položaju delovnih organizacij in prdobivanju dohodka, o delitvi slednjega, o samoupravnih odnosih in njihovem nadaljnjem razvoju, o skrbi za družbeni standard članov, izobraževanju, rekreaciji in nazadnje tudi o nekaterih osnovnih vprašanjih oziroma problemih sindikalne organizacije. Razen tega so na seji sprejeli še nekatere dodatne sklepe. Tako so sklenili, da je treba na občnih zborih iz- organizacij ima probleme voliti delegate za občne zb& re občinskih odborov strokovnih sindikatov. Soglašali so, da na bližnjih občnih zborih ne bodo volili delegatov za občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Te bodo izvolili na posebnih delovnih konferencah sindikalnih organizacij, ki bodo na pro-gramu prihodnjo jesen, člani sveta so se tudi strinjali da morajo vsi člani sveta in strokovnih vdborov pomaga-' ti sindikalnim organizacijam pri vsebinskih, kadrovskih in organizacijskih pripravah na občne zbore. Poudarili so, da so člani občinskih sindikalnih organizacij soodgovorni 23 pravočasno pripravo in normalen potek občnih zborov. A. 2. Baa»BBBa8■■^■B«s«■Bi!■■■I■■B■■|la^^BasHaB■■■■■^^^■IIHIII1HBs^■s«■■•■»,l Z izumom do novega kvalitetnega izdelka Kombinat lesne industrije iz Logatca je pred dvema letoma dobil iz ZDA naročito za večje količine lesenih obešalnikov. Ameriški naročnik je postavil zelo ostre pogoje, ziasti glede kvalitete in rokov dobave. KLI iz Logatca je iskal proizvajalca za pok romane železne kljuke. Ker pa naša kovinska industrija ni bila sposobna izdelati zadostno količino teh kljuk, so se proizvajalci iz Logatca obrnili na jeseniško železarno. Jeseniški žebljarji so se znašli pred težkim in zahtevnim proizvodnim problemom. Naročilo večje količine železnih kljuk je znatno preseglo njihove dosedanje zmogljivosti, sam izdelek pa je moral biti popolnoma gladek. Vsi žehjjarski stroji v jeseniški železarni, tako stari kot novi, vlečejo žico v stroj s staro krmilno napravo, opremljeno s kvadratnimi dleti. Pri potegu žice v stroj dleto napravi zarezo v premer žice, pri vračanju pa dleta odrgnejo žico po vsej dolžini. Pri žičnikih vseh mogočih dimenzij te zareze in odrgnine ne vplivajo bistveno na kvaliteto končnega izdelka, ker jih na koncu še čistijo v čistilnih bobnih. Pri omenjenih kljukah za obešalnke pa čiščenje v čistilnih bobnih ni mogoče, ker bi se te sicer ukrivile. Ker lani žebljarna ni imela veliko naročU za izdelavo žebljev, je celotni žebljarski kolektiv razmišljal o izpopolnitvah žebljarskih strojev, ki bi odpravile neštete pomanjkljivosti. Obratovodja Zvone Labura se je po dolgem razmišljanju lotil novega doda-jalnLka in po nekajkratnih poskusih mu je le uspelo. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami je avtor te tehnične izboljšave (št. 1815) izdelal takšen dodajalnik, ki ni samo omogočil nemoteno pro izvodu j o železnih kljuk za zadovoljni-kot potrebe KLI Logatec, temveč je tudi olajšal in izboljšal izdelavo vseh mogočih žični-kov. Z novim krogljičnim doda-jalnikom so vsi tako jeseniški žebljarji tudi kupci njihovih izdelkov. Za nov tehnični dosežek P3 se zanimajo tudi domača i» tnja podjetja ter gospodarske organizacije, ki izdelujejo žičarske in žebljarske stroje. U. 2. Razpisna komisija za imenovanje direktorja MESARSKEGA PODJETJA JESENICE razpisuje mesto direktorja Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu še enega od naslednji" pogojev: a) višja ali srednja strokovna izobrazba z najmanj 10 let delovne dobe, od tega najmanj 5 let na vodilnem delovnem mestu. b) visokokvalificirani mesar z najmanj 15 let delovne dobe, od tega najmanj 8 let na vodilnem delovnem mestu. Kandidati morajo priložiti v prijavi overovljeno d<> kazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanji zaposlitvi s kratkim življenjepisom in potrdilo o ne-k:i/novanju. Kandidati naj svoje prijave pošljejo na naslov razpisne komisije pri Mesarskem podjetju Jesenice v roku 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja m na razpolago. Pri vsaki enoti GORENJSKE kreditne banke je ga USA H mesec žrebanje NAVADNIH HRANILNIH VLOG ki porastejo za 100.— ND Mesečno dobi io •rečnih izžrebancev ROČNE URE DARVViL veleblagovnica m ana OGLEJTE SI BOGATO ZALOGO PEČI: peči na trda goriva, peči na olje domače proizvodnje in iz uvoza, oljni gorilniki za kamine, plinske peči, električne peči, termo-elektrićni kamini z ventilatorjem. NOVOST NA TRŽIŠČU žarilne peči na premog, plinske peči s katalitičnim izgorevanjem škof j a loka blagovnica MM! škofja loka O odnosih s članicami SEV v torek priredila v Kranju ekonomskih in političnih pogledih naših ržavami — članicami SEV. Seminarja so se udele- Ddavsfca univerza Kranj je občinsko skup- skupaj z zvezo delavskih univerz in k ščino seminar odnosov z drža. c ■■ j- sedmih gorenj- žili predstavniki gospodarskih org*ni^Jsednik komisije za skih občin, na njem pa je govor iR P^a^ SR Slovenije ekonomske odnose s tujino pri izvršnem svetu a dr. Stane Pavlic. - . 4/wari.sa Pavlica so bila Uvodne misli oziroma razlaganje tovar zelo zanim" nrviu;- -wa, posebno še, ker je izhajal iz ekonomskega in *»htwnega sodelovj Se Pa je za naš SS? •Razen t-° odnr, Sec*anJega političnega položaja, ki vnaša v gospodarske uuse nekaitc«^_________*_____. t->___t__• = ~ u:J___ vani — ——-*wanja z deželami članicami SEV. To sodelo-Pornemvf ^ 23 na^e goslPOdarstvo in družbene ednose precej n<>stLh tS*' ^a'zen tega pa je govoril tudi o nekaterih značil- semin neltatere nejasnosti in negotovost. Posebej je bilo na Romskih Ui°SV^jeno ekonomsko stanje SEV in drugih eko-državo SKUp,in. pojasnjeni so bili odnosi med SEV in našo s rit«-' ^^'Ijnje možnosti sodelovanja našega gospodarstva ^nicami SEV itd. vPrašan^>raV^ 50 P0^1*1 udeleženci načeli vrsto konkretnih Zunani i "ral^° so med drugim poudarili, da pri urejanju z vzhort ^^'"-kih odnosov s predpisi ne gre le za trgovanje Vanje t '• marve^ 23 trgovanje oziroma gospodarsko sedelo-da je n uJlimi deželam; nasploh. Razen tega so tudi podčrtali, s SEv ■ ^°sP°'c^ars,tvo mečno zainteresirano za sodelovanje kov ki |N ^ v deželah — članicah SEV — kar 340 potrošni-narju * pu/Je-J° blago od naših podjetij. Zato so se na semi-skih ^aVZeli 23 čimboljše sodelovanje in krepitev gospodar-"unosov. ^anTarklnsoeminar^a Je ^art'i- odgovore na vsa odprta vpra- Qem r.^i7*-'?' se P°javila po nedavnih dogodkih na mednarod Morda^1Cne ni področju. Ta namen je bil nedvomno dosežen. — ni v celoti dalo naenkrat izluščiti vseh proble-pa ^a Pa je bila delno kriva tudi slaba udeležba, vendar sanja k & V osnovi osvetljena in obrazložena vsa tista vpra-etvpnn 1 v ^dnjeim času najbolj zanimajo naše gospodarno? m tUdi drUge-Sorenitsi^K6 ^ se J'e "ta^;o zanimivega seminarja iz sedmih vodsit^ d °^in udeležilo samo 34 predstavnikov oziroma n'li širv vmn organizacij. Da bi ta vprašanja lahko pojas-vPrašan U • ^r<>gU Protivnikov gospodarstva in ker so to s^i delaJa'i,^ °odo zanimiva tudi v prihodnje, so se na kranj-iiar pri univerzi že sedaj odločili, da bodo podoben semi-jJinpraviii še enkrat prihodnji mesec. A. Zalar S XVI. gostinsko turističnega zbora na Bledu Turizem ustvarja največ deviznega dohodka S posvetovanjem o problematiki v turističnem gospodarstvu, otvoritvijo 'razstave pogrinjkov, jedilnih listov, turističnih edicij, pijač in gostinske opreme se je v četrtek na Bledu začel XVI. gostinsko turistični zbor Slovenije. Včeraj pa so se na Bledu zbrali še učenci gostinskih strokovnih šol iz vse Slovenije, medtem ko so v restavraciji Blegaš odprli kulinarično razstavo. Glavni poudarek srečanju gostinskih in turističnih delavcev na Bledu je prav gotovo dalo posvetovanje o problematiki turističnega gospodarstva. Uvodni referat Rudija Zupančiča kot tudi razprave nekaterih udeležencev zbora so opozorili na pomembno mesto turizma v našem gospodarstvu. Danes lahko ugotovimo, da je turizem postal pomembni činitelj gospodarskega in družbenega razvoja in da ima tudi v mednarodni delitvi dela svoj vpliv. Kljub nekaterim neurejenim vprašanjem turističnega gospodarstva, ki se kot rdeča nit vlečejo že nekaj let, pa je ta panoga dosegla vrsto vidnih uspehov. Leta 1965 nam je inozemski turizem prinesel 105 milijonov dolarjev deviznega preliva, leta 1966 150 milijonov, lani že 185 milijonov, medtem ko le- JnotjVo ' *6. oktobra, so v jeseniški železarni preizkušali zanimivo ranžirno loko-morZnamke mercedez-bcnz, tip UNILOK — RIES 406, ki jo odlikuje edinstvena lastnost, ^ Probi V'C^' lovore na tračnicah In po cesti. Kot »dvoživka« bi UNILOK v železarni re-'e*a»"ni ^i*1 manJšega rangiranja in vleke težkih prikolic med obrati. O nabavi bodo v že-°t>raviji°x oča,i Po podobni preizkušnji, ki jo bodo v sodelovanju s tovarno daimler-benz Se januarja prihodnje leto. — A. M. tos pričakujemo okoli 220 milijonov dolarjev deviznega priliva. Zanimiva je tudi primerjava stopnje blagovnega izvoza v naši državi in stopnje deviznih dohodkov od turizma. V letih 1958 do lani se je blagovni izvoz v naši državi povečeval poprečno za 11,3 odstotka letno, devizni dohodki pa so vsako leto narasli za 35,1 odstotka. Kljub ohrabrujočim rezultatom našega turističnega gospodarstva pa njegovega mesta in vloge še nismo spoznali v zadovoljivi meri ali pa tega pri snovanju naše gospodarske politike ne upoštevamo dovolj. Opaziti je tudi precejšen razkorak med dejanskimi rezultati in planskimi predvidevanji razvoja našega turizma. Takšen razkorak med dejanskim stanjem in planskimi predvidevanji kot tudi iz tega izhajajoče zaostajanje ponudbe za turističnim povpraševanjem na mednarodnih tržiščih kaže, da naša gospodarska oziroma turistična politika ni v skladu s postavljenimi cilji in ne upošteva možnosti turističnega tržišča. Skratka, naša vsakdanja gospodarska praksa ne upošteva v zadostni meri vseh tistih prednosti inozemskega turizma in turističnega tržišča, iz česar bi morala izhajaiti naša turistična politika. Vse premalo se zavedamo dejstev, da turizem ustvarja in odpira nove poklice, nova delovna mesta in to ob znatno manjših vlaganjih, kot je to primer v drugih gospodarskih dejavnostih. Pozabiti pa ne gre še enega dejstva — turizem v naši republiki zavzema kljub skromnim angažiranim poslovnim sredstvom med posameznimi panogami prvo mesto po ustvarjenem deviznem dohodku. TURIZEM POSPEŠUJE TUDI DRUGE DEJAVNOSTI Vzporedno z možnostmi odpiranja novih delovnih mest v turizmu pa ta gospodarska panoga na različne načine neposredno ali posredno pospešuje §° mnoge druge gospodarske dejavnosti, ki so izven turističnega gospodarstva. Pri tem velja zlasti omeniti pospeševanje povpra-sevanja po vrsti proizvodov industrije, kmetijstva, trgovine, prometa, komunalnih dejavnosti. Torej ustvarja turizem, zlasti inozemski, dopolnilno tržišče za prodajo drugih izdelkov naših gospodarskih ali negospodarskih dejavnosti. Kljub težnjam, da se vloga turizma še povečuje in s tem zvišuje tudi njegov delež v nacionalnem gospodarstvu, pa opažamo, da ponudba v našem turističnem gospodarstvu že zdaleč ne zadovoljuje povpraševanja. In kaj onemogoča nadaljnje povećavanje turističnih zmoglivosti? Predvsem so to neugodni kreditni . pogoji in prevelika zadolženost skoraj vseh gospodarskih organizacij. Torej prihajamo do zanimivega paradoksa, na eni strani pričakujemo od turizma dobre rezultate in uspehe, na drugi strani pa tej panogi z neelastičnimi ukrepi ne omogočamo njegove rentabilnosti. Udeleženci gostinsko-turističnega zbora na Bledu so poudarili, da vse turistične dežele obravnavajo turizem zaradi njegove rentabilnosti kot posebno dejavnost in njegov razvoj omogočajo s številnimi olajševalnimi ukrepi. V razpravi so se dotaknili tudi vprašanja zasebnih gostilničarjev in menili, da a sedanjo zakonodajo zaviramo razvoj potrebnih gostinskih objektov, s tem pa nehote podpiramo razvoj tako imenovanih »šprieer« bifejev in vinotočev. Tega vprašanja se je dotaknil tudi član izvršnega sveta ing. Franc Razdev-šek, ki je dejal da se Slovenci ne moremo strinjati a predlogom zveznih uprav, da bi imeli zasebni gostilničarji le tri zaposlene. Po mnenju ing. Franca Razdevška bogatenje nekaterih zasebnih gostilničarjev ne moremo zavreti s predpisom najvišjega števila zaposlenih, temveč z učinkovito davčno politiko. Skratka, zaposlovanja ne bi smeli zavirati z nekimi administrativnimi ukrepi. V. Guček GLASBILA GRAMOFONSKE PLOŠČE vseh vrst HERGETH KLAGENFURT - CELOVEC Burggasse 23 NaroČite bran časop!s na Gorenjskem za mSacSe En slarelSe GLAS ra vsakogar Naročite GLAS pri pismonoši! izhaja 2 krat tedensko, poprečno na 40 straneh Csospodarstvo, kultura, kratke vesti, ženska stran, otroška stran, šport, zunanje vesti) Gorenjska — Po zbranih podatkih je Gorenjska turistična zveza ugotovila, da je letos narastel obisk pri nekaterih gorenjskih turističnih in zgodovinskih znamenitostih. Večji obisk je bi! na blejskem gradu, v muzeju v Begunjah, v čebelarskem muzeju v Radovljici, kovaškem muzeju v Kropi in v soteski Vintgar. Manjši obisk kot lani pa je bil na blejskem otoku in pri slapu Savice. — B. B. Zbori volivcev v tržiški občini Z zborom volivcev v osnovni šoli Križe so se v četrtek začeli v tržiški občini zbori volivcev, ki bodo vse do 23. oktobra. Na zborih tržiški občani razpravljajo o uvedbi samoprispevka za gradnjo novih in popravilo sedanjih šolskih prostorov v občini, drugi del razprave pa je posvečen poročilom o delu krajevnih skupnosti. Zbori so bili že v Krizah, in v Pristavi, medtem ko se bodo danes volivci zbrali v Sebe-njah, ŽiganH vasi. Bregu, Retnjah, Podljubelju, Senič-oem, Novakih ter Zgornjem in Spodnjem Veternem. Jutri ob devetih dopoldne bodo zbori volivcev z območij Lese, Slap, Lom pod Stor/-ičcm in Brezje pri Tržiču, ob 15. uri pa bo zbor volivcev v dvorani SZDL v Jelendolu. V ponedeljek, 21. oktobra, bodo zbori volivcev iz Kovor-ja. Loke, Zvirč, Spodnje Bistrice, Preske in Tržiča, medtem ko bo v torek zbor volivcev z volilnega območja Zgornje Bistrice in Ročevni-ce. Zadnji zbor volivcev tr-žiške občine pa bo v sredo v mladinskem domu v Ravnali pri Tržiču. vg • Nove zaposlitve v zamejstvu • e Konec septembra je bilo na Zavodu za zaposlovanje g • Kranj, podružnici Jesenice, prijavljenih 246 nc/.aposle- o 0 nih občanov jeseniške občine. Delo išče 215 žensk in 31 • • moških. Od tega je 22 žensk in 8 moških z visoko kva- J 5 lifikncijo oziroma kvalificiranih delavcev. 140 žensk in O 15 moških pa je brez kvalifika 0 Prek polovice prijavljenih še nima 25 let starosti. • Od 246 občanov, ki iščejo delo prek zavoda za zaposlo-9 vanjo, dobijo denarno nadomestilo trije moški in % sedem žensk (denarno nadomestilo dobi nezaposleni, ki • Ima manj kot 25.000 S din mesečnega dohodka na S osebo). • Prve dni oktobra se k zopet 40 Jcscničank zaposlilo m v Beljaku v tovarni ribjih konzerv, 20 Jeseničank in 15 • Jeseničanov pa v tovarni verig v Beli peči bli/u trti • meje v Italiji. Delavce vozi na službo v Belo po;'- po-2 sebni avtobus Ljubljane Transporta. J. V. • o Grad — Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Grad so sklenili, da bodo naslednji mesec s prostovoljnim delom popravili vse ceste in pota v vasi Grad in Dvorje. Za prostovoljno delo so se odločili tudi zato, ker je zmanjkalo denarja za komunalno dejavnost. S prostovoljnim delom so že uredili sodobno javno razsvetljavo za obe vasi. — an Teden čistoče v Kranju Svet krajevne Kranj Center je seji, 7. oktobra, o uresničevanju skupnosti na zadnji razpravljal delovnega programa za letos. Ena od konkretnih akcij, ki so jih v krajevni skupnosti predvideli za letos, je tudi Teden čistoče. O tej akciji so do sedaj na svetu krajevne skupnosti že nekajkrat razpravljali, vendar so se na eni prejšnjih sej odločili, da jo bodo izvedli jeseni. Tako so na zadnji seji sklenili, da bedo Teden čistoče v Kranju organizirali prihodnji teden (od 20. do 27. oktobra). Da bi bila akcija čimbolj uspešna, so o njej obvestili tudi vse šole na področju krajevne skupnosti. Razen tega bodo posebne lepake oziroma opozorila razdelili hišnim svetom in trgovskim lokalom v mestu. Namen te akcije je prav gotovo razumljiv. Za Kranj smo namreč že večkrat pisali, opozarjali in ugotavljali, da ni preveč čisto mesto. Prav gotovo so vzrok tudi nekatere objektivne okoliščine. Skozenj gre vsak dan vrsta delavcev, turistov itd. Pri tolikšni množici (med njimi je namreč samo delavcev okrog 25 tisoč) pa je razumljivo, da je težko skrbeti za čistočo. Prav zato pa je odločitev krajevne skupnosti Kranj Center še toliko bolj pomembna in vredna pohvale. Ko smo se pred kratkim pogovarjali s tajnico krajevne skupnosti Ivico Šuligoj, smo ugotovili, da so se za teden čistoče vsi v svetu krajevne skupnosti zelo zavzeli. Želijo, da bi z njo vsaj deloma pripomogli k lepšemu videzu mesta. Prepričani smo, da bodo prebivalci mesta in drugi prihodnji teden, če se bodo srečali z učenci in dijaki kranjskih šol, z razumevanjem sprejeli njihove razlage o pomenu akcije in čistoče v mestu, hkrati pa tudi upoštevali njihova opozorila in želje. A. 2. Peko je za jesen in zimo pripravil 230 novih modelov čevljev Vsi kupci obutve že nekaj časa opažajo prijetno novost, ki prihaja iz tržiške tovarne" obutve Peko. Ta novost je v reklamnih prospektih, v katerih ta znana tržiška tovarna pred vsako sezono predstavi svoje nove modele obutve. Za letošnji sezoni jesen in zimo so v Peku pripravili okoli 150 novih modelov moške in ženske obutve, medtem ko so njihovi kooperanti pripravili še okoli 80 novih modelov otroške obutve in delovnih čevljev. Skratka, tržiški Peko je za letošnjo jesen in zimo, bodisi sam ali pa s svojimi kooperanti dal na trg okoli 230 novih modelov ženske, moške in otroške obutve. Na koncu pa še zanimivost. Peko se je odločil, da skupaj z ljubljanskim Ga-lantom začne poskusno izdelovati ženske čevlje in ženske torbice iz enakega usnja, v enaki barvi in z enakimi okraski. Tako bo odslej v Časopis n vso Gorenjca Pekovih pradajalnah mogoče kupiti ženske čevlje in torbice v enaki barvi in iz enakega usnja. S tem pa bo prav gotovo odpadlo negodovanje vseh tistih, ki bi imele rade enako torbico in čevlje, vig Prikaz kozmetičnih preparatov Saponije Kozmetika za vsako ženo V četrtek in petek je obiskala Kranj ekipa kozmetičnega instituta Saponije M Osijeka. Gibljivo okipo za propagiranje svojih proizvodov je Saponija osnovala že pred šestimi leti, vendar pa je tak način širjenja šele letos bolj živahen. Ekipa kozmetičnih strokovnjakov obiskuje večje kraje, tudi večje tovarne, če se za to pokaže potreba. Ekipa je opremljena poleg kozmetičnih preparatov, ki jih Saponija proizvaja, še s kinoprojektorjem in magnetofonom, da po želji predvajajo razne filme M Sploh ustvarja prijetno vzdušje. Več kozmetičark, ki so v tej ekipi, vsaki obiskovalki razloži, kako uporabljati proizvode kozmetične kolekcije Akvatan in nekaterih drugih sredstev za nego telesa (šampon Slap, Di proizvodi za sončenje, krema Sil za roke, itd.) Ce je obisko; val k več, kozmetičarka tudi praktično pokaže uporabo kozmetičnih sredstev skupno z masažo obraza. Tako širjenje kozmetičnih preparatov, ki ga uporabljajo tudi druge tovarne, ni samo strogo propagandni3 značaja, pač pa mu moramo brez dvoma priznata tudi prispevek k dvigu kulturne ravni in higiene. Vsaka obiskovalka dobi kartonček z °a" vodili za nego. Enak kartonček pa hrani tovarna, ki P°" tem obvešča obiskovalko o sodih iP* L. M. svojih novih proizve Franc Lavtižar — jeseniški odvetnik Pred vojno na Jesenicah ni bilo sodišča, bili pa so štirje odvetniki. Zdaj je na Jesenicah občinsko sodišče, ni pa nobenega odvetnika. So pa upanja, da bo s 1. novembrom odprta prva odvetniška pisarna na Jesenicah. Na prvi seji občinske skupščine bo poleg drugega tudi razprava o • razrešitvi Franca Lavtižarja, v. d. načelnika oddelka za finance. Tovariš Lavtižar se namreč namerava posvetiti odvetniški službi. Franc Lavtižar je doma iz Kranjske gore. Klasično gimnazijo z maturo je pred vojno opravil v Ljubljani. Nato se je vpisal na medicinsko fakulteto v Beogradu. Po letu dni študija je tam dočakal začetek vojne. Zato se je vrnil v Kranjsko goro in bil med skupino borcev, ki so aprila 1941. leta zadrževali italijanski prodor proti Jesenicam. Po vojni je bil zaposlen pri železnici, socialnem zavarovanju na Jesenicah, zadnjih deset let pa na občini Jesc- ie študira1 5 opravil pravosodni iZP1*- odvet' pre- mice. Po vojni pravo, letos pa Franc Lavtižar, novi ni k, bo imel pisarno štorih komunalnega ^ za socialno zavarovanje ^ Jesenicah. Na Jeseničan^ stranke sprejemal od p°n Ijka do petka, ob scibo^l^ bo imel uradni dan v K j vidic eki gori. Prva seja odbora za proslavo 1000-letnice Škofje Loke Do leta 1973 mora biti vse nared Bomo Tavčarjevo delo Visoška kronika videli tudi na filmskem J _ l„+~,,0 Ob stoletnici Holzapflove smrti bodo v Tržiču odprli spominsko razstavo platnu? Pred dnevi so se v sejni dvorani škofjeloške občinske skupščine prvič sestali člani odbora za proslavo lCOO-lctni-ce Škofje Loke. Prisotnih je bilo mnogo uglednih znanstvenih, kulturnih in političnih delavcev, med njimi tudi član CK ZKS Boris Ziherl. Morda bo koga začudilo, da so Ločani že tako zgodaj začeli s pripravami na častitljivi jubilej svojega mesta, saj je leto 1973 še daleč. Toda spričo težke naloge, ki si jo je naprtil odbor, bi bilo vsako odlašanje neumestno. Številne kulturne, zabavne in športne prireditve ob prazničnih dneh so namreč le manjši del tistega, kar bo treba organizirati in postoriti do tisočietnice. Tu mislimo Predvsem na ureditev starega mestnega središča na desnem bregu Selščice, Spodnjega trga, in številnih ozkih uličic. Prav toliko pozornosti (in de-naria) bo potrebno vložiti v novejše mestne dele, ki morajo biti urbanistično neoporečni. V načrtu je prenovitev in razširitev gridu in s tem v zvezi tudi muzeja ter nji- hovih zbirk. Restavrirali bodo številne kulturne spomenike. Mnogi člani odbora so opozorili na dejstvo, da praznuje tisečletnico ves okoliš, ki je nekdaj pripadal škofom iz Freisinga, in ne samo mesto. Nujno bo torej treba razširiti priprave, zajeti vanje ves občinski teritorij. Na drugi strani je več kot potrebno, da strokovnjaki poskrbijo za publikacije, razprave in preglede — znanstvene in poljudnoznanstvene — v katerih bi obdelali zgodovino škofjelošskega ozemlja, njgovih prebivalcev, pa razvoj mesta, razvoj industrije in še kaj. To seveda še ni vse, kar čaka organizatorje, preden bo Skofja Loka nared. Sele iz natančno izdelanega programa dela, ki ga mora občinska skupščina sprejeti najkasneje do 15. januarja 1989, bo razviden celoten obseg priprav. S tem v zvezi naj omenimo zamisel enega od članov odbora; vsi občani, ki to žele, naj bi poslali svoje predloge komisijam, določenim za posamezne delovne naloge in te Dostojno bomo počastili 50-letnico smrti Ivana Cankarja 7- oktobra je bila v Ljubljani Drva t.«;, „ li________,^ Prva seja odbora za pro slavo obletnice smrti pisatelja in dramatika Ivana Cankarja. Člani tega odbora, ki deluje v okviru republiške konference SZDL, so razpravljali o programu letošnjega osrednjega političnega in kulturnega dogodka v Sloveniji. Prireditve naj bi zajele kar najširši krog delovnih ljudi, slasti pa mladine. Nekatere organizacije in ustanove imajo za to priložnost že izdelan Poseben program. Dnevni H- I sti- revije in RTV bodo objavljale pomembnejše sestavke o Cankarju, nekatera založbe se vključujejo v probavo s ponatisi Cankarjevih oel. republiški sekretariat za kulturo in prosveto izdeluje Poseben spored proslav za šols!.« mladino, slovenski in pisatelji namera-izvesti več literarnih večerov, Slovenska matica pa b° decembra organizirali s»mpozij z udeležbo vidnih »'ovenskih literarnih zgodovi-narjev. Akademija znanosti vO Pesniki vajo in umetnosti bo posebej za to priliko priredila svečano sejo z govorom o Ivanu Cankarju. Tudi družbenopolitične organizacije se pripravljajo na slovenski kulturni praznik '— ljudi nameravajo pritegniti z različnimi svečanostmi, razgovori in drugimi proslavami. člani odbora so menili, naj bi bil prvi del osrednje proslave v Ljubljani, drugi del, na dan obletnice Cankarjeve smrti, pa na Vrhniki. V Ljubljani bo slavnostna akademija, slovesnost na Vrhniki pa bo množičnega značaja. Odbor namerava predlagati vodstvom organizacij Socialistične zveze oziroma odborom za proslavo v posameznih občinah, naj prevzamejo odgovornost, da bo proslav-| ljanje dobilo vseljudski zna-' čaj in da bodo prireditve na dostojni ravni. Za neposredno uresničevanje sklepov odbora j« bil Imenovan ožji delovni odbor. - ig bi najboljše zamisli upoštevale pri sestavljanju delovnega programa. S tem v zvezi naj povemo, da so člani odbora določili šest komisij, od katerih ima vsaka posebno nalogo. Najpomembnejši sta komisija za gospodarstvo in i finance ter komisija za urbanizem in komunalo. Ze iz nazivov j3 razvidno, kakšne dolžnosti čakajo njune člane. Morali bodo že prav kmalu pričeti s pripravami in delati ves čas do proslav. Kasneje je bil sprejet tudi predlog, naj se komisiji za urbanizem priključi še spomeniško varstvena služba. Prav tako zelo pomembno sikupino ljudi združuje komisija za kulturo in prosveto. Le-ta bo poskrbela za organizacijo prireditev, obnovo muzeja in njihovih zbirk ipd. Komisija za turizem namerava sodelovati s turističnimi društvi iz Selške in Poljanske doline, naloga komisije za tisk in propagando pa je izdajanje prej omenjenih razprav ter obveščanje prebivalstva prek tiska, radia in TV. Preostane še komisija za telesno kulturo. Njeni člani. bodo bdeli nad razvojem športa v mestu in organizirali najrazličnejša tekmovanja. V nadaljevanju sestanka, med debato o programu dela, je bilo slišati mnogo umestnih predlogov. Se posebej velja omeniti zamisel, po kateri naj bi se katera od slovenskih filmskih hiš vendar enkrat resno lotila snemanja Tavčarjeve Visoške kronike, o čemer je bilo že velikokrat govora. Ce bo Lcčanom stvar uspela, bi to brez dvoma zelo obogatilo in popestrilo slavje čez dobra štiri leta. Ob stoletnici smrti Ignacija Holzapfla, ki se je rodil v Tržiču 1799. leta in umrl 1868 v Ribnici, bodo v Tržiču v torek odprli spominsko razstavo in pripravili literarni večer. V literarnem večeru bo o življenju in delu Ignacija Holzapfla -spregovoril profesor Josip Rakovec, Holz-apflovo poezijo bo predstavil Tone Pretnar, medtem ko bo- ^iiiifiiiiiiiifiii!itiiiiiifiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiniitiiuiiiii:iiiinii!uiiiiiuiiiiiiifiiiiiniKiiiiHiiinniiE|| do pesnikove pesmi recitirali člani literarnega krožka osnovne šole heroja Braei-ča, sodeloval pa bo še mladinski pevski zbor osnovne šole heroja Grajzarja. Pred literarnim večerom in otvoritvijo razstave v salonu tr-žiškega muzeja bodo na pročelju pesnikove rojstne hiše na Trgu svobode 21 v Tržiču odkrili spominsko ploščo, vig 1 ISKRA Elektromehanika Kranj 1 ] razglaša) VEČ za opravljanje polkvalificiranih E PROSTIH del v montaži in obdelovalnici. 1 DELOVNIH Kandidatke in kandidati MEST morajo pred sprejemom E v delovno razmerje obiskovati š 3-mesečni tečaj, v katerem priučijo za opravljanje E navedenih del. | POGOJI ZA SPREJEM: najmanj 7. razredov osnovne šole = ter starost do 21. let. = Zainteresirani naj se zglasijo osebno ali pa pošljejo E pismene prijave na kadrovski oddelek naše tovarne. E I. Guzclj mu . GORENJSKI MUZEJ V KRANJU. - V Mestni hiši odr>rta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnogratska "l Umptr.~„t__ , • \i ,, , i i- i i i v Mestni r "uprta stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografa J^metnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni razstavlja plastike in risbe kipar Peter Jovanovič. str -baročni stavbi v Tavčarjevi ul.43 je v I. nad- v II -»Mu na ogled razstava Faiti/.ansKi usu. ua — V/ nadstropju pa razstava Domača obrt na Gorenjskem V P ,- „ *______• i_ : x : Prnši>rnov SDOrnmsK na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, Preiern ov l" hIii" je odprl Prešernov spominski M-.'-'V' v galeriji pa l0 Galci, muzejske zbirke in od 17. — 19. ure. razstava akad. slikarja Viktorja so odprte vsak dan od Likovna umetnost KRANJ — V galeriji Prešernove hiše razstavlja svoia dela slikar Viktor Maidand-žič iz Banjaluke. Otvoritev je bila minuli četrtek, 17. t. m. Prireditev sodi v okvir sodelovanja med Domom kulture v Banjaluki in Zvezo kulturno prosvetnih organizacij ter Kkibom kulturnih delavcev v Kranju. Razstava bo odprta do 3. novembra 1968. KRANJ — Včeraj so v galeriji Mestne liše odprli razstavo lesenih plastik kiparja — naivca Petra Jovanoviča iz Žctine. Dela mojstra, ki je letos kot udeleženec Forme vive v Kostanjevici požel obilo uspeha, bodo ljubiteljem .likovne umetnosti na voljo do 6. novembra letos. Delovna skupnost KOMUNALNEGA ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE, KRANJ, razpisuje na podlagi 7. člena Pravilnika o delovnih razmerjih KZZ prosto delovno mesto svetovalca zaposlitve na Izpostavi v škof ji Loki Pogoji: Višješolska izobrazba ekonomske ali upravno-pravne smeri, višja kadrovska šola ali višja šola za socialne delavce industrijske smeri. Praksa pri operativno-analitičnih delih s področja izvajanja kadrovske politike, izobraževanja, zaposlovanja ali urejanja delovnih razmerij v gospodarstvu oziroma v družbenih službah je zaželena. Osebni dohodek: Po pravilniku OD KZZ Kranj; Poizkusni rok: 2 meseca; Rok za prijavo: 15 dni po objavi; Rok nastopa službe: takoj; Stanovanje: ni zagotovljeno. Prošnjo z dokaziP o šolski izobrazbi in praksi je vložiti na Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj, I Sejmišče št. 4. '^r/jr/^/jr/jr/«r/«r/^/jv/jr/jv/4v/^/4 B%$+XH$* Peter in Pavel \ Dragi Peter! Zdi se mi, da je Kranjčanom kar hudo, ker nimajo takšnih hotelov kot jih imajo v sosednih turistično bolj razvitih občinah. Da bi pokazali, da tudi oni niso od muh, so začeli graditi hotel v sredini mesta ob glavni cesti, da bi bil ja vsem dovolj viden. Pri gradnji hotelov imajo namreč v Kranju slabe izkušnje. Enega so zgradili celo na Šmarjetni gori, da bi ga videlo čim več ljudi. Sedaj so razočarani s to pogruntavščino in so se tako lotili nove gradnje... Slišal sem — seveda povem to le Tebi — da bo nov hotel požrl več denarja, kod je kdorkoli pričakoval. Ne vem, ali naj verjamem govoricam, da načrti sploh niso narejeni in morajo zato delavci vsak dan čakati, da zvedo, kaj naj delajo. Tega ne verjamem. Prej sem pri. pravljen verjeti, da so se ušteli pri gradnji temeljev. Slišal sem da so kopali in kopali v kamen. Po načrtih naj bi bil namreč precejšen del hotela pod zemljo. Ker pač stoji Kranj na skali, so hitro naleteli nanjo in tako se je gradnja ustavila. Nekaj časa so kopali, minirali in se mučili in nato enostavno načrt spremenili. Hotel so hoteli dvigniti za toliko, kolikor ga pač ni šlo v zemljo. Že se je začel dvigati na skali pravi turjaški grad, ko so morali zaradi inšpekcije gradnjo ustaviti. Kaj sedaj? Sporazumeli so se. Hotel bodo le malo še poglobili, vendar bo še vseeno precej bolj dvignjen, kot je bilo predvideno. Tako bodo dobili Kranjčani samo »turjaški grad v malem«. Ne razumem se toliko na arhitekturo, da bi lahko ocenil, kakor se bo ujemala betonska ograja, na kateri bo stal hotel, z okolico, kako bo ta betonski zid »povezoval arhitektonsko stari in novi del mesta« (tako so pravili, ko so na seji skupščine o tem razpravljali). O vsem tem dvomim. Zanima me pa tudi_ odkod de-nar, če bo hotel res dražji'? Se bodo že znašli. Lepo Te pozdravlja Pavel ^iiiiiifiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii*^_ I Tovarna čipk, vezenin In rokavic Bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) 2 DELOVNI MESTI SALDOKONTISTA b) 1 DELOVNO MESTO KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV c) 2 DELOVNI MESTI ADMINISTRATORKE d) 1 DELOVNO MESTO POMOŽNEGA DELAVCA POGOJI: pod a in b ekonomska srednja šola ali nižja strokovna izobrazba z nekaj prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. pod c dvoletna administrativna šola. = Za eno delovno mesto potrebno znanje I enega tujega jezika. pod d) ni potrebna kvalifikacija, po- I goj pa je, da je vojaščine prost oziro- I ma že odslužen vojaški rok. = Stanovanje ni na razpolago. EE Osebni dohodek po pravilniku o delitvi sredstev E I za osebne dohodke. E Prijave z ustrezno dokumentacijo naj kandidati §= §} pošljejo na gornji naslov. Rok za sprejemanje prijav E = je 10 dni od dneva objave. TfitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilT Istra med včeraj in jutri 3 Tartufi — draga izvozna specialiteta Sredi septembra so začeli v okolici Motovuna v dolini Mirne v Istri z »lovom« na tartufe. To so svojevrstne podzemne glive, ki rastejo do 20 ali celo 30 cm globoko, in sicer v simbiozi z nekaterim gozdnim grmičevjev in drevjem. Svojevrstne so zato, ker imajo poseben, značilen vonj, ki spominja na gnila jajca ali na duh po česnu. Ta vonj ni prav nič prijeten, vendar kaže, da tiste, ki tartufe jejo, ne moti. Tudi psov ne moti; tartufe namreč »lovijo« oz. nabirajo s psi, ki so za to posebej zdresirani. Pes teka po gozdu in ko zavoha tartuf v zemlji, začne grebsti s tacami, tartu-far — lastnik psa pa ga odstrani in sam s posebno lopatico izkoplje dragoceni gomolj. Da, zares dragoceni. Tartufi so namreč zelo dragi in jih v glavnem izvažajo v Italijo, le malo jih prodajo tudi doma, na istrski obali, pa še te največ Italijanom. Cena je seveda odvisna od letine, od tega, kakšen je pridelek. Na italijanskem trgu so jih lani prodajali najceneje po 10.000 lir, najdražje pa tudi po 22.000 lir za kilogram. Za letos predvidevajo srednje dober pridelek, če pa jih je kakšno leto zelo malo, cene tudi kar astronomsko poskočijo, saj jih Italijani na vsak način hočejo imeti. V začetku letošnje sezone so nabiralcem plačevali naj- boljše tartufe, prvo vrsto, po 13.000 S din za kg, drugo vrsto po 8000 S din in najslabše, tretjo vrsto, po 5000 S din. Vendar takrat še ni bilo prave sezone. Pravijo, da je najboljši čas za nabiranje tar-tufov druga polovica oktobra in prva polovica novembra, ko je že bolj hladno. Takrat jih je največ in takrat je tudi cena najboljša. Za posebno lepe, velike in nepoškodovane tartufe dajejo tudi posebne nagrade. Če kdo najde primerek, ki je težak več kot 60 dkg, dobi zanj 5000 S din nagrade. Taki tartufi so sicer redki, dobijo pa se. Sicer pa je velikost tartufov kaj različna in odvisna od številnih činiteljev, predvsem od zemlje; v rahlih tleh se razvijejo tartufi lepe okrogle oblike, v trdih tleh pa imajo tudi različne druge oblike. Beli tartuf, ki ga je največ in ki je tudi bolj iskan in bolj dragocen kot črn tartuf, je velik kot oreh in tudi kot krompirjev gomolj, črni tartuf pa je manjši. Poprečno zberejo v Istri vsako leto od 500 do 1500 kg tartufov, pač odvisno od letine. Odkupujejo jih na obratu Šumarija . iz Buzeta v vasi Livade pri Motovunu. Sezona za »lov« traja tja do srede januarja. Ob izredno dobrih letinah, npr. 1959. ali 1961. leta, jih je bilo zelo veliko, tudi do 6000 kg; v enem dnevu so jih takrat odkupili tudi 500 kg. En tartufar z dobrim psom jih na^k2 enem dnevu tudi do 2 *j>> če je dobra letina in ce s gomolji veliki. Navadno Pd je »ulov« manjši. Tartufu pripisujejo Ji* pol- Nabiralka je prinesla dragocene gomolje na odkupno postajo v vasi Livade, kjer jih odkupovalec takoj sortira po kvaliteti in stehta; »ulov« tega dne ni bil ravno najboljši, prava sezona se še ni začela — Foto A. T. nost afrodiziaka, se pravi je sredstvo za zbujanje s; nega nagona, spolno dražilo. Zato tudi gredo tako dobro v promet in so tako dragi. »To je treba izkoristiti, to je P°* sel« pravijo v Istri in prav imajo. Drugega zaslužka tako nimajo veliko v tistih revnih krajih skoraj brez industrijo in brez razvitega turizma, s tartufi pa revni kmet-je in delavci jeseni le nekaj zaslužijo, tudi po nekaj sto tisoč dinarjev, če je dobra letina in če so pridni. Skoraj vsi jih prodajajo organizirano, prek podjetja Šumarija, ki vsak dan sveže izvaža v Italijo; sem pa tja se P0' javijo tudi »švercarji«, ki jjn sami prodajajo Italijanom in pri tem seveda precej več zaslužijo, vendar to ni dovoljeno. Tartufe so v Istri Italijani že pred vojno. Josip Hrka, ki se z njimi največ ukvarja, pravi, da bi ji'1 gotovo našli še po raznih drugih krajih v Jugoslaviji, če bi jih iskali. Črne tartufe ponekod na svetu (npr. v Franciji) tudi že umetno vzgajajo, pri dragocenejših belih tartuf ih pa načina z3 umetno vzgajanje še niso odkrili. A. Triler odkrili Ing- Ing. Josip Hrka, strokovni za tartufe — Foto A. T' SOBOTA - 19. oktobra 1965 GLAS * 7. STRAN mm rp ili *e dni po svetu mm STOCKHOLM, 15. oktobra — Član CK južnovietnamske osvobodilne fronte je danes prispel v Stockholm, kjer bodo odprli informacijski urad FNO. Po vesteh iz Južnega Vietnama so ameriški bombniki odvrgli na zbirališča osvobodilnih sil več kol 900 ton bomb. ATENE, 15. cftatobra — Grčija je prepovedala uvoz žive živine, mesa in mesnih izdelkov iz naše države. Grške oblasti pravijo, da je do prepovedi prišlo zaradi dozdevnega izbruha živinske bolezni v naši državi. ' PARIZ, 15. oktobra — Začela se je 15. generalna skupščina organizacije za prosveto, znanost in kulturo OZN — UNESCO, ki je posvečena Prizadevanjem za mir v svetu. R1M, 16. oktobra — Nedav-ni govor predsednika Tita v Hrastniku je dosegel v Italiji izreden odmev. Vsa italijanska informacijska sredstva Prenašajo Titove besede, da je Jugoslavi ja z vsemi silami Pripravljena braniti svojo neodvisnost. CAPE KENNEDY, 16. oktobra — Trije ameriški vesoljci v Apoliu 7 so do sedaj preleteli že 3,200.000 kilometrov in PrebiH v vesolju 130 ur. NEW DELHI, 16. Oktobra — v velikih poplavah v Indiji Pred desetimi dnevi izgubilo življenje okoli 2100 ljudi, medtem ko precej prebivalcev še pogrešajo. . PRAGA, 17. oktobra — Sovjetski premkr Kosigin je v fraei podpisal sovjetsko-če-ški sporazum o razporeditvi sovjetskih čet v CSSR. BEOGRAD, 17. oktobra — Na pogovore z našimi predstavniki je v Beegrad depoto-val državni podsekretar ZDA Nicholas Katzenbach. Katzen-bacha bo med bivanjem v Jugoslaviji sprejel1 tudi predsednik Tito. • MEXlCO, 17. oktobra — v°ino ministrstvo je zavrnilo zahteve univerzitetnih oblasti. naJ se vojska umakne iz šol v Mcxicu. Medtem pa se na-dalJuje gladovna stavka sko-raJ sto politiCnih zapornikov. 1 PARIZ, 17. oktobra — Državni sekretar za zunanje zadeve Marko Nikezić je obiskal v Parizu francoskega Premiera Couve de Murvilla 1X1 se z njim pogovarjal o Mednarodnem položaju in o °dnoslh Francije in Jugosla-vi.e. Ljudje Sodelovanje na Balkanu Danes je povsem jasno, da so dogodki v vzhodni Evropi vplivali tudi na razvoj političnih razmer na Balkanu. To, kar se je pred nekaj tedni odigralo v češkoslovaški, ni moglo biti brez posledic za celotno mednarodno življenje. Zato je povsem razumljivo, da so omenjeni dogodki vznemirili balkanske dežele oziroma večino držav evropskega juga. V teh trenutkih napetosti v Evropi, ko oborožena intervencija dežel varšavskega sporazuma doživlja obsojanje ogromne večine mednarodne javnosti, edino bolgarska vlada izstopa s svojim stališčem, predvsem zaradi sodelovanja njenih vojaških čet v intervenciji. Čeprav je Bolgarija uradno poudarila, da nima nobenih teritorial- nih želja proti kateri drugi državi, pa izjave bolgarskih državnikov govore ravno nasprotno. Kakšno je to nasprotje? Bolgarski državniki so v nekaj izjavah podprli potrebo po vojaških intervencijah, da bi z njimi kot pravijo »branili socialistični sistem«. Seveda so takšni vojni ukrepi v nasprotju z ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom kjerkoli bi jih uporabili. Sodelovanje družbenih sistemov na Balkanu bi moralo vsebovati spoštovanje neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti vseh dežel na evropskem južnem delu. Takšne težnje niso samo v skladu z interesi balkanskih narodov, temveč tudi z osnovami ustanovne listine OZN. In še več, takšne težnje so tudi v prid miru na svetu. Danes se je Balkan znašel v prostoru dveh vznemirjujo-čih področij svetovne politike — med vojaško intervencijo ---■■■■H>IHIllA«nillH!i' ■ [■IlIlimPHHVlIHlHIHHIHHIlIHt CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO da v Tovarni prešitih odej v Skofji Loki ne prevzamemo nobenih individualnih naročil, ker imamo za to organiziran poseben obrat v Ljubljani, Celovška cesta 160 (poleg SS Ljubljana - Transport). % V tem obratu vam po SS 55 naročilu izdelamo plimoje, prešite odeje in ostalo SS posteljnino iz lastnega ali tudi prinesenega mate- riala. SS mm ■■ K« ' DELOVNI ČAS JE VSAK DAN || OD 8. DO 18. URE. II » ■■ mm U ■ ■ ■■ ■■ ".....................«.....M...............................«.....H........V ELEKTROTEHNA trgovsko, uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom Ljubljana, Titova 39, razglaša prosto delovno mesto trgovskega pomočnika V PRODAJALNI KRANJ Pogoj: KV PRODAJALEC elektrotehnične stroke z ustrezno prakso Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom na »ELEKTROTEHNO« Ljubljana, Titova 39 — kadrovska služba. Razpis velja do 1.11. 68. Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Ze petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. v Češkoslovaški in med stalno krizo na Bližnjem vzhodu. Torej sta si v obdobju enega leta v bližini Balkana sledila kar dva vznemirljiva dogodka. Vojaški akciji — ena na severu in druga na jugu našega področja — sta zavrli sodelovanje med balkanskimi deželami. Vsakomur je jasno, da so med obema akcijama razlike. Razlike v motivih med tistim, kar se je zgodilo na Bližnjem vzhodu, kjer ja bil Izrael agresor, in med akcijo čet varšavskega sporazuma proti Češkoslovaški, ki je še danes okupirana, čeprav je Balkan v teh trenutkih ostal neko »brezzračno« področje, pa so se posledice vojnih intervencij v soseščini vseeno občutile. Sedanji položaj ne bi smel navajati na pesimizem na daljnjega razvoja na Balka nu. Kajti prav zdaj so na stopili tisti odločujoči trenut ki, ko je treba pokazati največje napore za premagovanje težav, s katerimi so srečujejo dežele na Balkanu. Balkan še zdaleč ni izgubil svoje »priložnosti«, da postane področje miroljubnega sodelovanja. In v teh trenut«! kih je skupni interes za mir največji porok za uspeh naporov za boljše medsebojno sodelovanje. Mnogi se danes sprašujejo* kje je izhod iz tega položaja^ Odgovora ni mogoče dati čex noč, kajti vrsta problemov; je tako otežila mednarodni položaj, da bo treba še veliko naporov. Različnost pogledov na Balkanu je očitna, vendar to ne bi smelo biti ovira ustvarjanju vzdušja med balkanskimi deželamL Takega vzdušja, ki ga lahko napravi le sodelovanje v ia-» teresu miru in varnosti. . Tanjug — vig J in dogodki Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri Veterinarski postaji Kranj, razpisuje delovno mesto direktorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. Veterinarska fakulteta z diplomo in s strokovnim izpitom. 2. 10 let prakse Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri Veterinarski postaji Kranj, Gosposvetska 6 in to v 15 dneh po objavi razpisa. »OBRTNIK« škof j a Loka Blaževa ulica 3 RAZPISUJE DRAŽBO (za prodajo) osebnega avtomobila OPEL-KARAVAN s prikolico v voznem stanju, leto izdelave 1957 Izklicna cena 10.300,00 Nekompleten motor-tricikelj brez prikolice znamke COLI-BRI v nevoznem stanju, motor v voznem stanju, leto iz-delave 1964 Izklicna cena 1.300,00 Licitacija bo v soboto dne 26. 10. 1968 ob 8. uri na sedežu podjetja, uro pozneje pa za fizične osebe. iffofctmfn 1 . : i Vsak dan ra-.en ponedeljka, od 20.—23. ure zabavna in plesna glasba Igra orkester Vačev NOČNI BAR z artističnim programom: plesalki LILI in LOTI vzhodno — indijske pesmi NADEŽDA VANTOVA iluzionist DUO BENGALI ttl.iliii.IfJlilli ^1....: ..t.ii......iilltiilllltilliii in ilUHlIlIinti U j IlllUIitlll Wi i Jll lllililiillinilli illU u Mr. Webb se je komaj zmenil za to vprašanje. Podobnih situacij je v dolgoletnem poslovanju doživel že nič koliko, vajen jih je bil ko berač mraza, zato ga Petrova ogorčenost ni niti malo vrgla s tira. Z debelim kazalcem je samo potrkal po pismu. »Najdite torej Marigolda in poskusite, če mogoče, govoriti z njim. Vendar mu nikar ne povejte, kdo ste, razumete? Tudi z Dargijem lahko izmenjate kako besedico. Dostojen človek je in vedno pripravljen pomagati. Predvsem pa: ne opijte se mi!« Peter je spravil denar. »Morda od tega, kar ste mi zdajie dali? O takih ljudeh, kot ste vi, VVebb, sem že dostikrat bral pa vedno samo polovico tistega verjel. Smešni ste! Dajte mi raje nakaznico za blagajnika, namesto da načenjate svoj tajni fond!« Mr. VVebb pa je odločno zmajal z glavo. »Z blagajnikom nisva nič kaj prijatelja, razen tega pa vam ne bi rad oficielno naložil tega opravka, zato vam plačam stroške sam. Zadeva naj bi tako rekoč ostala med nama. Mari-gold me zanima in rad bi o njem zvedel kaj več. Ne čenčajte tedaj preveč o tem! če hočete pri tem zaslužiti kaj več, imate odprto eno pot, Rae — eno samo!« Peter Rae je debelo pogledal. »Poiskati Marigolda menda, ne?« »Kaj še!« je planil Mr. Na-taniel VVebb. »Najti pisca tega pisma, Rae!« Pokimal je zviška in z nekoliko pomilovalnim smehljajem odslovil svojega poročevalca. V Meglenem krogu so tega večera slavili poroko in šestero stopnic, ki so vodile na cesto, je bilo zaradi tega pogrnjenih s preprogo kostanjeve barve. Nad pločnikom pred vhodom pa so zaradi deževnega vremena razpeli platno in pod njim je stal velik, sila važen vratar ter sprejemal goste. Prihitel je k taksiju, v katerem je sedel Peter Rae in uslužno odprl vra'a. »Kaj pa je danes zvečer pri vas, Morlev,« je vprašal Peter. Vratar se je pomladil po dvojnem podbradku. »Mr. Hollvjevi svatje. Danes se j 3 poročii in nekaj njegovih prijateljev je hot?!o to tu pri nas proslaviti. Upajo, da bo tudi sam še prišel, seveda s svojo mlado ženo, vendar jaz tega ne verjamem. Težkoboste našli še kak prostorček, kvečjemu ako bi — če želite — govoril z Moranom. Morda vas le še kam spravi.« »Prosim, storite to!« je dejal Peter in Morlev je izginil za malimi vrati v veži. 2e čez nekaj trenutkov se je široko nasmejanega obraza vrnil in pomigal vabeče. »Moran. se bo takoj zavzel za vas, v dvorani je, Mr. Rae,« je oznanil. In res je opazil Peter, ko je vstopil, da &e Moran že ogleduje za njim in mu od daleč kima. Odložil je svojo garderobo in odšel po parketu. »Hej, Moran, danes je pa živahno, kaj?« S samozavestnim smehljajem mu je odgovoril Moran: »Pri nas je vedno živahno. Ne moremo se pritoževati. Vendar imamo res polne roke dela. Od Mr. Hollvjeve družbe je tu že šestdeset oseb pa jih še pričakujemo. Posaditi vas bom moral k mizi, kjer je že nekaj drugih gospodov saj ne boste nejevoljni zaradi te^a?« »Ni i i najmanj,« je odvrnil Peter in mu sledil k vogalni misi ob prostoru za ples. Pri mizi trenutno ni bilo niko- gar, na bleščeče belem namiznem prtu je zapazil žensko ročno torbico, razen tega pa še steklenico z dvema čašama. Moran se je popraskal po glavi. »Saj vam niti ne vem povedati, kdo sta. Mlada dama in debelušast, že starejši gospod. Gotovo bosta mislila, da ste vi povabljeni in član družbe.« Odšel je in Peter je zamišljen sedel k mizi. Orkester je ravno igral tiho, vabljivo melodijo in parket je bil natrpano poln. Nekaj časa je zrl v to ritmično gibanje, potem pa je bilo plesa konec. Ravno si je prižigal cigareto, ko je opazil čokatega možaka, ki se mu je bližal. Takoj ga je spoznal in mu veselo pomolil roko. »O, Mr. Lisgard, vas pa res nisem pričakoval tu!« Koža na obazu Mr. Chesne-ya Lisgar.da je bila nežno rožnate barve, imel je vodeno modre oči in bil nagnjen k debelušnosti. Začudeno je dvignil obrvi, preden je reagiral na pozdrav. »Seveda Mr. Rae, kaj ne? V prvem hipu se nisem mogel spomniti na vas.« Prožil je Petru toplo, mehko roko, ki jo je ta stresel. Pri tem je ocenjevaje pogledoval mlade- Nikoli na dopust Eden od problemov velikih ameriških podjetij je, kako pripraviti pretirano vestne uslužbence, da bi izkoristili svoj letni dopust in se zares odpočili. Neka anketa je namreč pokazala, da veliko število nameščencev in uslužbencev v ZDA sploh ne gre na letni dopust, pa čeprav so v službi že po dvajset let. Zato so začeli v pogodbe o zaposlitvi vnašati tudi določilo, ki pravi, da se nameščenec obvezuje, da bo izrabil svoj dopust za fizični in psihični počitek. Taksi — robot Ze čez dve leti bodo lahko taksiji — roboti, ki jih trenutno konstruirajo v Angliji po državnem naročilu, sposobni za promet. S liri sedežni avtomobil, ki ga bo vodil in kontroliral električni računalnik, bo vozil po električnem tiru. Taksi — robot bo vozil s hitrostjo petdeset kilometrov na uro in se bo ustavljal na vsakih osem sto metrov. Z luknjasto kartico bodo potniki povedali elektronskemu računskemu stroju cilj svoje poti. Razmišljajo pa tudi o nekakšnih tekočih preprogah v mestnem prometu. Te bi se pomikale s hitrostjo šestnajstih kilometrov na uro. iMiMinmMiiiiiiiiMrMniiniiiiMMiniiiii'iiiiiiniiiiiii'iiiMi'nniiiMiM' mmimiiiiiiiii Aparat proti utrujenosti V ZDA so začeli prodajati napravo, ki ni večja od budilke. Ta naprava naj bi preprečevala utrujenost im podaljševala človekovo budnost. Aparat lahko uporabljamo doma, v tovarnah, bolnišnicah in drugih zaprtih prostorih. Naprava ne preganja samo splošne človekove utrujenosti, pač pa menda krepi fizično vitalnost ter duševno aktivnost. Ta učinek nastane z ustvarjanjem pozitivnega električnega polja v prostoru. Napravo so že preizkusili na pilotih in vesoljcih, da so ostali med dolgimi poleti budni in previdni. Zdaj je mogeče to napravo kupiti tudi v trgovinah. Ce se začne pojavljati utrujnost, je treba napravo vključiti v z dno vtičnico ali pa na priključke električnih vžigalnikov v avtomobilih oziroma kamionih. ga moža. »Ste tudi po«*j ni? Sploh nisem vedel poznate HoIIvja.« Njegov glas je zvenel & deno vprašujoče. Z hW vim nasmeškom ga Je * nil Peter. »Stari, dobri H' Saj sva skoraj neločljiv on in jaz.« »Tako, tako! Kako maj je pravzaprav svet,« Je pomiul suho Chesney gard. »Res je,« je potrdil # »Kdo bi si bil mislil, * bova na tak način spet čala? Anzio je že da«* nama — toda saj zdaj gotovo niste prišli od tf čim ste se že ukvarjali gard? Z zavarovanjem ne?« Lisgard je prikimal. ma to, deloma ono. * pač zguba v našem P°* Vsakdo misli, da lahko J že pravnega zastopa* vsak voz, ki zabrede v • O tem vam bi lahko pri? d oval ure in. ure.« U"1'' vo se je nasmehnil. bi bil tako priljuden, J» bilo marsikaj slabo & Tako pa . . .« Razširil j« ke kot da bi hotel s t** vedati, kako nadvse P™ se da izhajati z njim« 1 2— 3 , s t 4 8 9 -to 11 « 13 15 w 20 21 llltl 22 23 24 25 2? KP**; 26 29 30 31 * ,V, r 32 33 34 35 '36 3? Miha Klinar: Mesta, cest' III DEL »VVas fiir eine Frechheit!« oberst $m Vodoravno: 1. nogometni klub na Gorenjskem, ki je prvi v drugi gorenjski nogometni ligi, 6. izumitelj hidravlične turbine, avstrijski inženir, po katerem ima tudi ime, 12. mejna reka med ZSSR na eni ter Perzijo in Turčijo na drugi strani, 13. jezero v severni Italiji v bližini jezera Lago Maggiore, 14. odeja. 15. razčjenjevalec, 17. osje gnezdo, 19. rudnik kamene soli v Bosni, 20. možic, delovna obleka, 22. vrsta kozmetične kreme, 25. enocelična pražival, 28. pregib, 29. nekdanja rimska provinca med Donavo in Savo. 32. japonski imperialistični politik s konca prejšnjega stoletja (Hirobumi), 33. ami-nopropionska kislina, ki se dobiva s hidrolizo beljakovine, 34. prerijski volk, 36. lesene stavbe, 37. tropska rastlina z mesnatimi listi. Navpično: 1. nakopavanje, 2. zdravilišče in športni center v Kantonu Graubunden (Švica), 3. vitez v Kranju v XV. stoletju, gradiščan celjskih grofov, ki je »s krepko roko tlačil meščane k tlom«, 4. inicialki zelo popularnega člana ljubljanske opere, 5. žuželka z ostrim pikom, 6. škoda, 7. industrijsko mestece pri Stuttgartu, 8. prikazovanje, 9. mrtvica, otrplost, zaspanost, 10. športni prvaki, 11. nekateri, 16. dva soglasnika, 18. pred vojno popularna popevka, 21. seznam cen, 23. sovjetski kozmonavt (German), 24. smešnost, norost, 26. karikaturist, ki priobčuje svoja dela v Pavlihi, 27. vzklik, 29. nekdanja kratica za »Privilegirana agrarna banka«, 30. krilo rimske konjenice, 31. pristanišče v Izraelu, 35. avtomobilska oznaka Ogulina. zumeti, zakaj cesar ni ničesar ukreniil zakaj jim vluda ni vzela poslanske i^ v parlamentu je 2. oktobra dosegla vl"e.0 n politike do slovanskih pedležnikov, ki J ^. lanskega maja. 2e takratna zahteva ^ , samostojnosti v okviru cesarstva j~ da se bo ta, za oberstove pojme vele** jevo voljo prav kmalu uresničila. Oberst Freising je že zdavnaj im^-taki politiki in jih j€ tudi izpovedal i Fitznerju, a ga je ta zavrnil, češ da J ,.■ politika usmerjena predvsem na to, ka , voditelje z obljubami, ki jih po zmag0, treba uresničiti. v0j$J Naposled bo zadnjo besedo imela vajeti! bra p' Tako je rekel general lani riOV&B i te dni po porazu bolgarskega zavCZXi'J^ ? zahtev po samostojnih državah tudi . t,. je, da bi moralo vrhovno poveljstvo ta * J im preiti v* protiofenzivo, obenem ParaVjji. sprožiti ofenzivo tudi na Piavi in P^. dorom kakor lani ob tem času na ~f2j«f J Takega mnenja je bil general F>^ želel, da bi tudd nemško poveljstvo v ... vo na zahodu. Tako bi najlaže utišali ^ — Neue Offensdve vare das boste J Tako jo menil general Fitzner, ki J. ^ vodillni oficirji in generali v ce£aT^erjjfl \ cesarjeva prizadevanja za mir, s ^^^e vojne in potem uredil vedno bolj jjj p preden bi prišlo do narodnih uporov, **^ fri dobno revolucijo, kakršni sta bili lam jjjfl Strah pred revolucijo, zlasti tak >. ; iztrgala antanti Rusijo im ki so se jc s*^r> poveljniki razveselili, a potem nagloj^ kakor antanta, je še vodno Pn solen. nemškega Vladarstva in avstroog Iz zgodovine železarstva v Kamni Gorici (1) Danes začenjamo objavljati daljši zapis Jožeta Varla o nekdanjem železarstvu v Kamni gorici. Jože Vari živi zdaj na Jesenicah, v otroških letih pa je živel v Kamni gorici in tudi sam izdeloval žeblje. Pravi, da je zdaj, na stara leta, začel razini atj o tem in se odločil, da napiše za Glasovo rubriko V°renjski kraji in ljudje nekaj iz svojih spominov. Njegov °opis bomo objavili v več nadaljevanjih. Beremo, da so k0 Je že takrat, . naše kraje raziskoval nt »Pisal Valvazor (v 17. sto-^ju), živeli v Kamni gorici Plavzarji, rudarji, larii f^arji, fužinsk Kovači fakrat leaove ;i kovači in iči žebljev. V vasi je bil plavž za toplenje že-rude, dve fužini in žebljarske delavnice. Železovo rudo so kopali na bližnjem hribu Vreče, ki sega °d Kamne gorice do Dobrave, zato pravijo kraju, kjer so kopali rudo, »Pri rudnih jamah«. Dobrih dvesto korakov od dobravskega mostu na koncu vasi pa je bil rudarski tw» ki se razteza Mi- šačf TSe Vreče do vasi rud0 ' • S° koPali železovo vozili "h J° S, konJ'sko vprego sredi vfS PlaVŽ3' ki je bil fužine v' Zraven Pa so bile sta *t*v A neP°sredni bližini 11 dve mogočni lipi in ?*še danes kl je nekakšno sredi- k šče vasi pravijo temu »Pod hpo«. Drug; fužine so stale na koncu vasi ob hiši s številko 72. V tej fužini so imeli več velikih kladiv na vodni pogon, ki so jih imenovali »norci«. Tu niso vlekli paličastega železa, ampak so izdelovali razna orodja, npr. nakovala (»nak-ve«), ročice, nagležne, ročice za kolesa in drugo, skratka vsa orodja, ki so jih rabili železarji pri svojem delu. Razen tega pa so izdelovali tudi drugo orodje, npr. sekire, krampe, lopate, cepine, motike in drugo kmečko orodje. V tistem času so v plavžih vlirali še zelo majhne ingote, ki so jih v bližnji fužini znova segreli in s pomočjo velikega kladiva (norca) na vodni pogon vlekli oz. izdelovali iz njih paličasto železo, tako imenovane zobčaste čajne, ki so jih uporabljali žebljarji za izdelovanje žebljev. Več stoletij so plavž, fužine in žebljarske delavnice dajale kruh delavcem v Kamni gorici, dokler niso potem plavža opustili zaradi pomanjkanja železove rude. Zelo pa se je potem povečalo in razširilo žebljarstvo. Paličasto železo (čajne) za izdelovanje žebljev so potem dobivali iz plavžev v Bohinju, in sicer vse do leta 1890, ko je v Bohinju tovarna do tal pogorela. Ostanki tovarne in fužinarji so se preselili na Jesenice. Z Jesenic pa v Kamno gorico niso več dobivali ca j nov, ki bi bili vlečeni oz. bolje povedano skovani pod kladivom, ampak lepe štirioglate palice vseh dimenzij, kar je pomenilo veliko izboljšanje pri izdelavi žebljev. Do tega časa sta kovala žebelj iz ca j nov po dva delavca — kovača. Žeblje so izdelovali na okroglem kamnitem podstavku, okovanem z železnim obročem; ta podstavek so imenovali panj. Na tem panju je bilo pritrjeno nakovalo (»naku«), na njem pa na eni strani železna ročica, na drugi pa sekalo. Kovača sta najprej s kladivi izoblikovala iz čajna primerno dimenzijo železa, ki sta ga rabila za izdelavo žeblja, potem pa sta na sekalu odsekala ustrezno dolžino palice. Hlapec — tako so imenovali pomožnega kovača — je hitro prijel nagležen, mojster pa je s kleščamd vtaknil izoblikovano paličico v ta nagležen. Hlapec je moral potem hitro in spretno nasloniti nagležen z vloženo železno paličico na ročico na nakovalo; potem sta izkovala še potrebno glavo in žebelj je bil narejen. • Nagležni so bili modeli za različne vrste in oblike žebljev. Nagležnev so morali imeti več, ker so se hitro ogreli in so se morali večkrat menjati, vroče pa so hladili v posebnih golidah z vodo. Vse delavnice ali vigenjci, kakor so jih imenovali, so bile zgrajene izključno iz lesa. Te delavnice so bile precej velike, ker so bili v vsakem vigenjcu po štirje ali celo po šest gospodarjev. Vsak gospodar je imel po eno ješo, le redki so imeli dve. Ješa je kovaško ognjišče, zgrajeno na ilovici ali kamenju; v njih so segrevali železne palice. Take delavnice z več ješami so bile potrebne za to, da so gospodarji lahko koristili le eno vodno kolo, k: je poganjalo mehove. Me- hovi so po posebnih ceveh dodajali ognju kisik oz. zrak, ker sicer oglje ne bi žarelo in ne bi dajalo potrebne temperature za segrevanje železa. Dotok zraka v ogenj so lahko regulirali, će pa je primanjkovalo vode, so mehove z zrakom poganjali otroci. Jože Vari (Naprej prihodnjič) VAS VABI IN NUDI v G R I L restavraciji DOMAČE SPECIALITETE OB PETKIH SOBOTAH IN NEDELJAH - VAS ZABAVA ttla v Sani "Vi Poslal01"6 ra" NJhov ^ in :a4r ^Pu^ljive j n!nsko fronto ^n s pro- S t ^,0^ dnevi m >if* ,v cesarstvu. ^v tat Nv0 LneusPt>ia > Lm^mi iz Prerasu v p«. Je Z" ^hovn°Vembra Si^voj^ J^UžnT^nejša kakor vojaštvo antantnih držav, ki ni doživljalo tega, kar se je po novembru lani dogajalo v Rusiji. Mnoge enote osrednjih sil so se okužile z boljševizmom. Mnogi vojaki so postali netilci uporov. Tudi tadva, tale Franc Kosirnik in tale Jakob Uršič, kakor piše v obsodbi, sta delovala pod vplivom boljševiških idej in skušala zanetiti upor, a sta, tako piše, pobegnila že prej, preden se je upor razvnel 2e zaradi netenja upora sta po vojaških zakonih zaslužila kroglo in ne samo zaradi dezertacije, ki se jima je sicer ponesrečila, a so ju že čez teden ujeli. To je dvakratni zločin! Kazen, tako meni oberst Freising, je zato odločno premila. Ne z ustrelitvijo, z obglavljenjem ju morajo kaznovati! »Ja, mit der Enthauptung!« seže oberst Freising po papirju, da bi napisal svoje mnenje v imenu k. k. Militarkanzlei Seiner Maje-stat. Ustrelitev za dvojni zločin obtoženih je po njegovo prevelika milost in prevelika čast. Zato naj bi cesar sodbo vojaškega sodišča ljubljanskega pešpolka prejudiciral v usmrtitev z obgljavljenjem. Brez dvoma se bo general Fitzner strinjal z njim, je oberst Freising prepričan. Mogoče bo celo pripisal nekaj besed v pouk vojaškemu sodišču ljubljanskega pešpolka, saj bi človek po »milostni in častni kazni« lahko sklepal, da so banditoma sodili vindišarski sodniki. »Auch die sollen eine Lektion bekommen!« Zato bo oberst Freising takoj stopil h generalu Fitzmerju, ki ni samo oberstov nadrejeni, marveč tudi trd oberstov somišljenik in bivši pokrovitelj avstrijske mladine, združene v mladinski zvezi K. K. Oesterreichischer Jugend-Reichsbund, ki ji sedaj načeluje kot protektor feldzugmarschal Ljubicic. »Ljubicic?« zbode to ime obersta Freisinga. Tudi to ime je v nasprotju z njegovim člankom, namenjenim nemškim turnerjem. Koliko generalov in drugih oficirjev nosi hrvaška in srbska imena. »Auch Boroewitsch!« Da, tudi ta. Tudi to je sramota: zmagovalec na Soči, pa tako nenemško ime, obhaja obersta Freisinga skoro groza, ker taka imena zanikujejo prav to, kar je napisal v svojem članku »"Gebt unserem Volke, vas sein ist«. Toda o tem ne utegne razmišljati, ker se odpro vrata v njegovo pisarno. »Herr General?« 6e oberst začudi. A general je slabe volje. Njegove oči prebadajo obersta, tako da se oberst nenadoma vzravna kakor kak rekrut in kakor kak rekrut posluša generala, ki stresa svojo Blabo voljo na nered na oberstovi mizi in kaže besen na trakove s krtačnimi odtisi. »Ich warte auf Sie,« se jezi general. K cesarju mora. »Zu Seiner Majestat!« poudarja in zajedljivo vprašuje obersta, če je pozabil, koliko je ura. »Sehon Sie, Her oberst!« mu kaže uro. Res, čas za raport je že mimo. Le kako, da je čas tako naglo minil, saj je prišel v pisarno že uro prod službenim časom. Se je res zamudil tako dolgo s korektumimi polarni, mu ne gre v glavo. Toda generalova težka zlata žepna ura je prav gotovo točna in nezmotljiva. Pet minut je zamudil. Samo pet minut! Pravkar je nameraval h generalu, bi se rad opravičil, toda general ga ne pusti do besede, dokler se skoraj kakor kak kaprol ne izkašlja nad njim. Sele nato ga vpraša, če je med prispelo pošto, kaj nujnega in neodložljivega. Oberst je v zadregi. Prispelih dopisov ni pregledal, a se boji* da bi povedal generalu resnico. »Niehts besonderes ausser dem.. .« izroči generalu sodbo in obsodbo Franca Kosirnika in Jakoba Uršiča. »Nur das.« pravi in mu izreči tudi svoje mnenje, da bi morala biti kazen ostrejša. Oba boljševika in dezerter ja bi morali obglaviti. Tudi general se strinja. »Got sei Dank!« se oberst oddahne, ko se za generalom Fitzner-jem zapro vrata. Potem se loti pospravljanja. Njegova pisalna miza dobiva zopet videz vestnega cesarskega oficirja. Na njej ni več krtačnih odtisov, marveč samo še dospeli strogo zaupni dopisi. »Laibach?« Da, tudi ta dopis, ki ga je vzel v roke, je iz Ljubljane. Nič posebnega ni. Samo poročilo, da vojaki slovanskih narodnosti v ljubljanskem pešpolku ne razpravljajo kaj prida o slovanskih narodnih svetih. Slovenski vojaki menijo, da je do države Slovencev, Hrvatov in Srbov v okviru cesarstva še daleč in prepuščajo vso stvar politikom v civilu, predvsem duhovnikom, ki mnogo bolj poslušajo svojega političnega neustoličenega »škofa« dr. Antona Korošca kakor knezoškofa dr. Antona Bonaventuro Jegliča. Videti je. da od morebitnih sprememb in nove slovenske oblasti ne pričakujejo, da se bo zanje kaj prida spremenilo. Čedalje pogosteje je slišati nekakšen pregovor, da se oblast menja, a bič ostane. Baje je ta stavek že star in ga je napisal neki Cankar. »Cankar?« To ime se oberstu Freisingu zdi znano, saj je bilo v poročilih, ki jih dobiva od tam doli. že nekajkrat omenjeno in ga ima prav gotovo zabeleženega v kartoteki PV, v kateri vodi politično sumljive vojake, če je tale Cankar sploh vojak. Pogledal bo, vstane in stopi na hodnik, zaklene vrata in z naglimi koraki odhaja proti pisarni kartotečnega oddelka Vojaške pisarne njegovega cesarsko-kraljevega veličanstva. Temu oddelku načeljuje oberst Josef Lamm, visok, suh prekljast človek, bolj podoben kakemu revnemu, a pikolovskemu pisarju kakor višjemu oficirju cesarsko-kraljeve vojske. Po zunanjosti je pravo nasprotje drugim oficirjem cesarske Millitarkanzlei, ki so večinoma zaliti in debeli, pravo čudo za čas splošne lakote, ki je seveda tu na cesarskem dvoru ne poznajo, ali pa vsaj mišičasti in stasiti, da se jim uniforma prilega kakor ulita, na oberstu Lammu pa visi kakor na preklji, da je podoben ptičjemu strašilu, zato sta se ga prijela vzdevka oberst Stangenholz ali oberst Strohmann. S Posredujemo proda jo KARAMBOLIRANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV 1. OPEL OLVMPIA COUPE. teto izdelave 1968 prevoženih 15.000 km začetna cena 25.250,00 N din 2. FORD TAUNUS 15 M leto izdelave 1967 prevoženih 14.000 km začetna cena 20.509,09 N din 3. FORD TAUNUS 12 IVI leto izdelave 1966 prevoženih 80.000 km začetna cena 14.450,00 N din 4. ZASTAVA 750 leto izdelave 1968 prevoženih 5.000 km začetna cena 9.800,00 N din 5. ŠKODA 1000 MB leto izdelave 1967 prevoženih 18.400 km začetna cena 8200,00 N din Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA PE KRANJ, Oldhamska c. 2. Pismene ponudbe sprejema ZAVAROVALNICA »SAVA« PE Kranj v sprejemni pisarni do srede 23. 10.1968 do 12. ure s kavcijo 10 % od izklicne cene. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Razpisna komisija pri trgovskem podjetju Savica v Bohinjski Bistrici razpisuje po 75. členu Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ štev. 15 191/64) ter 57. člena Statuta podjetja delovno mesto direktorja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega od naslednjih: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo z najmanj 5 let prakse v trgovsko komercialni stroki; — da ima strokovno izobrazbo komercialista ali VK trgovski delavec z najmanj 8 let prakse v trgovsko komercialni stroki od tega najmanj 5 let na vodilnem mestu; — da ima srednjo strokovno izobrazbo z 10 letno prakso na vodilnem delovnem mestu. Vloji mora kandidat priložiti overovljeno dokazilo o strokovni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah s kratkim življenjepisom in potrdilo o ne-kaznovanju Vloge je poslati na naslov razpisne komisije trgovsko podjetje Savica Boh. Bistrica do vključno 15.11.1968. i Objava j Zavarovalnica Maribor obvešča javnost, da je zastopnik tov. ROTAR Anton razrešen delovnega razmerja in iz tega razloga ni več pooblaščen sklepati zavarovanja ali kakorkoli nastopati v imenu naše zavarovalnice. ZAVAROVALNICA MARIBOR i C. i NA I. SEJMU OBRTI v Kranju V NAŠEM PAVILJONU DOBITE VSEH VRST moške in ženske obutve Stanko Kern MODNO ČEVLJARSTVO ii*iiiiiiiiiiiiiiEi!niii3iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiis[miiiiiiiiiiriiiTiifiiiiiiiTiiniiTmnr šPEcerizja ŽIVE POSTRVI dobite vedno v samopostrežbi ŠPECERIJA BLED Prešernova 76 imiuMiiiiinnnmmiiffliiiHUUUHiHHii''' ŠOLSKI CENTER v škof ji Loki proda osnovni inventar šolske delavnice lesne stroke (stroje, orodje). Interesenti naj se zglasijo v pisarni centra od 20. oktobra 1968 dalje. .'iiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti TURISTI! • Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! TOVARNA OBUTVE TRŽIČ 24 PEKO 29-052 črn ali havana junl 25 PEKO 29-081 burgund antisvi NEDITA 35—42 180,00 NEDITA 35-^*2 180,00 jmiinmmmi^iiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiu.Hiimu VSE VRSTE JUGOSLOVANSKIH PREMOGOV EMO RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah po ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19^0 uri. _ SOBOTA — 19. oktobra_ 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Cez travnike zelene z narodno zabavnimi melodijami — 9.50 Naš avto-stop — io.i5 Pri vas doma — 11.00 Turistični miapotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Mali opoldanski koncert violončelista Nat-hana Milsteina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi jugoslovanskih Rusinov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.20 V vedrem ritmu z velikimi zabavnimi orkestri — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš pod-fcistek _ 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Trije primorski zbori — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispeto — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Sobotni nabavni mozaik — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22-15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in ple-eoin v novi teden Drugi program 14.05 Sobotno popoldne z napovedovalko Ajdo Les jak "~" !5-00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Naše gospodarstvo r" 20.30 Okno v svet — 20.45 2* Ure z orkestrom Henry Mamcini — 21.20 Operni konji®«* — 2230 S poti po domovi — 00.05 Iz slovenske lirike — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Z letošnjega festivala v Salzburgu — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 Športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske lirike PONEDELJEK — 21. oktobra NEDELJA — 20. oktobra__ 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 ladijska igra za otroke — 8.43 Skladbe za mladino — 8.05 Rogaška Slatina vabi Sežano — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s Poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 13.40 Nedeljska reportaža — 14-05 Nedeljski operni koncert — l5-05 Popoldne ob zabavni glasbi — 15.30 &ka tega Zabavna glasba in šport 17.30 Radijska igra 18.20 Dva »B« (Bach in Beethoven) — 19.00 Lahko n°č, otroci — 19.15 Glasbene razglednicc — 20.00 V nedelo zvečer — 22.15 Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo z Orkestri Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali *~ 11.35 Svetovna reportaža 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Mar-ty Gold — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na dana.š-nji dan — 12.10 Lahke koncertne skladbe srbskih komponistov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Mojhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pojeta ženski in moški zbor France Prešeren iz Kranja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Hoffmanove pripovedke — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Ireno Ko-hont — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije z orkestrom Manitovani — 20.30 Svet in mL — 20.45 Glasbene slike iz Češkoslovaške — 21.20 Večer umetniške besede — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske lirike TOREK — 22. oktobra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Zabavna glasba — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Poje tenorist At-tilio Pianinšek — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno ustvarjanje mladih — 14.25 Popoldanski kcnc.rt lahko glasbe — 14.55 ELrecLt-na banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni in ter. mezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkesicr RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 M:nute s pevcem Rafkom .Irgcličem — 19.25 P«t minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.48 Glasbena meligra — 22.15 Skupni program J RT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana Dru^i program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na II. programu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Koncer-tanti na naših odrih — 22.55 Ozarjena noč — iz simfonične literature — 00.05 Iz slovenske lirike 14.55 — Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši umetniki izvajajo dela Antonina Dvoraka — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Ti in epera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo s.opnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobno skladbe z velikimi orkestri — 20.05 V svetu zunanje politike — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Lahka glasba — 21.20 Posluša:mo in primerjajmo — 22.25 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske lirike 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi program 14.05 Igramo za vas — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Ve.iki valčki — 20.30 Pričevanje o glasbi — 20.45 Majhen koncert lahke glasbe — 21.20 Mojstrstvo gedal — 00.05 iz slovenska lirike Humore-tedna — 16.00 SREDA — 23. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Četrt ure z orkestrom William Gardner — 9.45 Pesmi iz slovenske Benečije — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Otroška suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — ČETRTEK — 24. oktobra 8.08 Operna matineja z našimi pevci — 8.55 Radijska šoia za višjo stopnjo — 9.25 Iz partitur velikih mojstrov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Hlapec Jernej — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.40 Mehurčki — 14.55 Pet minut za EP — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital klarinetista Franca Teržana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Melodije z godali — 20.15 Prenos koncerta ob dnevu združenih narodov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Komorno glasbeni večer — PETEK — 25. oktobra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Naši ansambli in vokalni solisti zabavne glasbe — 10.15 Pri vas dema — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Car violine — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke gias-be — 14.35 Naši poslušalci čestitajo jn pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana —15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.40 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Metko Stok — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Poja ameriški zbor Roger Wag-ner — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Novi posnetki naše simfonične glasbe — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Našj pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 21.20 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 22.00 Dunajski slavnostni tedni 1968 — 00.05 Iz slovenske lirike KMET O V A L C I! S T E Y R IN naslednje stroje TRAKTOR STEYR 86 Standard s kosilnico 31.790,00 N din TRAKTOR STEYR 86 Standard 28.514,00 N din TRAKTOR STEYR 30 36.960,00 N din V ceni ni vračunan prometni davek RAZEN TRAKTORJEV STEYR IMAMO NA ZALOGI TUDI — traktorje ZETOR 2511 In ZETOR 3511 — traktorje IMT-533 z vsemi priključki — izkopalnike za krompir z rešetkami FUX — molzne stroje in hlevsko opremo ALFALAVAL — motorne kosilnice s priključki — manjše stroje za zaščito rastlin SOBOTA — 19. oktobra 9.35 TV v Soli (RTV Zagreb) — 14.15 Poročila — 14.20 Atletika — prenos iž olimpijado (RTV Beograd) — 16.20 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 16.30 Olimpijski filmski pregled (RTV Skopje) — 18.15 Poročila — 18.20 Trije debeluhi — mladinska igra — 19.30 Rezerviran čas — 19.45 Cikcak 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Maksim naših dni — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Muzika in še kaj (RTV Ljubljana) — 22.05 Veslahje — posnetek iz olimpijade — 0.10 Poročila (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinska igra (RTV Ljubljana) — 19.30 Rezerviran čas — 19.45 TV prospekt — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA"-- 20. oktober 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) 9.20 Praznik na Krasu (RTV Ljubljana) — 9.50 Miting v Leskovcu (RTV Beograd) — 11.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 11.45 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 15.00 Atletika — 16.20 (RTV Zagreb) — 16.30 Olimpijski filmski pregled — 18.00 Cik cak — 18.10 Saga o Forsytih — 19.00 25 let AFŽ (RTV Ljubljana) 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja (RTV Liubljana) — 20.50 Prenos prireditve ob 20-letnici osvoboditve Beograda (RTV Beograd) — 21.50 Atletika — prenos olimpijade — 0.30 Poročila (RTV Zagreb) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 21. oktober 9.35 T V v šoli — 10.30 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 13.55 Poročila — 14.09 Atletika — posnetek z olimpijade (RTV Beograd) — 15.15 Plavanje (RTV Ljubljana) — 16.30 Filmski pregled (RTV Skopje) 18.00 Po Sloveniji 18.20 Propagandna medigra — 18.25 Zloženke in njih pisava — 18.50 Prekmurje Miška Kranjca — 19.20 Vokalno instrumentalni solisti — 19.50 Cik cak — 20.00 TV dnevnik 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Se/ona lova — TV drama — 21.45 Po izbiri — glasbena odaja (RTV Zagreb) — 22.15 Poročila (RTV 1 jubljana) — Drugi spored: I TV novice (RTV Beograd) — 18.20 Znanost in mi (R i V Zagreb) — 18.50 Ropor-taža (RTV Liubljana) — 1920 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 IV prospekt (RTV Za- greb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 22. oktobra 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnovne splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.35 Poročila — 14.40 Plavanje — posnetek z olimpijade I v Mehiki (RTV Zagreb) — ! 16.20 Propagandna oddaja ! (RTV Ljubljana) — 16.30 j Filmski oregled (RTV Sarajevo) — is.00 Risanka — 18.10 I obrežje — 18.30 Propagandna j oddaja — 19.05 Svet na zaslo-! nu — 19.55 Cik cak — 20.00 i TV dnevnik — 20.30 Vijavaja I 20.40 Ljudje na morju — I — ameriški film — 22.05 Lee Konitz na jazz festivalu v ! Ljubljani. .. Poročila (RTV ; Ljubljana) —■ Drugi spored: I 18.00 Poročila — 18.05 Teden-i ska kronika — 18.20 Telesport ' (RTV Zagreb) — 19.15 Turizem — 19.45 TV prospekt 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb )— 21.00 Spored italijanske TV SREDA — 23. oktobra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) 14.25 Poročila — 14.30 Plavanje — posnetek iz Mehike 15.20 Propagandna oddaja (RTV Beograd) — 15.30 Filmski pregled (RTV Skopje) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 Poročila — 17.25 Dva baleta (RTV Zagreb) — 17.45 Risanka -— 18.00 Pisani trak (RTV Ljubljana) — 18.20 Dvajset slavnih (RTV Zagreb) — 19.05 Od baleta do veselja in nazaj (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Dekleta iz Patarazuke — 21.55 Inspektor Maigret — serijski film — 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — 23.00 Gimnastika — prenos iz olimpijade v Mehiki (RTV Zagreb) — Drugi spored: 18.00 Kronika — 18.20 Spored JRT (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 24. oktobra 9.35 TV v šoli — 10.00 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.03 Angleščina (RTV Beograd-) 14.15 Poročila — 14.30 Plavanje — posnetek iz olimpijade v Mehiki — 16.10 Kolesarstvo (RTV Ljubljana) — 16.20 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 16.30 Filmski pregled (RTV Sarajevo) — 18.00 Po Sloveniji — 18.15 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.45 Cik cak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Saga o For-sytih — serijska film — 21.25 Spominki — še posebej slovenski — 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — 22.45 Gimnastika —prenos iz olimpijade — 0.35 Poročila (RTV Zagreb) — DrugI spored: \iO0 Včeraj, danes,'jutri (RTV Zagreb) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Mladinska tribuna (RTV Zagreb) 19.05 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.35 Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.35 Agent iz Va-duma — TV drama — 22.35 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) PETEK 25. oktobra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Francoščina (RTV Beograd) — 13.55 Poročila — 14.00 Gimnastika — posnetek iz Mehike (RTV Zagreb) — 14.50 Boks posnetek iz Mehike (RTV Beograd) — 16.20 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 16.30 Olimpijski filmski pregled (RTV Skopje) — 18.00 Zmoči se, Melodije drsalk — dva filma (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Alkoholizem — 19.55 Cik cak — 20.00 TV dnevnik — z dodatkom 20.45 Vijavaja — 20.50 Groza — madžarski film — 22.4) Otvoritev sezone Drame SNG Ljubljana — 23.00 PI ava n■e — posnetek iz Mehike (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1S.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 18.05 Mozaik — 19.55 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 19. oktobra, ob 10. uri URA PRAVLJIC — slavnostni začetek 10. jubilejne sezone Ure pravljic, ob 17. uri za dijake šole France Prešeren Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA NEDELJA — 20. oktobra, ob 16. uri za IZVEN Fin/gar: RAZVALINA ŽIVLJENJA Kranj CENTER 19. oktobra amer. barv. film SEKS IN SAMOSTOJNO DEKLE ob 16. in 20. uri, angl. barv. film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 18. uri, premiera amer. barv. VV filma DIVJI SAM ob 22. uri 20. oktobra amer. barv. film POGUMEN DELFIN ob 9.30, amer. barv. VV film DIVJI SAM ob 13. uri, angl. barv. film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 15., 17., in 19. uri, premiera amer. barv. filma PREKLETA POSEST ob 21. uri 21. oktobra amer. barv. film PREKLETA POSEST ob 16., 18. in 20. uri 22. oktobra amer. barv. film PREKLETA POSEST ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 19. oktobra angl. barv. film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 16. uri, amer. barv. film SEKS IN SAMOSTOJNO DEKLE ob 18. uri, premiera jug. barv. filma MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA ob 20. uri 20. oktobra amer. ban,-, film SEKS IN SAMOSTOJNO DEKLE ob 14. in 18. uri, slovenski film PETA ZASEDA ob 16. uri, premiera franc. barv. CS filma DEKLETI IZ ROCHEFORTA ob 20. uri 21. oktobra jug. barv. film MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA ob 16. in 20. uri, slovenski film PETA ZASEDA ob 18. uri 22. oktobra jugosl. barv. film MAKEDONSKA KRVA- i VA SVADBA ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 19. oktobra angl. barv. film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 20. uri 20. oktobra amer. barv. VV film DIVJI SAM ob 15., 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 19. oktobra amer. barv. CS film ŠTIRJE ZA TEKSAS ob 19.30. 20. oktobra amer. barv. CS film ŠTIRJE ZA TEKSAS ob 15.30 in 19.30. Kaninik DUPLICA 19. oktobra franc. barv. film AVANTURE V ISTANBULU ob 19. uri 20. oktabra franc. barv. film AVANTURE V ISTANBULU ob 15., 17. in 19. uri škofja Loka SORA 19. oktobra amer. barv. CS film ARABESKA ob 17. uri, Z DOBRO VOLJO IZ KRAJA V KRAJ ob 20. uri 20. oktobra amer. barv. CS film ARABESKA ob 15., 17. in 20. uri 22. oktobra amer. film KDO SE BOJI VIRGINIE VVOOLF? ob 20. uri Radovljica 19. oktobra italij. barv. film REVOLVERAš KLEJ ob 18. uri, amer. barv. film SAN F G RN AN DO ob 20. uri 20. oktobra slovenski film LUCIJA ob 14. uri, italij. barvni film REVOLVERAŠ KLEJ ob 16. in 20. uri. amer. barv. film SAN FERNANDO ob 18. uri. 22. oktobra italij. film GRENKI RIZ ob 20. uri Jesenice RADIO 19. — 20. oktobra amer. film VIVA ZAPATA 21. oktobra amer. barv. film NEPOZABNA PESEM 22. oktobra italij. barv. CS film SOKOLOV PLEN Jesenice PLAVŽ 19. — 20. oktobra italij. barv. C§ film SOKOLOV PLEN 21. — 22. oktobra amer. film VIVA ZAPATA Žirovnica 20. oktobra franc. barv. CS film TRAPER Dovje - Mojstrana 19. oktobra amer. barv. film MARY POPPINS 20. oktobra špan. barv. film NEUSTRAŠENI MAŠČEVALEC Kranjska gora 19. oktobra angl. barv. film TRAPER 20. oktobra franc. barv.CS film NABOJ V SRCE Poročilo o 42: kola, ki je Srečke s končnicami 70 950 40040 54880 135820 144220 263830 1 04631 85351 044301 126341 02 872 35682 109342 03 33353 60693 63103 95763 409943 920073 24 7584 17964 711374 15 30075 60745 83835 136915 436765 676865 6 01276 12556 38926 63105 332796 37 97 13507 9+637 328587 68 61998 77668 84368 9 68979 75399 173479 žrebanju srečk bilo 17. X. 1968. so zadele din 8 50 1000 500 2000 30.000 2000 4 404 504 2004 2004 8 100 400 2000 8 500 1000 508 500 50.000 2000 10 200 500 2000 10 400 400 400 10.010 2000 2000 4 1004 504 404 504 10.004 8 20 400 1008 2000 8 500 408 . 508 4 404 404 100.004 RAZPISNA KOMISIJA pri službi družbenega knjigovodstva podružnica 515 Kranj razpisuje delovno mesto kvalificiranega poklic«8* šoferja C kategorije za osebni avtomobil Ponudbe z dokazili o kvalifikaciji predtoz«1 najkasneje do 5. novembra lw» v sekretariatu službe 1imillllliiiil!l.-llll!llllil!!!llll'!|i:l,i""""1" SOBOTA — 19. oktobra 1965 Prodani Prodam skoraj nov šivalni stroj VERITAS. Naslov v oglasnem oddelku 5009 PRAŠIČKE, 6 tednov stare, prodam. Kodras, Selo 33, Žirovnica 5079 Poceni prodam SPALNICO in otroški VOZIČEK. Ogled samo dopoldan, Mladenovič, Gradnikova 11, Kranj 5097 Prodam dobro ohranjen kombiniran otroški VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku 5098 Prodam BIKCA, starega 16 mesecev. Hraše 5, Smlednik 5099 Prodam KOŠTRUNA. šut-&a 32, žabnica 5100 Prodam HIŠO z gospodarskim poslopjem, primerno za obrt. Križe 72 5101 Prodam KOZO dobro mle-karico, desni namizni ŠTEDILNIK in BOJLER. Hab-jan, Kokrica 138 5102 Prodam 1400 kosov žlindri-ne OPEKE, velikosti 40x25x22 ^P. Pavlin Milan, Dolenčeva 4, Kranj 5103 Prodam 3 mesece starega "emškega VOLCJAKA. Kraš-nova 5, Krani — Primskovo 5104 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko OMARO. Soklič Marija, Sp. Gorje 51 5105 ' Osebni AVTO NSU 1100 SC, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5106 Prodam 20 m' suhih bukovih DRV. Vprašati v pone-derjek na Partizanski 6, Kranj 5107 Prodam stereo GRAMOFON. Pajfar Nataša, Partizanska Kranj 5108 Prodam- dobro ohranjeno kuhinjsko omaro in pomivalno MIZO. Ogled Kranj, Tekstilna 15 5109 .poceni prodam polavtorna-f«ni PRALNI STROJ z veliko CENTRIFUGO. Telefoniste na št. 22-276 Kranj 5110 Prodam zazidljivo PARCE-~® Naslov v oglasnem oddelku 5111 Prodam težkega KONJA, ^rega 7 let, sposobnega za kmečka dela. Prebačevo ** Kranj 5112 Prodam 2 ms borovih PLODOV in 1 ma colaric. Studence 7, Lesce 5113 HOHNER SER VIS za popravila harmonik in melodik SITAR RAFAEL Moste 37 — Komenda Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov Uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 *l-860; uprava lista, ma-l°oglasna in naročniška »lužba 22-152 — Naročni-na: letna 21.—, polletna 12— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din "- Inozemstvo 1G.00 N din Mali oglasi beseda 0,6 f° 1 N din. Naročniki "»ajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne obavljamo. Prodam tirno ŽAGO za hlodovino. Kapus Jože, Hraše 38, Lesce 5114 Prodam sobno lončeno PEČ, stoječ vzidi j iv ŠTEDILNIK — len/i, OTOMANO, in kuhinjsko OMARO. Ogled popoldan po 15. uri Kranj, ža-nova 13 5115 Prodam v Kranju pol HIŠE z vrtom. Stanovanje je dvosobno, starejšega tipa, vselji-vo takoj, lahko tudi opremljeno. Informacije 19. in 20. 10. 1968 — Kranj, Toma-žičeva 17 5116 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Tupaliče 39, Preddvor 5117 Poceni zrodam dobro ohranjen motor GALEB PUCH. Kastelic Marija, Selo 3, Žirovnica 5118 Prodam 90 SADIK črnega ribeza, starega 3 leta. češenj Franc, Kočna 30, Jesenice 5119 Ugodno prodam motorno SLAMOREZNICO s puhalni'-kom. Moše 20, Smlednik 5120 Prodam TELEVIZOR z anteno. Cena 120.000 S din. Kle-indist, Brezje 27 5121 Poceni prodam SPALNICO - orehova korenina. Kidričeva 30/1 desno, Kranj 5122 Ugodno prodam dva PRE-BIRALNIKA za krompir. Zg. Brnik 61, Cerklje 5123 Prodam italijanski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in KOŠEK z vso opremo. Kranj, Gradnikova 11/42, telefon 22-350 5124 Prodam 2000 kg CEMENTA in MOPED na dve prestavi. Naslov v oglasnem oddelku 5125 Prodam 120-basno HARMONIKO hohner-verdi III M servis. Sitar R. Moste 37, Komenda 5126 Prodam KOBILO, staro 6 let, sposobna za vsako delo, KRAVO, dobro mlekarico in 3 PRAŠIČE, od 70 - 80 kg težke. Vosoko 5, šenčur 5112 Prodam AVTO OLIMPIA, letnik 1954, dam tudi na ček. Britof 12, Kranj 5113 Prodam SPAČKA, sept. 1967.- Kranj, c. 1. maja 53, telefon 21-677 5114 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo in SADOVNJAK. Brezje 1 pri Tržiču 5115 Prodam TELICO, staro 11 mesecev. Zg. Brnik 37, Cerklje 5116 Prodam rabljeno SPALNICO z žimnicami po zelo ugodni ceni in 50-liitrski bakren KOTEL, primeren za kuhanje krme. Meja 2, Kranj 5117 Vrstno HIŠO, skoraj dograjeno, v škof j i Loki, Groharjevo naselje prodam. Informacije dobite pri Bernik, Novi svet 5, telefon 85-443 od 16. — 19. ure, škofja Loka 5118 Prodam 1 m' suhih maces-novih PLOHOV, 7 kosov emajliranih belih lesonit PLOŠČ 130x170, 100 kosov po-rolit OPEKE 3x50x25 in PSA VOLCJAKA, starega 6 mesecev. Jerman, Ročevnica, Tržič 5119 Prodam zazidljivo PARCELO s SADOVNJAKOM na zelo lepem kraju Cerkcij. Po-izve se, Dvorje 44 5120 Prodam nove GAJBICE. Kokrica 267, Nedeljska vas Kranj 5121 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Visoko 90, Šenčur 5122 Prodam dobro ohranjen 80-] i trski HLADILNIK HIMO. Brovč, Kranj, Valjavčeva 13 5123 Ugodno prodam etažno CENTRALNO PEC za trdo gorivo s črpalko in dimnim ventilatorjem. Posedi, škofja Loka, Sp. trg 19, telefon 85-665 5124 Ugodno prodam SPALNICO. Strahinj 84, Naklo 5148 Sprejmem začasno mlado DELAVKO, ki bi imela veselje do ročnega barvanja ali po urah. Konjedič starejši, Delavska c. 39, Kranj 5132 Cenjene stranke obveščam, da sem odprla novo CVETLIČARNO ZVONČEK v škof j i Loki, C. talcev 14. Za obisk se priporoča SITAR MARIJA Instruiram FRANCOŠČINO in NEMŠČINO. Naslov v oglasnem oddelku 5134 Instruiram ANGLEŠČINO. Ponudbe poslati pod »inštruktor« 5135 OČALA VSEH VRST na recepte ali brez naredim hitro in solidno. Popravljam tucA DALJNOGLEDE in druge OPTIČNE INŠTRUMENTE. Optična delavnica MARETIC MILAN, Škofja Loka, Sp. trg 38 5136 VALILNICA V NAKLEM pri Kranju prodaja vsak torek, sredo in soboto 2 do 3 mesece stare jarčke, pasme leghorn po 15 N din za 1 kom. ŠIVALNI STROJ singer, po-grezljiv, dobro ohranjen in lončeno PEC (majhen kamin) prodam. Mohorič, Titova 58, Jesenice 5150 Ugodno prodam švicarski PLETILNI stroj - dvojni. Naslov v oglasnem odd. KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega do enega leta. Peter-nelj Franc, Gorenja Žetina 1, Poljane 5125 Kupim malo večje PIšKE jerebičke ali italijanke in VALJAR za njive. Zbilje 4, Medvode 5126 Kupim 5 ms macesnovih PLOHOV. Jerinc Franc, Vodice 102 5127 Kupim PRAŠIČA, od 80 — 110 kg težkega. Naslov v oglasnem oddelku 5128 Kupim rabljene DESKE za opaž. Zg. Brnik 21, Cerklje 5129 Dekle, ki dobro obvlada nemški jezik, in bi bila pripravljena iti. v Švico, kjer bi opravljala administrativno delo. Ponudbe poslati pod »delo v Švici« 5130 Oddam neopremljeno ogrevano SOBO v novem naselju Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5131 Iščem dvosobno STANOVANJE s kopalnico v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati pod »redni plačnik« 5093 Iščem garažo v bližini nebotičnika ali vodovodnega stolpa. Plačam dobro. Petrovič Mirorad, Nazorjeva 12, Kranj 5094 Zaposlim dekle za pomoč v bifeju. Mihelič, Golnik 25 5137 Gospodinjsko pomočnico, čisto in pošteno, sprejme takoj 4-članska družina. Kova-čič, Koper, Glagoljaška 1/B 5138 Izgubila sem ZAPESTNO URO od Koroške ceste do pod j. Vino Kranj. Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi vrne v oglasni oddelek 5139 Sprejmem pisarniško moč za vodenje knjig. Nekaj ur mesečno. Kranj, Delavska cesta 39 5140 Sprejmem VAJENCA za av-toličarsko obrt. Ambrož, Luz-narjeva 13, Kranj - Primskovo 5141 Iščem žensko 3 — 4 ure dnevno za pomoč v gospodinjstvu. Kovačič, Kranj, Stražiška 32, informacije od 18. — 20. ure 5142 ROLETE, LESENE, PLASTIČNE žaluzije naročite zastopniku ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica. Pišite, pridem na dom. 5143 Izgubil sem OČALA na cesti na Klanec do Avtoprome-ta, C. St. Žagarja. Najditelja prosim, da jih vrne v trgovino pri Štefanu proti nagradi. 5144 Sprejmem mlado DEKLE iz okolice Kranja za dopoldansko varstvo otrok. Kranj, Jezerska cesta 124/F 5151 Upokojenki dam hrano in stanovanje za pomoč v sodobnem gospodinjstvu starejši osebi. Plača po dogovoru. Kranj, St. Žagarja 3 I od 15. do 18. ure 5152 Oddam SOBO v Kranju za dve leti plačljivo naprej. Naslov v oglasnem oddelka 5153 Iščem dekleta za pomoč pri strežbi ob nedeljah popoldan. Gostilna Likozar, Visoko 45, Šenčur 5149 M Kmetovalci! »UGODNA PRILIKA« ŠE DVA DNI Na obrtniškem sejmu v Kranju od 12. do 22. 10.1968 MALI IN VELIKI TRAKTORJI NA KREDIT. Traktorski priključki in kmetijski stroji po ugodnih cenah. Se priporoča KZ SLOGA KRANJ. iBffiBBEEaSBBBSSBBBBBBaBH Gostilna ZARJA Trboje vas vabi v nedeljo ob 16. uri na ZABAVO. Igral bo trio Marjan. Vabljeni! 5145 Gostišče pri JANCETU v Sr. vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom. Iera CVET GORENSSKIH NAGELJNOV in Cirilov trio. Vabljeni! 5146 Gostilna pod Sv. Vrbanom pri Gor. vasi prireja v nedeljo VINSKO TRGATEV ob 15. uri. Igrajo veseli kvartet Metoda iz Ljubnega. Vabljeni! 5147 IEBSBHBSBn*:E5«EE3BHBES« Strojček za popolno Izdelavo domačih rezancev Krmelj Janez Kranj, Kokrški log 7 iBHBaBSBBSBBBBBBSttfliiUBBk TOČIMO PRISTNI ŠTAJERSKI vinski mošt! 1 ■i Gostilna Delfin H mmm V:::kk::k:::::s:::::::::!:!::«::!Ss««kkis!s»ks! !!mm>um>»'»«">u Motorizirani alkohol pred sodnikom Pred kratkim se je pred radovljiškim sodnikom za prekrške v enem dnevu zvrstilo nič več in nič manj kot 42 voznikov motornih vozil zaradi tega, ker so vozili vinjeni. Številka je tako visoka, da sem tovariša Novaka, sodnika za prekrške, vprašal, kako je zmogel odpraviti v enem dnevu kar 42 strank. Povedal je, da je to opravil v desetih urah, da pa to res ni bilo lahko delo. O prijavljenih voznikih je dejal: »M;d vozniki, ki vozijo vinjeni, je precej mladih, ki so na delu v tujini. Tam so zelo ponižni šoferji. Ko pa pridejo domov na dopust, divjajo po cestah, so pogumni, v zagovoru neiskreni in kot po pravilu nihče ne prizna vinjenosti.« Med vozniki motornih vozil na eni strani in organi javne varnosti in sodnikom na drugi strani so često nesporazumi okrog tega, kdaj je š»-fer vinjen, šofer trdi, da ni pod vplivom alkohola, pa čeprav alkoskop pozeleni. Tovariš Novak je dejal, da moramo razlikovati pešca in šoferja, če pešec popije dva deci vina, še ni pod vplivom alkohola in nikogar ne ogroža, če pa šofer popije enako količino, je že pod vplivom alkohola in ogroža varnost imetja In ljudi na cesti. Seveda se vpliv alkohola ne računa po količini zaužite pijače, temveč po odstotku alkohola v krvi. Pri nas je ta meja 0,5 promile koncentracije — podobno kot še v nekaterih drugih državah, če ima kdo več alkohola v krvi, je že pod vplivom alkohola. Zato so najbolj nevarni tisti vozniki, ki ne priznajo, da so pod vplivom alkohola, pa čeprav so pili. Poglejmo tri primere, ki jih je te dni obravnaval sodnik za prekrške v Radovljici. 24-letnl fant je vozil osebni avto pod vplivom alkohola. Z neprimerno hitrostjo je Vozil po Prešernovi cesti na Bledu In se zaletel v ogra-Jo. Zagovor: »Začasno sem naseljen in zaposlen v Nemčiji. Zdaj sem na dopustu. Domov sem se pripeljal s svojim vozilom, še isti večer Sem se z znancem odpeljal na Bled. Res sem ta večer pil alkoholno pijačo. Ko sem se opolnoči vračal domov, sem Skozi Bled vozil pod vplivom alkohola. Kaj je bil raz log, da sem zapelje! s ceste, ne bi vedel povedati...« Drugi primer: 24-letnl fant Je vinjen vozil motorno kolo skozi Lesce. Zagovor: »Vozil sem motorno kolo, last očeta, iz Radovljice na Bled, kjer me je ustavila prometna milica. Popil sem pelinkovce in steklenico piva. Nisem bil vinjen, morda pa se mi je poznalo, ker sem prejšnji večer pil. še enkrat rečem, da se nisem počutil vinjenega...« (šoferji te vrste so na cestah najbolj nevarni. Pijejo, a trdijo, da so trezni). Tretji primer: 60-letn.i možakar je vozil moped pod vplivom alhokola. Ko mu je miličnik dal balonček za pihanje, je to odločno odklonil. Zagovor: »Nekaj po 11. uri zvečer sem se z mopedom vračal od gostilne v Begunjah proti domu. V predlogu za postopek postaje milice je to zelo lepo napisano. Vendar imam občutek, da se mi dela krivica. Tisti miličnik me je zdaj že petič pričakal pri tej gostilni in sitnaril. Zakaj me tisti miličnik sploh vpraša za ime in vozniško dovoljenje, ko pa me dobro p e zna...« Opisal bom še primer, ko se je voznik pritožil na odločbo o kaznovanju. Moški srednjih let je bil v nočni službi na Bledu. Ob 3.30 se je odpeljal z avtom domov. Prometna milica ga je ustavila in mu dala balonček za pihanje. Alkoskop je poze-lenel prek polovice. Voznik ni priznal, da je vinjen in je zahteval odvzem krvi, zato so ga odpeljali v zdravstveni dom. Pregled krvi je pokazal, da je imel voznik v času odvzema krvi 0,68 odstotkov koncentracije v krvi. Ker je bila s tem vinjenost dokazana, ga je sodnik za prekrške kaznoval z denarno kaznijo 35 tisoč starih dinarjev, odvzem vozniškega dovoljenja za dobo 4 mesecev, plačati pa je moral tudi 11.800 S din stroškov za odvzem in pregled krvi. Na to odločbo se je prizadeti pritožil. V pritožbi je omenil, da je že pet let šofer in da še ni bil kaznovan zaradi vinjenosti. Republiški senat za prekrške v Ljubljani pa je v celoti potrdil izrečeno kazen, ker »nobenega dvoma ni, da je obtoženec vozil z motornim vozilom pod vplivom alkohola.« Od 42 primerov, ki jih je obravnaval radovljiški sodnik za prekrške, je bilo sedem voznikov v zvezi s prometno nesrečo. In še ta zanimivost: med njimi Je bila celo ena ženska (razmerje pa je kljub temu še vedno ugodno za ženske šoferje). Poleg kazni so bila vsem začasno odvzeta vozniška dovoljenja. Pa tudi tu je izjema: med njimi je bil eden, ki je »vozil« bnrko po vasi Bodešče pri Bledu. Leta je ponoči budil vaščanc, toda vozniškega dovoljenja mu niso odvzeli, ker je — pešec. J. Vldic Nesreče tega tedna V torek popoldne sta na Jezerski cesti v Kranju trčila osebni avtomobil, ki ga je vozil Bruno Dobravec, in pa mopedist Jurij Bogataj. Nesreča se je pripetila, ko je voznik osebnega avtomobila iz dvorišča zapeljal na Jezersko cesto, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. V nesreči se je mopedist huje ranil, škoda na avtomobilu pa je neznatna. Voznica motornega kolesa Kristina Jare je v sredo vozila po cesti prvega reda z Jesenic proti Kranju. V ovinku pri vasi Moste pa je pripeljal nasproti z veliko hitrostjo motorist Lovrenc Rozman. Zaradi neizkušenosti je voznika zaneslo čez cesto, kjer je padel tik pred motornim kolesom, ki ga je vozila Kristina Jarc. Motorist in pa sopotnica na motorju Kristine Jarc sta bila lažje ranjena, medtem, ko je na vozilih škode za 1500 Ndin. Na mokri cesti je zaradi prevelike hitrosti in pa zaradi gladkih zadnjih gum začelo zanašati na cestj prvega reda med vasjo Potoki in Koroško Belo osebn; avtomobil, ki ga je vozil Jakob Kli-nar. Avtomobil je pri tem trčil v betonski steber na levi strani ceste. Voznik je bil huje ranjen. Na avtomobilu je za 5400 N din škode. V Cerkljah je v četrtek popoldne avtobus, ki ga je vozil Ivan Trdina, zadel Janeza Ga_ ljota, ki je šel peš po levi strani ceste. Nesreča se je pripetila, ko je Janez Galjot še z dvema pešcema šel po levi strani ceste. Nasproti je pripeljal avtobus, ki je pri srečanju Galjota zadel, da je obležal hudo ranjen na cesti. V petek nekaj pred četrto uro zjutraj se je na cesti prvega reda med Bistrico in Podtaborom vnel osebni avtomobil belgijskega državljana Velimira Gavriloviča. Voznik pravi, da je med vožnjo za-duhal nekakšen smrad, ko pa je avtomobil ustavil in odprl pokrov motorja, se je vozilo vnelo. Avtomobil je popolnoma pogorel. , L. M. Žrebe se je splašilo Na cesti iz Srednjega vrha proti Gozd Martulju se je v četrtek, 10. oktobra, pripetila nenavadna nesreča. Justin Kemperle, delavec v LIP Bled, je šel s sovaščanom Alojzom Mertelom na planino po žrebe, staro dve leti. Ko so se vračali, je za njim pripeljala vprega, ki jo je vodil Friderik Robič iz Srednjega vrha. Kemperle in Mertel sta se umaknila na rob ceste, da bi ju vprega prehitela. Tedaj pa se je žrebe splašilo in z glavo sunilo Kemperleta, da je padel kakih 20 metrov globoko. Hudo ranjen, s težjo poškodbo na glavi, zlomljeno hrbtenico in roko ie bil prepeljan v jeseniško bolnišnico, kjer pa je naslednjega dne umrl. Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene hčerke in sestre Majde - Marije Bertoncelj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč in izrečena sožalja, predvsem Mici Bertoncelj, Tonetu Krajniku, g. dr. Rupnikovi, njenim sodelavkam tekstilne tovarne Trata, posebno še mojstru Johanu za uvidevnost ob njeni težki bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni tudi pevcem, g. župniku in organistu, fantom, dekletom za podarjene vence in vsem, ki ste jo pokropili in v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: oče Karel, mati Frančiška, brat Stanko, sestre Ana in Ivanka. Gorenja vas, Ljubljana, Kobarid, 6. 10. 1968 Zahvala Ob težki izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in tete Ane Vodnik se najlepše zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v teh težkih dneh, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Bračkovi, g. župniku in tov. Lužanu za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. žalujoči: hčerke Pavla in Mara z družino, sestra, brata in drugo sorodstvo. * šutna, dne 11. oktobra 1968 Zahvala Ob nenadni izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica Štefana Korošca Mačudrovega ata čutimo hvaležno dolžnost, da se iskreno zahvalimo za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem ter sodelavkam tovarne Planika, Creine, sind. podružnici Crcinc — Kranj, KZ Cerklje, č. duhovščini in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Antonija, hčerka Tončka z družino, sinova Jože in Štefan z družinama in drugo sorodstvo Pšala, 16. 10. 1968 EOTA - 19. oktobra 1968 GLAS # 23. STRAN II. gorenjska nogometna liga Naklo v vodstvu Tudi v drugi gorenjski nogometni ligi bo v nedeljo na sporedu zadnje jesensko kolo. Vprašanje prvaka tudi v tej še ni rešeno. Vodeča ekipa Partizana iz Nakla v nedeljo gostuje v Skofji Loki, drugo plasirano moštvo Kropa pa v branju. Glede na kvaliteto nasprotnika imajo še največ možnosti za uspeh igralci iz Krope, ki bi tako osvojili prvo mesto v jesenskem delu prvenstva. Rezultati: Predoslje : Kropa 1:5 (0:2), Naklo : Triglav b *3 (2:1), Podbrezje : LTH b 2:5 (1:5). LESTVICA: NAKLO 6 4 2 0 21:11 10 KROPA 6 4 1 1 23: 8 9 PREDOSLJE 6 3 12 16:16 7 LTH B 6 2 2 2 18:15 6 PODBREZJE 6 114 12:25 3 TRIGLAV B 6 0 1 5 7:18 1 Jutri se bodo v zadnjem jesenskem kolu pomerili naslednji: Podbrezje Predoslje, LTH B : Naklo, Triglav B Kropa. P. Didić Gorenjska rokometna liga Veterani teoretično prvaki naJvažnejši tekmi sedmega kola gorenjske rokometne meta? T^1"2-11! nepričakovano, a zasluženo premagali roko-kran-l-*2. Kamnika. Pred več kot 300 gledalci so prikazali fraib r?! igralci- ZCI1° 1°P rokomet. V zmagoviti ekipi so bili derb°■ • Klavora> Cu^ar in Rus. Najboljši igralec nedeljskega krat^a ^€ ^ vsekakor Kamničan Zupin, ki je kar dvanajst-zatresel mrežo zelo dobrega kranjskega vratarja. ° Pomembno zmago je zabeležila Škofja Loka v Kranjci v^i?r^' '^e^rna Jo bila izredno izenačena in borbena, in se Igral' • Za zmaS°va^ca vse do končnega sodnikovega žvižga. s + Selc pa so dosegli visoko zmago na Jesenicah in se in srč ^r^^aH vodeči ekipi. Krvavec ni prispel v Zabnico zato domačini dobili srečanje brez borbe. Skor Ultaii: Veteran' : Kamnik 40:24 (18:9), Kranjska gora : Kra • i*** 12:13 (3:5)> Jesen'ce : Selca 10:25 (4:9), Tržič B : dQJ B i4:2o (6:13), Zabnica : Krvavec 5:0 w. o. LESTVICA: JETERANI SELCA Kamnik škofja LOKA ^7caka gora ^SENlCE krvavec en konkurence: izv, _ JttiČ B kranj b Vtrf?*^ Se bodo v osmem kolu pomerili naslednji: Krvavec • cw-Tan' 5 5 0 0 118: 94 10 6 4 0 2 154:101 8 5 3 1 1 157:114 7 6 2 2 2 130:111 6 5 3 0 2 88: 88 6 6 2 1 3 80: 82 5 5 1 0 4 46: 65 1 G 0 0 6 56:165 —1 7 4 0 3 207:145 8 7 2 0 5 121:125 4 Jesenice, Kamnik Selca : Tržič b. Kranjska gora, P. Didić Gorenjska nogometna liga Visoka zmaga in vodstvo Jesenic lig??lL srečanje x nedeljskem kolu gorenjske nogometne Bali d 11 ■ 0t^grano v Šenčurju. Domači nogometaši so prema-ijiinut°-^ voc*ec^ Tržič. Zmagoviti gol so dosegli v zadnji heodi Vgre' Glede na dogodke na igrišču bi najbolj ustrezal Ijila vix re/-ultat. Igra je bila na solidni višini in je zadovo-To n °i',.° število gledalcev. Lesce še naprej beležijo uspehe, v šest' S0 c*oma premagali Železnike. Najvišji rezultat zaracj-ern ^c-lu Pa so dosegli Jeseničani proti Preddvoru in Vprag odlične razlike v golih prevzeli vodstvo na. lestvici. sp0rp?nje Jesenskega prvaka bo rešeno v nedeljo, ko je na zadnje jesensko kolo. 7-2 f;e?ultati: Lesce : Železniki 4:3 (3:2), Jesenice : Preddvor l*STvicAWb0da : TrŽlČ (2:1)* Jesenice Svoboda Lesce Tržič Železniki Preddvor 26:13 17:10 14:13 14:14 17.17 3:24 reznif ^ru8'h ligah na Gorenjskem so bili doseženi naslednji glav . T'vmladinska ljga — Železniki : Kranj 3:2, Tri-4:0 t , ^ 3:1, pionirska liga A skupina — Lesce : Železniki Pred,) nice : KranJ 1:0- Svoboda : Tržič 1:4, B skupina — ^vor : Trboje 4:3, Naklo : Triglav 1:5, Podbrezje : LTH 4:3. rili a»2u5 gorcn-iski ''Ki se bodo jutri v zadnjem kolu pome-ki i p,. , "J1 Pari: Svoboda : Lesce, Tržič : Jesenice, železni-' rreddvor. P. Didić Državno prvenstvo v kegljanju za starejše člane Na avtomatskem kegljišču v Kranju se bo danes začelo letošnje državno prvenstvo v kegljanju za starejše člane (nad 55 let starosti). Za prvenstvo se je prijavilo 85 tekmovalcev. Barve Triglava bo na tem prvenstvu branilo kar 16 igralcev, od katerih so nekateri favoriti za novega državnega prvaka. Najresnejši kandidat je nedvomno Rajko Stare. Lepe možnosti za najvišji plasman pa imajo še naslednji Kranjčani: Franc Rozman (letošnji republiški prvak), Potu-šek, čenčič in drugi. P. Didić Turk in Česen prvaka S RS Na letošnjem prvenstvu SRS v moških kegljaških dvojicah gorenjski predstavniki niso imeli veliko uspeha. Samo dve dvojici sta si pridobili pravico nastopa na državnem prvenstvu. Naslov prvaka pa je pripadel dvojici Turk - česen, predvsem po zaslugi izenačenosti obeh igralcev. Na državnem prvenstvu pa bosta lahko nastopila z Gorenjske še Martelanc in Stare, ki sta osvojila deseto mesto. J. J. Oživlien TVD Partizan v Škofji Loki TVD Partizan v Škofji Loki že dalj časa ni na zunaj pokazal nobenih znakov delovanja, čeprav formalno še ni bil ukinjen. Po nekajkratnih sejah posebnega inciativnega odbora za srjiošmo telesno vzgojo pa bodo 4. novembra spet začeli delovati naslednji oddelki: cicibani, pionirji-pi-onirke, mladinci - mladinke. V načrtu imajo pa še več te-lesnovzgojnih akcij tudi za starejše osebe. P. P. Novi rokometni sodniki Pod vodstvom zveznega rokometnega sodnika Ni-kice Božinoviča je v sredo na stadionu v Straži-šču prva skupina kandidatov opravljala praktičen del rokometnih izpitov. V prijateljskem srečanju sta se pomerili ekipi Kranja A in B. Novi kandidati za rokometne sodnike: Arh, Bernard, Zupan in Pičulin so v tem srečanju pokazali dovolj znanja in zbor sodnikov je tako dobil še štiri nove sodnike. -dh Ljubljanska conska rokometna liga Velik uspeh Radovljice v Krškem Gorenjski predstavniki v ljubljanski conski rokometni ligi so se v nedeljo predstavili kot močni nasprotniki. Rokometaši Radovljice, novinci v ligi, žanjejo uspeh za uspehom. Tako so v srečanju z rokometaši Krškega osvojili dragoceni točki, ki bosta že morda odločali o jesenskem prvaku. Najuspešnejši strelci za Radovljico so bili: Sotelšek in Gašperšič po 9 ter Hvasti 6. Rokometaši Križ so gostovali v Radečah in osvojili točko proti borbenim domačinom. To je ekipa, ki lahko preseneti marsikatero izkušeno moštvo. Najuspešnejši strelec je bil Ješe V. V gorenjskem derbiju sta se sestali v Dupljah ekipi Dupelj in Kranja. Gostje so prikazali lepo igro le v prvem polčasu. Kranjčani nastopajo z mlado ekipo, ki si v prihodnje nadeja veliko uspehov. Največ zadetkov za Duplje so dosegli Marin-šek 8, Grašič F. 5 in Rakovec E. 5, za Kranjčane pa Kram-pelj 5, Osojnik 4, Gros J. 3. REZULTATI: KRŠKO : RADOVLJICA 24:30 (14:12), RADEČE : KRIŽE 14:14 (7:6), DUPLJE : KRANJ 22:15 (8:7). Lestvica: Radovljica 8 7 0 1 171:134 14 Šentvid 8 6 1 1 239:175 13 Krmelj 8 6 0 2 183:130 12 Duplje 8 4 1 3 158:142 9 Križe 7 3 2 2 108: 93 8 Radeče 7 4 1 2 117:107 7 Kranj 8 3 0 5 149:134 6 Krško 6 2 1 3 133:149 5 Hrastnik 6 2 0 4 101:131 4 Grosuplje 6 2 0 4 94:134 4 Novo mesto 7 1 0 5 126:172 2 Zagorje 6 1 0 5 95:145 2 ski predstavniki se bodo v 9. kolu sestal tci Vole* KRIŽE : ŠENTVID, HRASTNIK : DUPLJE, KRANJ : ZAGORJE, RADOVLJICA : RADEČE. J. Kuhar VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE tO' ' ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE • •. manjši osebni dohodki (Nadalj. s 1. str.) valjarne 1300, sindikata, aktiva ZK in aktiva mladine. Sestanka se je udeležilo tudi okrog 30 nepovabljenih delavcev. Na sestanku so direktorja seznanili, da je valjar-na 1300 na Javorniku v devetih mesecih prekoračila finančno realizacjio za 930 milijonov S din. Kljub tako visoki realizaciji pa je obrat po izplačanem osebnem dohodku od 27 delovnih enot železarne šele na 22. mestu. To pa je tisto, kar ljudi boli. Direktor železarne se je strinja, da je to nepravično, zato je delavcem obljubil, da bo na delavskem svetu predlagal, naj se temu obratu gibljivi del OD izplačuje v višini poprečja gibljivega dela železarne. Na sestanku z delavci valjarne 1300 je direktor Kune pohvalil vodstva družbenopolitičnih organizacij delovne ■enote, ki so se resno, premišljeno in strežno lotili reševanja obstoječih problemov, ne pa s prekinitvijo dela, ki ne prispeva k izboljšanju stanja v železarni. J. Vidic Uspeh Peka na beograjskem modnem sejmu »Tamar« ovenčan z Zlato košuto Dolgoletno sodelovanje tržiške tovarne Peko na beograjskih sejmih mode je temu kolektivu letos prineslo pomembno priznanje. Pred dnevi je namreč ocenjevalna komisija IX. mednarodnega sejma Moda v svetu v Beogradu podelila Peku najvišje priznanje za model moškega čevlja »Tamar«. Pri tem ne gre pozabiti, da je naslov Zlate košute toliko bolj vreden, ker je namenjen samo enemu modelu oziroma bolje povedano tistemu razstavljenemu modelu, ki je narejen samo iz domačih surovin. Omenim naj še to, da na beograjskem sejmu mode podeljujejo le tri nagrade, in sicer dve zlati košuti — eno za moško obutev in eno za žensko — ter Zlati jelen, ki je namenjen najboljšim modelom otroške obutve. Peko razstavlja letos že devetič zapored. Prejšnja leta so Tržičani dobili več priznanj za posamezne kolekcije obutve. Povemo naj še to, da je nagrajeni čevelj modeliral Vili Spehar, ki se že sedem let ukvarja z modeliranjem. Ko govorimo o novem izdelku tržiškega Peka, ne gre pozabiti tudi na to, da je nagrajeni »Tamar« že v predaji v vseh Pekovih prodajalnah. Vili G. ■niiliuiiirniiiiHlHim......iiinisiiiMlliliiiiiiiiiiiiuiniiiii.......n ......mi.....n«m......iiiiiiiimmiimi.....■iiiii>i>iii»..inuini»i Z bratovim potnim listom Dva brata šešerovič iz Novega Pazara v Srbiji delata v Nemčiji. Tretji brat, ki je bil doma, je bil v zaporu. Iz zapora je pobegnil in za njim je bila izdana tiralica. Njegova sestra je bratom v Nemčijo poslala telegramsko obvestilo z lažno vsebino. Brata v Nemčiji sta dobro razumela telegram. Eden od njih se je napotil v Jugoslavijo, s seboj pa je nosil tudi bratov potni list. Brat iz Nemčije je po zvezah našel brata, ki se je skrival pred našimi organi javne varnosti, in oba sta odpotovala proti meji. Tisti, ki je pobegnil iz zapora, je imel potni list brata, ki je ostal v Nemčiji. V soboto sta prispela na Korensko sedlo. Mejni miličnik je vzel oba potna lista in odšel v pisarno. Tistemu Se-šeroviču, ki Je pobegnil iz zapora, se je to zdelo sumljivo. Ni več čakal, da bi se miličnik vrnil iz pisarne. Blizu mejnega prehoda je ilegalno prekoračil mejo. Na mejnem prehodu pa je ostal brat, ki Je prinesel oba potna lista iz Nemčije. Zaradi! kaznivega dejanja se je te i dni zagovarjal pred jeseniškim sodnikom za prekrške. J. V. 1 Zadnji čas je, da poskrbimo za ozimnico - *oio: F. Perdan :!!iiiii!iii!;!i!iiiimiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiimiii!iiiii!iiiiiiu......milili.....imiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiKiiiiHiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiniinitfl Diagonale XIX. modernih olimpijskih iger ( 2 ) j j\ori atletski teden še vedno se ni polegel škandal izginulega madžarskega nogometaša Varge. Ko so šli drugi nogometaši v mesto, je ostal v olimpijski vasi in tako je izginil. Razširile so se govorice, da so ga videli v družbi plavolasega dekleta, ki menda pripada nizozemski olimpijski reprezentanci. Ko so vprašali vodjo nizozemske delegacije, če jim manjka kakšna članica ekipe, je dejal, da jih imajo celo preveč in da še teh ne morejo kro-da je Varga odpotoval v ZDA titi. Kasneje se je izkazalo, in zaprosil za politični azil. »SKROMNI« KOLESARJI Jugoslovanska kolesarska reprezentanca je bila na ekipnem tekmovanju mnogo skromnejša kot pa v napovedih pred olimpiado. Med tridesetimi ekipami so zasedli 16. mesto, že po 25 km je moral Kuvelja odstopiti, kasneje je dobil še Škerlj krče, tako da na uspeh ni bilo misliti. S tem se kolesarji sedaj opravičujejo. Vsak izgovor Je dober... vic sta vedno in povsod sku pa j. Mileku je v začetku de lalo precej težav tartansko zaletišče, tako da si je celo poškodoval koleno. Zadnja njegova izjava, ki smo jo dobili iz Mehike se glasi: »Počutim se že znatno bolje, na treningu sem skočil že 210 cm.« Kasneje smo izvedeli, da sta na treningu oba skakalca preskočila že 216 cm, kar je za dva cm bolje od državnega rekorda. OVVENS O »ČRNEM« FINALU Kot gledalec je na olimpijskih igrah tudi legendarni črni tekač Amerikance Ovvens. Na olimpijskih igrah v Berlinu je ovrgel teorijo o nad-močnosti nemške rase. S štirimi osvojenimi kolajnami je spravil Hitlerja v tak bes, da je zapustil olimpijsko areno. O minulem finalu na 100 metrov, kjer so sodelovali sami črni atleti, Ovvens pravi: »Vedno sem bil proti tistim, ki so na kakršenkoli način želeli rasno diskriminacijo. Nasprotoval sem tudi mojim rojakom (črncem), ki so hoteli bojkotirati ekipo ZDA. Mislil sem, da bo zmagal Green, vendar je Hines izredno tekel v srednjem delu proge. Pričakoval sem dvoboj med ZDA in Kubo. Vendar ste sami videli, da je bilo za Kubance celo odličnih 10,2 premalo, da bi se uvrstili v finale. ZLATE REZERVE Na 3000 metrov z ovirami je presenetljivo zmagal 21-letni kenijski študent Bivot. S tem je presenetil tudi strokovnjake svoje države, saj je bil uvrščen v reprezentanco kot rezerva v zadnjem hipu. Skoraj nič manjše presenečenje ni pripravil Američan Young. Kot specialist za maraton je v tej disciplini nastopil kot nekakšna rezerva. Osvojil je bronasto medaljo. Naj omenimo še to, da je bil olimpijski zmagovalec iz Tokia Roelants šele sedmi. ČETVERCI, ČETVERCI Štiri leta je minilo, odkar je na olimpiadi v Tokiu v zadnjih sekundah igre jugoslovanski vaterpolist Sandič zastreljal četverec. Tako je Jugoslavija izgubila zlato medaljo. Podobno se je zgodilo tudi sedaj v srečanju z DR Nemčijo. Par sekund pred koncem tekme je Sanđič povzročil četverec. Tako so Nemci izenačili. Naj povemo še, da so kar trije naši re-streljali četverce. To so bili: Iprezentantje na tej tekmi za-Jankovic, Lopatnv in Sandič. MILEK V FORMI PETKRAT PORUŠEN Oba jugoslovanska skakal- REKORD ca v višino Milek in Todosije- Brez dvoma bodo finalni troskoki ostali v spominu kot ena izmed najrazburljivejših disciplin, že v pred tekmovanju je Italijan Gentile s 17,12 metri postavil nov svetovni rekord. V finalu ga je s prvim skokom poboljšal za 10 centimetrov. Takoj za njim je bil Rus Sanjajev boljši še za 1 cm. Ko je Brazilec Prc-dencijo z zopet novim rekordom 17,27 m prevzel vodstvo, je že kazalo na pregovor: kjer se prepirata dva ... Kljub temu je imel zadnjo besedo sovjetski reprezentant Sanja-jev, ki je postavil mejo svetovnega rekorda na 17,39 m in tako osvojil zlato medaljo. 'Zanimivo je, da je bil dosedanji svetovni rekorder Poljak Schmidt šele sedmi. PREKRIŽANI RAČUNI Pred finalno tekmo na 5000 metrov so strokovnjaki ugibali, ali bo pomenila še eno zmago kenijskih atletov ali pa se bo uspelo Avstralcu Clareku maščevati za poraz na 10.000 m. Zgodilo se ni niti eno niti drugo. Zmagal je Tunizijec Gammoudl. Clarke je povedel takoj P* startu. Po 1000 m je diktiral izredno oster tempo. Na čelu ga je zamenjal Rus Smiridov« vendar je moral po 3 km odstopiti svoje mesto Gammo-udiju. Njega je na čelu še enkrat zamenjal Clarke, vendar Tunizijec ni dovolil pr* senečenja. V predzadnjeg krogu je prešel na čelo zanesljivo zmagal. Olimpijske igre so v polnem zamahu. Doslej še ni bilo dneva, v katerem ne bi postavljali novih svetovnih rekordov. Seveda velja to predvsem za atletiko. Zaradi tega mnogi komentatorji imenujejo prvi olimpijski teden: nori atletski teden. V olimpijski vasi je mogoče slišati govorice, da svetovni rekordi niso povsem »čisti«. Govorijo, da rekordi niso plod samo izredne pripravljenosti marveč, da je ozadje marsikaterega uspeha — doping. Daslej še noben zdravnik ni tega javno potrdil, vendar pa so odkrili pri atletih že nekatere snovi, ki jih puščajo zdravila, katerih pa v medicini ne uvrščajo v doping. NE GRE BREZ ŠKANDALOV Košarkarska tekma med Kubo in domačini je tako razvnela gledalce, da je prišlo po končani igri do splošnega pretepa. Kuba je skoraj do konca vodila s 4 točkami razlike, tedaj pa so jih Mehiča-ni v silovitem finišu dohiteli in tudi zmagali. Kubanci so jokali na igrišču. Ko je hotel prizor izrabiti podjeten fotoreporter, mu je eden od ogorčenih Kubancev izbil aparat iz rok in ga knokavtiral. Tedaj so gledalci zdrveli nad Kubance. Ljudje so lomili vse, kar jim je prišlo pod roke in precej jih je odneslo za spomin na tekmo buške. iti »ŠTAFETA SANJ« Pred odhodom na olimp"' ske igre so mnogi imenovali jugoslovansko žensko štafeto 4 x 100 mešano v plavanj« »štafeto sanj«. V resnici J* bila ta štafeta kar preveč budna. Plavalka Bjedova ie prehitro skočila v vodo '° štafeta je bila diskvaltfic»ra' na. Menda imamo le uteho* (če je to sploh uteha) da M naša dekleta tudi drugače ne prišla v finale. NA TEKMOVANJU ZASPAL Ena izmed najnapor^i^11 športnih disciplin — hoja 50 km — se je končala dokai nenavadno. Britanec N«h"' ki je vodil prvih 10 km, }e nenadoma skrenil s ceste 1,1 nikih. T3-avto, začel hoditi po trav koj so ga spravili t kjer je — zaspal. Zm vzhodni Nemec Hohne. SvoJj zmago je okronal dokaj navadno. Na cilju je bil P vsem svež. Sprehajal J* J In pogovarjal. Ko Je P"5 ta. slačilnico in ga je trener * vil v odejo. Je Že Čez »e* / minut tudi on — trdo ****