fecStete* P&EŽOS v gotovini


v '/nit
t«fo VIIt rr- Štev. 2.
f
IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE
Posamezna Številka
Dogodki
prihodnjega tedna Smučarski teden 6! Garmiscb Partenkirchnu
Ljubljana, dne 7. Januarja 1951
FIZKULTURNI TEDNIK
19 najboljših v borbi za novega šahovskega prvaka FLR Jugoslavije
PUC IN GLIGORIČ VODITA PO V. KOLU
K^stemaBaamnimaBitaaKA l
V dvorani Doma sindikatov v Ljubljani se je preteklo sredo začelo VI, državno prvenstvo v šahu, ki bo trajalo do 26. t. m. Na turnirju sodeluje 19 najboljših igralcev, ki so se pri žrebanju v turnirski tabeli zvrstili takole:
1. Janoševič, 2. Karaklajič, 3. Udovčič, 4, Puc, 5. Kozomara, 6. An-drič, 7, Majstorovič, 8. Simonovič, 9. S. Nedeljkovič, 19. Fuderer, 11. Kos tič, 12. Pirc, 13. Gligorič, 14. Bertok, 15. Matanovič, 16. ing, Vidmar ml., 17. dr. Trifunovič, 18, Milič in 19. Rabar, Najmlajši mojster Bora Ivkov zaradi bolezni ne sodeluje.
Na slovesni otvoritvi, ki je bila v torek, so bili predstavniki fizkul turnih organizacij in ustanov in številni ljubitelji šaha. Predsednik šahovske zveze Slovenije Edo Turnher je v svojem uvodnem govoru poudaril pomen VI. šampiona,ta, ki se začenja v okolno-stih pomembnih za celoten razvoj šaha v svobodni, socialistični Jugoslaviji. To prvenstvo bo določilo igralce, ki bodo v bodoče zastopali našo domovino v tujini in na vseh mednarodnih Prireditvah. Najlepša nagrada, ki čaka zmagovalce, bo zaupanje, s katerim Jih bo domovina pooblastila zastopati P®ed zunanjim svetom,
V imenu udeležencev turni,ja je spregovoril državni prvak Svetozar Gligorič, vodja turnirja dir. Anton Bajec Da jiei nato pognal turnirske ure.
Da je zanimanje za to pomembno šahovsko prireditev zares veliko, dokazuje polna dvorana gledalcev, kil živahno komentirajo posamezne partije.
Posebno pozornost je vzbujala partija med niajtnlaijšim in najstarejšim udeležencem tumiirja Andrtiijo Futits-torjem in Boro Ko&tičem v pirvem kotit. Mlatil mojster je preizkušenega, Bo-r° ukanil, pri čemier je prišel do silovitega napada in zmagali. Prijetno je Presenetili tudi naš mojster Stojan Puc,, ki je dobil v pirvem kolu enega najmočnejših zastopnikov dr. Trifunoviča, s katerim je po lep-1 igri remiziral. Kdor koli je spremljal nastope mojstra Puca, na primer še na blejskem turnirju lani, je ugotovil, da je precej Dopustil, Neodločen izid s Trifunovičem in Rabarjem ter zmaga nad Mitičem na tem prvenstvu pa kažejo, da se je Puc prav dobro pripravil.
Odlično je začel mladi! Bertok, ki se Jo v dveh zaporednih zmagah v prvih kolih uveljavil na prvo mesto, vendar trna v prekinjeni partiji z Neideljko-Vičem v III. kolu slabši položaj.
Naš državni prvak Gligorič se je po Bveh zmagati 'im. enem remiju uveljavil
na prvo mesto, vendar je to šele začetek.
Solidno igro kaže tudi inž. Vidmar, saj je v treh kolih eno partijo zmagal dVe pa remiziral.
Za mednarodnega mojstra Vasjo Pirca menda res drži, da priidie v svojo formo šele po nekaj kolih. Tudi tokrat je začel nekoliko slabše kakor je bilo pričakovati. Značilno zanj je, dia si skoraj v vseh partijah ustvari dobljene pozicija, nato pa nepričakovano zapravi svojo prednost. V igri z Nedelj-kovičem je na primer z novo varianto spravil svojega nasprotnika v izgubljeni položaj1, v nadaljevanju pa je igral preveč pasivno in pustil nasprotnika do napada. V prekinjeni partiji ima Nedeljkovič upanje na zmago. Podobno velja tudi za partijo s Kostičem, Iz-glede na zmago je zapravil z neprecizno" potezo, s katero je dovolil Kost, iču močan napad. Prekinjena partija se bo skoraj gotovo končala remi. Rezultati posameznih iger so tile:
I. kolo: Fuderer—K oslič 1:0, Puc—Trifunovič remi, Kozomara—Vidmar 0:1, Simonovič—Gligorič 0:1, Majstorovič —Bertok 0:1 Reber—Karakliaijič 1:(\ Udovčič—Milič remi, Antirič—Matanovič prekinjeno, Pirc—Neidteljkovič prekinjeno;
II.	kolo: Pirc—Fuderer 0:1, Gligorič—Nedeljkovič remi, Bertok—Simonovič 1:0 Matanovič—Majstorovič remi, Vidmar—Andrič remi, Trifunovič —Kozomara remi, Milič—Puc 0:1, Rabar—Udovčič remi, Janoševič—Klara-klajlč prekinjeno;
III.	kolo: Udovčič—Janoševič remi. Puc—Rabar remi, Kozcmara-MLlič 1:0. Andrič—Trifunovič remi, Majstorovič —Vidimar romii, Simonovič—Matanovič 0:1, Fuderer—Gligorič 0:1, Nedielj-fcovič—Bertok prekinjeno, Kos tič—Pirc prekinjeno;
IV.	kolo: Rabar — Koizomiaira remi. Gligorič — KoStič 1:0, Bertok — Fu-
derer remi, Matanovič — Nedeljkovič 1:0, Janoševič — Puc 0:1, Trifunovič — Majstorovič, Milič — Andrič, Karailjajič — Udovčič in Vidmar — Simonovič prekinjeno.
V. kolo: Puc-Karaklajič 1:0, Kozo-mara-Janoševič remi, Andrič.Rabar 0:1, Majstorovič-Milič 0:1, Simonovič-Trifu. novic 0:1, Nedeljkovič-Vidmar remi, Fuderer-Matanovič 1:0, Kostič-Bertok remi, Pirc.Gligorič remi.
Stanje po V. kolu je naslednje: Puc in Gligorič 4 točke, Rabar 3 in pol, Bertok 3 (1), Vidmar, Trifunovič, Matanovič 2 in pol (1), Fuderer, Kozoma. ra 2 in pol, Nedeljkovič 2 (1), Pirc 2,
Udovčič, Milič 1 in pol (1). Andrič 1 (2), Majstorovič, Janoševič 1 (1), Ko. stič 1 .Karaklajič 0 (2), Simonovič 0 (1).
Jutri je prost dan. Igrali bodo prekinjene partije.
Prva zmaga Sarajeva v Turčjii
Po dveh zaporednih porazih so sa-rajeski nogometaši dosegli pomembno zmago nad turškim prvakom Fener Bakčče 3:2 (1:2).
Dve nadaljnji zmagi je beležil zagrebški Borac, ki je v S. Afriki premagal Union Sportive 3:1 in Vidava 2:1.
V težki mednarodni konkurenci v
odlično
se je Janez Polda
Velike mednarodne skakalne tekme v Berg Islu
(Naše posebno poročilo)
Innsbruck, 7. jan. (Po telefonu). Danes popoldne je bila na skakalnici v Berg Islu pri Innsbrucku ena največjih letošnjih medna, rodnih tekem, za katero se je prijavilo kar 9 držav in sicer Avstrija, Švica, Italija, Francija, Švedska, Finska, Zahodna Nemčija, Norveška in Jugoslavija, ki so poslale na to tekmovanje svoje najboljše skakalce. Avstrijo je zastopalo kar 14 tekmovalcev na čelu z znanim skakalcem Seppom Bradlom, Francija, Italija, Švedska, Norveška in Finska so poslale vsaka po 3, Zapadna Nemčija 5, Švica 9, Jugoslavija pa 4 skakalce. Na startni listi je bilo skupaj torej 47 skakalcev. Redkokdaj se je na eni prireditvi zbralo tako veliko število res prvovrstnih in znanih skakalcev. Ze sama imena, kakor Pietikainen, Karlsson, Dascher, Arne, Weiler, Bradi, Polda itd. so dala slutiti že vnaprej, da bo borba za prva mesta v tem tekmovanju izredno ostra.
Naše jugoslovansko moštvo, ki so ga sestavljali Polda, Klančnik, Finžgar in Zalokar, je prispelo v Innsbruck v noči na 5- januar. Ker je pri odhodu z Jesenic močno deževalo, smo med potjo s skrbjo opazovali snežne in vremenske prilike. Vendar smo se kmalu prepričali, da je zapadlo v Avstriji dovolj snega. Ze ponoči se je zjasnilo in je nastopilo mrzlo vreme, kar nas je potolažilo.
Za petek popoldne je bil napovedan prvi oficielni trening. Zbrali so se Švedi, Finci, Avstrijci, Francozi in Jugoslovani, da preizkusijo skakalnico. Po prvih skokih, ki so jih izvedli Avstrij-
Kegljašfeo prvenstvo Slovenije v mednarodnem slogu
NOV SLOVENSKI REKORD
Ukovialk i© s 4H5 podrtimi keglji tudi v mednarodnem slogu osvojil prvo mesto
I Moštva: 1. Železničar Ljubljana 2165,
Ljubljana, 7. jan. Včeraj in danes Je bilo v Ljubljani republiško kegljaško prvenstvo posameznikov in društev v mednarodnem slogu. Bil je to pregled dosedanjih uspehov treninga naših kegljačev v tovrstnem slogu, ki je v Vseh ostalih državah edini način šport-nega kegljanja. Naši kegljači so se na Predtekmovanjih za prvenstvo dobro Pripravili, kar najbolj dokazujejo doseženi rezultati, ki bi bili nedvomno še boliši, če bi bilo kegljišče KK Ilirije V Zgornji Šiški boljše.
Za prvenstvo posameznikov je dolo-~ti Železničar iz Maribora tri, Zelezni-čar iz Ljubljane tri, Krim tri, Polet ?nega in Papirnic ar enega tekmovalca. Vsak od njih je Imel 200 lučajev mešano. pri |em j,e Likovnik (Železničar Ljubljana) postavil odličen rezultat 800 Podrtih kegljev- Prav tako je rezultat tierka (Krim) prav dober, posebno pa 3“ treba pohvaliti Gašperlina, člana Pa-Pirničarja iz Vevč, ki je zasedel tretje Prosto hi sicer zato, ker je Papirničar Prež igrišča, kjer bi se mogli njegovi mani sistematično vežbati. Presenetil je tudi Smoljamovič, član Železničarja 12 Ljubljane, ki je zelo mlad kegljač z odličnim stilom in je tokrat prvič nastopa.
Danes je bilo na istem kegljišču moštveno prvenstvo v mednarodnem slo« Nastopila so tri moštva, vsako po 6 igralcev s 100 lučaji mešano. Kot vče-rai pri posameznikih, se je tudi danes v moštvu izkazal slovenski reprezentant Likovnik, ki je postavil s 435 ke-Slji nov slovenski rekord. Prejšnji re-
. rd je unel prav tako Likovnik in s'cer v Strassburgu s
Najboljši slovenski kegljač Avgust Likovnik
nika in vseh ostalih članov moštva ljubljanskega Železničarja pripomogla k temu, da je osvojil v moštvenem prvenstvu prvo mesto pred mariborskim Železničarjem, ki je bil na državnem prvenstvu slovenski prvak.
Tehnični rezultati:
Posamezniki: 1. Likovnik (Zel. Lj() 800, 2 Perko (Krim) 761, 3. Gašperlin (Papirničar Vevče) 758, 4. Smoljanovič (Zel. Lj.) 724, 5. Krope (Zel. Mbr.) 722, 6 Brauner (Zel. Mbr.) 717, 7. Flo-... renini (Krim 688, 8. Kobal (Polet) 686, .	-	- pUaMuu.6u , 422*" podrtimi 19. Zarnik (Krim) 678, 10.Tiller (Zel.
ke§lji. Nedvomno je dobra igra Likov- I Lj.) 663, 11. Klep (Zel. Mbr.) 638.
2. Železničar Maribor 2088, 3. Krim 2015.
Novo kegljišče v Zagrebu
Zagreb, 7, jan, V Zagrebu so odprti novo dvnsitezno kegljišče kegljaškega društva »Medvedigrad«, ki so ga zgradili sami člani društva. Ob začetku je prva ekipa »Metivedgrada« premagala moštvo Doma Jugoslovanske armlje z izidom 239:197.
ci, se je izkazalo, da skakalnica ni dobro pripravljena, saj se je sneg na doskočišču tajal in ledenel. Prireditelji so namreč pozabili že pri prvem južnem snegu temeljito pretlačiti skakalnico in je že zato pred par dnevi nanovo zapadli sneg delal sedaj velike preglavice. Mi smo le obžalovali, da nimamo seboj našega Janeza in njegovih rateških pomočnikov. Z njimi bi hitro uredili zavoženo zadevo. Tako pa je za nas odpadel trening, čeprav so Švedi in Finci riskirali dilce in pozneje izvedli nekaj skokov. Mi si tega nismo mogli dovoliti.
Skakalnica jie v neposredni bližini Innsbrucka, pirecej visoko nad njim. Razgled na samo mesto je s skakalnice zelo lep, vendar moti, da. gledaš z vrha zaleta naravnost na mestno pokopališče. Veliko je bilo dovtipov na ta račun. Skakalnica ima kritično točko pri 80 m, po tej daljavi pa še kakih 10 m iste strmine v kotu 38,5 stopinje. Po načrtu naj bi bila skakalnic 11 zgrajena točno po normah FIS, vendar že na oko opaziš, da je dejansko grajena tako kot so vse stare avstrijske skakalnice itna »pukel« kakih 30 m od odskočišča* potem pa dolgo in enakctiTemo strmino vse do prihodnjega laka v izteku. Nalet je v gornjem delu umetno grajen ter ima prevelik prehod na odskočišče. Iztek se konča z močno protistrmino, — O, Bloudek tii si nas razvadil z dobrimi skakalnicami!
Točno Ob 14, url po pozdravnem govoru predsednika tirolske smučarske zveze se je začelo tekmova-nje in sicer z obveznimi poskusnimi skoki. Skakalnica je bila lepo okrašena in dosti dobro pripravljena, Vreme je bilo le-
po, vendar je mraz popustil In se je začel javljati jug. Kljub temu so imeli prirediitelijil veliko srečo, kar se >je zbralo oib sami skakalnici do 25.000 gledalcev.
Na sodniškem stolpu so ocenjevali vrednost skokov mednarodni sodniki in sicer po en Francoz, Švicar in Nemec ter dvai Avstrijca, jaz pa sem nadziral daljavo. Tekmovanje so začeli trije mladi avstrijski skakalci, potem pia, se je takoj, pričeto s poskusnimi skoki.
Prvi	pojavil na startu Avstri-
jec Steinegger .nakar so v kratkih presledkih skakali ostali. Vendar se je takoj opazilo, da južni sneg zelo ovira skakalce, 'ki te nenadne vremenske spremembe niso pravočasno spoznali, V tej seriji poskusnih skokov je imel najdaljši skok Avstrijec Bradi, 68 m, medtem ko so naši znatno zaostajali v dolžini. Finžgar je skočil 53 m, Polda 52 m, Klančnik 44 metrov, Zalokar pa je podrsal na 56 metrov.
Po končanih poskusnih (skokih je bila prva serija skcikov v. konkurenci. Sneg je postajal vse bolj južen in občinstvo je bito delno razočarano, ker skakalci niso dosegli pričakovanih daljav. Najdaljši skok v tej seriji je zopet dosegel avstrijski skakalec Bradi 5 74 m. Naši so zelo zaostajali, med njimi pa je najdlje skočil, v svo-
jem značilnem slogu Janez Polda, ld je dosegel 69 m. Zalokar je lepo doskočil na 58 m, Finžgar pa 52, Klančnik, M se je najbolj zamazal, pa je dosegel samo 51 m, vendar je imel njegov skok zelo lep slog.
V drugi seriji skokov je največ skočil zopet Bradi 73 m, medtem ko so nsii (skakalci dosegli naslednje daljave: Zalokar, ki je imel startno številko 5, je dosegel 57 m, Finžgar s startno številko 21 je skočil 53 m, Klančnik, ki je imel startno številko 25, je dosegel 51 m najdaljši skok od naših pa je imel Polda s startno številko 34. Skočil je 70.5 m.
Končni izidi tekmovanja so naslednji:
1. Bradi Sepp (Avstrija) 220.9 točke (74 in 73 m),	2- Knarvik Kje!
(Norveška) 216.1 točke (72 in 70 m), 3. Tchannen Fritz (Švica) 213,0 točke (70 in 69.5 m), 4. Dascher Andreas (Švica) 212.0 (70 in 69.5 m), 5. Weileir Sepp (Nemčija) 211.3 (69 in 72.5 m), 6. in 7, Polda Janez (Jugoslavija) in Vainio Pauli (Finska) 210 (skoki Polda 69 in 70.5 m, Vainio 67 in 63.5 m), 8. Karl Karlsson (Švedska) 209.9 t. (67.5 in 69 m) 9. Rafael Viljaraaa (Finska) 209.1 (67 in 63 m), 10. To-maision (Norveška) 207.1 (36.5 in 64.5 metra). Nato so bili še Švedi, Švicarji. Finci, Norvežani Francozi itd., zatem pa 33. Zalokar Zoran 178.8 točke (53 in 57 m), 35- Finžgar Rudi 177.2 (52 in 63 m), 40. Klančnik Karel (vsi Jugoslavija) 165.7 točke (51 in 50 m).
Kljub temu, da naši skakalci niso padli pri nobenem skoku, marveč so skakali še v dokaj lepem slogu, so se plasirali tako slabo samo zaradi tega, ker so bile snežne razmere obupne, tako da niso zadeli pravega mazanja.
Stane Pelan
Prve tekme v smučarskem teku na Pokliuki
Kordež - zmagovalec
Pokljuka, 7. jan. Danes so bile na Pokljuki smučarske tekme v teku na 15 km, na katerih je nastopilo 44 tekmovalcev, med njimi tudi tekači iz Hrvatice .im Srbije. Na Pokljuki so bili gostje naše Smučarske, zveze tudi trije avstrijski tekmovalci ki pa zaradi pomanjkanja treninga na tekmi, ki je bila prva letošnja preizkušnja naših najboljših smučarjev - tekačev, niso nastopili.
Proga je bila dolga 7,5 km, ki so jo tekači pretekli dvakrat. Vreme je
IZ IMOZEMSTVA
Joe Louis se bo ponovno boril z Ezzardom Charlesom »Invazija** ameriških boksarjev v Evropo
Nogometna prvenstva evropskih držav
..tirAlija — 18. kolo: Atalanta : No-n-n ^1 3:0 (1:0), Bologna : Sampdoria y.v. Como : pTO Patria 2:1 (2:0), Fioren-: Roma 1:0 (1:0), Genoa : Triesti-3.2 (2:1), Internacionale : Torino <2:l), Juventus : Padca 5:1 (1:0), uazvo : Milan IT (1:1). Lucchese : Pa-terrno 0:0, Udinese • Napoti 0:1 (0:1). — Lestvica: Internacionale 31, Milan 29, JuvemUs 28, Como 22, Lazlo 21, Bolo-naai^nT?a®0ti 19, Palermo 18, Fiorenti-in c’ Padova in Udinese 16, Pro patria S, Lampdoria 15, Atalanta, Roma m To32.tl'n? 14' Novara in Lucchese 13.
AJtolž, Genoa 10 točk. sem A^CLTA - 20. kolo: Idile : Mar-. u"? 1;1, Toulouse : Rennes 0:1, Racmg v deaux 1:0, Nancy : Nimes 3:0, «oubalx . strasst>ourg 0;lj Reims : raclQ Francals 2:0, št. Etienne : Nice
3:2, Le Havre : Lens 4:1, Soc.haux : Sete preložena. Lestvica: St. Etiene 26, Le Havre 25, Lille in Reims 24, Rennes in Strasbourg 23 točk itd.
ANGLIJA — Včeraj ni bilo prvenstvenih tekem, ker so vsi klubi I. in II. lige sodelovali v 32. finalu za angleški pokal, čigar važnejši rezultati so naslednji: Birmingham City : Manchester City 2:0, Derby County : West Bromvich Albion 2:2, Manchester Utd. : Oldham Athletic 4:1, Huddersfield : Tot-tenham 2:0, Arsenal : Carlisle 0:0, Charl-ton Athletic : Blackpool 2:2, Fulham : Sheffield Wednesday 1:0, Aston Vlila : Bumlev 2:0, Leeds Utd. : Middlesbrough 1-0 Lutton- Tora : Portsmouth 2:0, No-wich Gity I Liverpool 3:1
Z zmago nad Beshorejem Louis ponovno priboril pravico za srečanje s Charlesom
V Detroitu je bilo v sredo srečanje med kandidatoma za borbo za absolutno svetovno prvenstvo v boksu Joe Louisom in Freddie Beshorejem. Louis je že v začetku z nepričakovanim napadanjem prisilil svojega nasprotnika na pasivno obrambo, tako da je sodnik 12 sekund pred koncem četrtega kola prekinil borbo zaradi težkega stanja Beshoreja in proglasil Louisa za zmagovalca. S to zmago si je Louis priboril pravico do ponovne borbe z-a naslov absolutnega svetovnega prvaka v boksu z Ezzardom Charlesom, ki bo poprej branil svoj naslov 12. t. m- v newyorškem Madison Sauare Gardenu proti Lee Omu.
Tudi Williams pride v Evropo
Po gostovanju Ray Sugar Robinsona
bo konec februarja prišel v Evropo, kakor piše pariški L’Equipe, še svetovni prvak lahke kategorije v boksu Ike Williams, ki bo imel več nastopov v Parizu, Londonu in Bruslju, in sicer ne samo proti boksarjem lahke, temveč tudi polsrednje in celo srednje kategorije.
Mladinska reprezentanca. FLRJ na nogometnem turnirju Evrope?
FIF je sklenila, da bo tudi letos tradicionalni turnir mladinskih nogo-metnih reprezentanc, in sicer v Nicj ter je poverila prireditev francoski nogometni zvezi. Na turnirju bodo sodelovale Avstrija kot zmagovalec zadnjega tekmovanja, Anglija, Francija,.™.——- zirteLite-TiT Italija, Švedska, Belgija; Luksemburg 5013, kar je najbolj si čas na it) Nizozemska. V primeru, da ne bi sezeg y velikem bazenu.
sodelovali Luksemburg In Nizozem-1 Otvoritev obnovljene skakalnice ska, bosta --sto^jUurPOvabijeni y Garmisch.parte„kirchnu
13. t. m. v
Irska in Jugoslavija. _ aprilu, žrebanje pa ze Parizu.
Na olimpiadi se bodo borili v 18 panogah za 142 naslovov!
Na sporedu olimpijskih tekmovanj 1. 1952 so borbe v 18 športnih panogah, skupno število naslovov, za ka-tere se bodo borili posamezniki in moštva, pa znaša 142, kar je rekord, ki ni bil dosežen še nikoli doslej. Turnir v košarki bo v Helsinkih med 16 ekipami, ki bodo razdeljene v .štiri skupine, tako da bodo trajala mocilna tekmovanja tri dni, prvi dve ekipi iz vsake skupine pa prideta v finale. Teh osem najboljših moštev se bo medsebojno borilo dalie. štiri_ najboljša na bodo prišla v končni finale, dočim se bodo ostala štiri moštva borila med seboj za naslednji vrstni red.
Ali se bosta Jany in Marshall pomerila v Avstraliji?
Alex Janv in francoska plavalka Jo-sette Arcucči sta takoj po poroki konec decembra odpotovala v Avstralijo in že prispela v Sidney ter bosta na. stopila y Melbourneju. Adelaidi. Perthu in na prvenstvu Avstralije, kjer bi se moral Janv srečati z Avstralcem Marshallom, ki je že tudi prispel iz Amerike.
Najboljši čas na svetu na 100 y v velibem bazenu
Havajec Ford Kcnno je preplaval v Ameriki 440 y v 4:40.0. dočim je v Clevelandu uspelo preplavati 100 y v ” ’—  -------—’:S!	-- svetu, do-
Pred 30000 gledalci je bilo ob priliki otvoritve novozgrajenega sodniškega stolpa in naleta tekmovanje v skokih na olimpijski skakalnici v Garmisch-Partenkirchnu, ker pa ,1e dopoldne nenadoma postalo precej južno, niso bile pri skokih dosežene pričakovane dolžine. Med 42 skakalci je zmagal Sepp Weiler (Nemčija) s skoki 77 in 81 m (2214 točke). Drugi je bil Steinegger (Avstrija) 77 in 78 m (213.2), tretji Vogl (Nemčija) 73 in 77 m, četrti Halberg 77 in 73 m, peti Karlsson (oba Švedska), šesti Eisenburger (Nemčija), izven konkurence pa je Steinegger dosegel najdaljši skok dneva s 83 m.
Tekmovanja v skokih v Lenzerheide, Arosi in Davosu
V Švici so bila tri dni zaporedoma tekmovanja v skokih v Lenzerheide, Arosi in Davosu. V Lenzerheide je zmagal Norvežan Hoel s 57 in 60 m pred Dascherjem (Švica) 56 in 59 m, Trivello (Italija) 53 in 55 m ter G. Kellerjem (Švica) 53 in 56 m. V Arosi je zma gal ponovno Hoel s 56.5 in 64 m pred Nemcem Roscherjem in Norvežanom Amnesom. V Davosu pa je bil vrstni red naslednji; 1. Dascher 229-2 točke (70 in 75m), 2. Hoel 229.0 (74 in 76m), 3. Schneider (Švica) 221.0 (64 in 70m), 4. Amnes 209.0 (66 in 69m), 5. Trivella 206.1 (62 in 65m). Na prvem tekmovanju v Lenzerheide se je italijanski skakalec de Lorenzi poškodoval na glavi in bo moral nekaj časa počivati. V vseh treh tekmovanjih skupno je zmagal Hoel, ki je dosegel skupaj 1548.6 točke pred Dascherjem 1432 točk.
bilo za tekmovanje zelo ugodno in je temperatura na vsej progi bila enaka, tako, da tekmovalcem različne vrste snega niso nagajale. Start in cilj je bil pri domu na Pokljuki, proga ^sama pa je bila srednje težka, z višinsko razliko 150 m in je tekla čez Go-r-juše in Mrzli studenec nazaj pred dom. Na zalest tekmam, ki sta jih odlično organizirala Gregorčič im Bled, niso mogli prisostvovati gledalci, kar je zaradi snega, Pokljuka precej težko dostopna.
Š tekmami je bil zaključen tečaj prof. Astroma, ki se že dalj časa mudi na Pokljuki. Naši tekači so se pri njem naučili mnogo novega, kar jim bo koristilo gotovo že na prvi mednarodni tekmi v prihodnjih dneh v Gar-misch - Fartenkircbnu. Na pedfcigi rezultatov današnjega tekmovanja in mnenja prof. Astroma bo sestavljena reprezentanca, ki bo v petek odpotovala v Garmisch.
Od mlajših tekmovalcev so se posebno izkazali Kand are, Dežman in Biber. Po rezultatu izgleda, da si Knific Jože verjetno še ni povsem opomogel od poškodbe, ki jo je šele pred kratkim prebolel, pa tudi plasman Sinka Brača je slabši kakor smo pričakovali. O zmagovalcu Kordežu je dejal prof. Astrom, da ne zaostaja za Skandinavci niti po tehniki niti po hitrosti.
Tehnični rezultati so bili nssletinjl:
1. Kordež Matevž (Kropa) 1:01,56;
2	Pogačnik	Tene	(Partizan)	1:03,14;
3	Razinger	Tone	(Partizan)	1:04,47;
4	Starman	Lado	(Enotnost)	1:05,55;
5.	Rožič Janez	(Rateče - Planica)
1:06.04; 6- Kandare Franc (Stari trg) 1:06,42;	7. Knific Jože (Gregorčič)
1:07,12; 8. Hlebanja Zdravko (Partizan) 1:07.44; 9. Sinko Braco (Partizan) 1:08,03;	10. Dežman Jože (Gorje)
1:08,26. ______
Profesor Astrom bo predaval v Ljubljani
Smučarska zveza Slovenije opozarja vse ljubitelje lepega športa na predavanje prof. Astroma v torek zvečer, kjer nam bo pokazal lepe smučarske filme ter govoril o smučanju na Švedskem. V sredo pa bo isto predavanje! ponovil v Celju.
Smuči, lelanile«! in sl€»i|
Raiflovor «» wi®r€BŠ€B*iSiii, Mi ws«RM«&gt€Bsr z®aaalm&«if€i>
Kakor v vseh športnih panogah, tako se tudi v smučanju nepre. Stano razvija in izpopolnjuje tehnika alpske vožnje. V pretekli sezoni so naši najvidnejši predstavniki alpskega smučanja znatno napredovali in dosegli lepe uspehe, tako, da se lahko že uspešno kosajo z najboljšimi alpskimi smučarji v Evropi. Tudi naša strokovna literatura je debila po vojni nekaj del, ki so na tem poprišču zaorala ledino, prinesla med naše smučarske kroge mnogo novega in obenem razjasnila marsikatere zmede in dvome. Kljub temu pa si o raznih vprašanjih mnenja še vedno nasprotujejo. Zato priobčujemo članek tov. Janeza Špindlerja, atletskega trenerja in priznanega strokovnjaka v smučarskem športu, ki v obliki pogovora med »učencem« in »učiteljem« na poljuden način razjasnjuje nekatera pereča vprašanja smučarskega športa, zlasti v pogledu alpskega smučanja.
Učenec: Ker smo te ravno v polni Zimski sezoni, bi sc rad še malo pogovoril o smučarski opremi. No, zanima me taro vprašanje, ali naj bodo letnice torej rasti, razpredene na gosto ali na široko? Kaj je boljše,
Učitelj: Boljši je les s širokimi rast. mi, ker je gladkejši in pa tudi zato, ker tak les manj vpija vodo.
Učenec:	Kaj pa je boljše: široke
smuči ali ozke?
Učitelj: Ozke smuči se bolj pogreznejo, zato tu prav hitro lahko preveč zarobimo. Široke »muči ne zarobijo tako močno kot ozke, vendar zahtevajo več moči v skočnem sklepu. To posebno občutimo, če smučamo s širokimi smučmi v prečnem smuku po trdem terenu. V mehkem snegu se široke smuči manj pogrezajo, zato jih lahko obračamo.
Učenec: In dolžina?
Učitelj: Dolge smuči so hitrejše, majhne zapreke povzročajo tu manjše motnje -kot pri krajših smučeh. Tudi znano »frfotam j e« krivin odpade, kar se sicer rado ponavlja pril krajših smučeh. Vendar zahtevajo pri obračanju dolge smuči več moči kot kratke.
Učenec: Kakšna naj bo krivina, str-ma in večja ali bolj ploska?
Učitelj: Dobra krivina je pravilno prožna in ublaži sunke tako, da se le-ti ne prenesejo na smučarja. Krivi, ra. ki je strma, itn kratka, bolj vrta v sneg. namesto da bj čezenj drsela, Kratke krivine uporabljajo tekmovalci na trdih, steptanih progah, zn turiste pa mora biti krivina daljša in mehkejša. Ce je krivina predolga, izgubi, mo n«, drsni ploskvi in robniki delajo na krajše razdalje. Zato so tekmoval-čeve krivine krajše kot za turiste. Debelina smuči pni prehodu v krivino mora bati zadostna. Ce je krivina tu namreč premehka, smuči rade frfotajo-Frfotamjie smuči je torej v glavnem napaka materiala, Včasih jo povzroča tudi profil teren ali pa napačno rab-ljenje. Krivine morajo Imeti zato določeno debelino, biti pa morajo elastične, tako da se prilagodijo zahtevam slalomista v zavoju. Krivine ne smejo bitj elastične v podolžni smeri, torej ne smejo se udntl kot propeler. S takimi smučmi je smuka na trdem terenu prava muka.
Učenec: Kakšno napetost pa morajo imeti smuči? Včasih je veljalo pravilo, da mora biti razdalja med smučmi to. likšna, da jih lahko z eno roko stisnemo?
Učitelj: Ce smučar stoji rta smučeh, mora biti pri pravilni napetosti teža enakomerno porazdeljena po celi dol. žinit smuči. Premajhna napetost ima za posledico zaviranje pod stopali; s takimi smučmi lahko plešemo valček. Piri preveliki napetosti pa so s-imo repi In krivine na snegu, obračanje pa je tu zelo težko in zahteva močne razbremenitve.
Učenec: Kje pa pričvrstimo čeljusti?
Učitelj: Tu vlada precejšnja zmede in je 'Skrajni čas. da bi v tem pogledu naredili končno red. Stara šola uči, da mora biti prstni jermen točno pri težišču smuči. Takšno zastarelo mnenje še dandanes vlada pri večini starejših smučarjev. Na ta način plasirane čeljusti nam dajo smuči s prekratkimi repi. Sele leta 1935 je Werner Salys-berg podal faktor 0-462, s katerim pomnožimo dolžino smuči, pa dobimo razdaljo od repa pa do prstnega jermena. No, pa tudi ta formula se je preživela, ’ ko smo prišli do spoznanja, da je ravno dolžina robnikov po drsni ploskvi merodajna za presojo plasiranja čeljusti, Ce čeljusti pomaknemo nazaj, so take smuči prirejene za zavoj z velikimi radiji- S takimi smučmi tudi zelo lahko odpremo plug. Ce pa so čeljusti pomaknjene naprej, so take smuči prirejene za hitre zarezane kr l»ti jami je. S takimi smučmi odpreti plug je že težje, Ce montiramo čeljusti tako, da se težišmica, našega telesa ujema s polovico drsne ploskve, pravimo, da je vez normalno plasirana Ce težišnica seka smuči pred polovico, imamo opraviti z naprej potisnjeno vezjo, obratno, pa, z nazaj potisnjeno, Naprej pomaknjeni čeljusti 1n z njimi vred tudi vezi, zelo olajšalo kristijanijo od brega. Marsikateri smučarski učitelj ne opaz.i d,a njegov učenček ne more napraviti kristij&nije od brega kljub zadostnemu nagibu naprej in v stran. Ce postavimo čeljusti le preveč naprei. pa lahko nastane taka obremenitev krivin, da nas to lahko celo zavira.
Učenec: Sedaj pa nekaj za tekmovalce: kateri so hitrejši pri smuku, težji ali lažji tekmovalci?
Učitelj: Tekmovalci bodo takole povedali iz lastne prakse: težki smučarji so hitrejši na strmih pobočjih, lahki pa na položnejših. Težki tekmovalci so zaradi tega v prednosti na strmih pobočjih, ker laže premagajo zračni upor s svojo večjo gibalno energijo. Lahki tekmovalci so v prednosti na položnih progah v mehkem snegu, ker se jim smuči manj pogrezajo kot težjim tovarišem. Natančni poizkusi bi 'bili tu zelo težki, kajti vsi bi morali imeti enako mazane smuči, vsi smučaj! bi morali imeti enako velik zračen upor, smuči bi morale biti enakih oblik itd.
Učenec: V zvezi z obremenitvijo na-stane vprašanje: kako smučamo hitreje — v nagibu nazaj v nagibu naprej ali v srednji legi?
Učitelj: Z nagibom nazaj in z nagibom naprej lahko vplivamo na hitrost, podobno kot na gugalnici lahko povečamo pisanje. Seveda mora biti to ni-hanje v lepi: skladnosti s terenom, tako da ima smučar občutek, da plava a
terenom, Ce bi se smučar nahajal nekje v zraku med smukom, potem ne bi mogel spremeniti ali pospešiti poti svojega težišča. Poti težišča ne more zraku. Tam je pot težišča podana v tren-utku odriva. Vse brcanje in maha. nje v zraiku ima za namen le dober doskok- Smučar pa je ves čas s smučmi na tleh, zato imajo smuči možnost, da najdejo nek odpor pri gibanju naprej in nazaj. No. takemu ritmičnemu poganjanju v smuku pravimo po domače »pumpanje«. Ce smučamo v nagibu nazaj, so obremenjeni repi. Ce je sneg mehkejši, lepo drsijo krivine. Repi se le za malenkost pogrezajo. Ta drža nas spominja na drsenje motornega čolna. Ce smo v močnem nagibu naprej, krivine vrtajo v sneg. Večina tekmovalcev meni, da so hitrejši v nagibu nazaj, vendar bi bilo teoretično pričakovati, da je smučar najhitrejši v srednji legi. Srednja lega pa je v položaju, ko nismo niti v nagibu naprej niti v nagibu nazaj in se nam smuči enakomerno pogrezajo. Tu bi še lahko dostavil, da ima majhen vpliv tudi prožnost smuči. Pri trdih repih smučamo hitreje kot pri mehkih in tudi mehke krivine prenesejo več nagiba naprej kot trde.
Učenec:	V moderni metodiki ima
kristijanija k bregu odlično mesto. Ali povzroča nagib naprej kristijanijo k bregu ali od brega, seveda v smuki prečno.
Učitelj: Na to vprašanje je jasno odgovoril šele Švicar Brimdenberger v predzadnji zimi. Detajli so naslednji: pri smuku prečno, kjer imamo smuči precej ploskoma, povzročata, nagib naprej in nagib nazaj dvojico sil, katere posledica, je vrtenje smuči. Pri nagibu nazaj imamo opraviti s kristijanijo k bregu. To je stara krtitijimija preteklih let ki je bila v ozki zvezi s ška.r-jasto kristijanijo. Nagib naprej povzroči kristijanijo od brega, če imamo smuči ploskoma. Situacija se spremeni, če smuči postavimo na roib; tedaj nastane v zvezi z nagibom naprej moderna kristijanijai k bregu, katero cenimo zelo visoko, saj jo v učnem načrtu postavljamo na najvidnejše mesto. Bistveno za to smer pouka je privzgoji občutka za, robljenje.
Učenec: Zadnja leta se je pojavila nova vrsta kristijanije, namreč kristi-janija z notranjim ramenom naprej. Ali je ta način kristijanije za vsakogar primeren?
Učitelj: Ne, ni. Tak način kristijami-je so si izmsililii tekmovalci, Ta tori-stijanija je žeto hitra,, njena značilnost pa je močan odklon oziroma upogib v bokih, zato jo naj bi uporabi j,aili samo tisti, ki so v bokih zelo elastični in mehki. Značilnosti te kristijanije so: zavoj je zarezam, ne pozna nobenih poprejšnjih priprav, obremenjena pa je tu tudi notranja noga, kar pa sl lahko privoščijo samo boljši smučarji.
Učenec: Kaj pa Francozi in nova tehnika?
Se nekaj pripomb k treningu naših alpskih smučarjev
Učitelj: V Franciji je najvišja avtoriteta na smuškem polju Emile Allais. AUais je utemeljiti francosko metodo smučanja in je zaradi tega povzročil mnogo hrupa za svoje specifične izraze. Nedvomno ,so Francozi izpodmesli staro geslo kristijanije: začni nizko, razbremeni visoko zunanjo ramo na-prej, konec kristijamije nizko. Težišče francoske šole ,se n,i toliko vrtelo okoli dela z rameni, ampak je bilo poglavitno vprašanje razbremenitev. Razbremenitev Francozi dosežejo nenadno s taikozvamo »ruade«. »Ruade« je izraz iz konjske dresure, pomeni pa dviganje zadnjih nog. Allais sam pa takole opisuje »noedo«:	Re.udia" obstaja v
hitrem pregibu meč proti stegnom, pri čemer sta, koleno in skočni sklep močno upognjena. To gibanje pa ne sme biti podobno skoku, ampak se smučar zavrti okoli zamišljene osi v kolkih.« Ta »ruada,« v bistvu ni ničesar drugega, kot poseben način razbremenitve na doli, ki si je pri nas tako pozno utrla pot in je še vedoo ne postavljamo na prvo mesto. »Runda«, zvezana z obremenitvijo krivin in razbremenitvijo repov je ekstremno šviganie po krivinah, Ta način je tudi zahteval take krivine kot smo jih preje opisati,.
Učenec: Kako pa delajo Francozi z rameni?
Učitelj: Značilno za Francoze je ta-koimenovano blokiranje zamah« zunanje rame. Učijo torej vse kristijanije z zamahom zunanje rame naprej. Cim dosežejo pri zamahu naprej z zunanjo ramo izhoden položaj, blokirajo zamah. nekako zadržijo in na ta način prenesejo impulz vrtenja na. noge im na smuči.
Učenec: Kakšen vpliv je imela francoska metoda?
Učitelj: Učni načrti vseh dežel uporabljajo razbremenitev n« doti.
Učenec: Kako Je z našimi smučarji in posameznimi tehnikami in slogi?
Učitelj: Nesmisel bi bil trditi, da so se Francozi na olimpiadi leta 1948 zato tako dobro odrezali, ker so uporabljati »ruado« ati blokiranje. Ce gledamo te mojstre zapovrstjo, ne opazjiimo v tehniki smučanja razlik med Italijani, Francozi, Avstrijci in Švicarji, pač pa lahko govorimo o ra,zrnih slogih, ki so značilni za posamezne mojstre. Tehnika smučanja danes ni noben problem več pač pa postane problem človek, ki naj to tehniko uporablja. Pod tehniko razumemo v športu ritmičen potek gibanja, ki je podrejen btomieheničnim zakonitostim. Tehniko pa moramo prilagoditi človeku i;n ne obratno. To zahteva za tekmovalce nekatere tehnične svoje-črstnosti oziroma variante. Variante v zvezi s tekmovalcev ira temperamentom nam predstavljajo njegovo osebno barvo tehnike ali slog. Slog je nekaj tndividalniega. Slog je nekaj podobnega kot pisava. Umetnost trenerja obstaja le v tem, da določa variante v slogu. Hkrati mora odkriti individualno nadarjenost učenca in graditi na tej lastnosti naprej. Popolnoma napačno je imitirati sloge raznih mojstrov, namesto da bi iskati našim močem, naši konstituciji primemo ustrezajočo varianto tehnike in sloga« Pot do uspehov vodi samo po osebni izpopolnitvi teh čini tel jev. Zaradi tega nismo smučali leta 1947 tako kot Oreiller, leta 1948 kot Reinalter in tudi letos ne bomo smučali natančno tako kot Ženo Colo, Te besede se mi zde potrebne, da obvarujemo mlajše smučarje pred opičjim posnemanjem,, ki ne prinaša
»Dnevno smo prevozili 26—30 km in znatno napredovali,« nam je pripove. doval Stele Janko, ko se Je vrnil s treninga v Avstriji, No, vsi naši alpski smučarji pa niso imeli možnosti, da bi trenirali v družbi z od. Učnimi avstrijskimi tekmovalci, za katere vemo, da so med najboljšimi v svetu. Steletova trditev pa nam zgovorno dokazuje, da je uspešnost treninga odvisna predvsem od tehnič. nih sredstev, v tem primeru od vzpenjače, ker le tako lahko dosežemo najboljšo formo.
Kako pa Je bilo torej z našimi alpskimi smučarji na letošnjem zveznem treningu v Podkorenu?
V zadnji številki »Poleta« smo brati, da, po pripovedovanju našega vidne, ga predstavnika v alpskem smučanju, Janka Derniča, tečaj ni popolno uspel in ni dosegjei svojega cilja. Kje so torej vzroki?
Smučarska zveza Slovenije je dala lansko leto vzpenjačo v Kranjski gori v upravo ljubljanski Enotnosti, da bi jo pripravila za zimsko sezono, Ze lani smo videli, da jeklena vrv ni dovolj močna, in da je pričakovati vsak čas okvar. Naši alpski vozači so že poleti, pa tudi v jesenskih mesecih, teden za tednom ugotavljali, da je vzpenjača v enakem stanju kakor preteklo sezono, in da verjetno letos, njo zimo sploh ne bo delovala. Zle slutnje so se pred nedavnim utesni-čile, Sneg, ki je zapadel, je našel naše alpske smučarje nepripravljene, kar pa ni njihova krivda. Pred štiri, najstimi dnevi so se zbrali v Podkorenu pod vodstvom Slavka Lukanca in ves njihov trening je obstojal v tlačenju ali »štamfanju« snega, kar je imelo za posledico, da so vsi tekmovalci prevoziti progo dnevno samo dvakrat ali trikrat, namesto, da bi jo petnajst ati celo dvajsetkrat. Vzpenjača namreč ni delovala. Vprašamo se, kakšen namen naj ima torej zvezni trening, ko vemo, da je uspeh odvisen samo od vzpenjače, kajti našim tekmovalcem ne primanjkuje toliko tehničnega znanja, kakor več kilome. trov dnevne vožnje? To je vsekakor vprašanje, o katerem naj bi resno raz. pravljali merodajni forumi. Resi Je, da pri tem nastajajo težkoče, saj vemo, da nimamo potrebnega materiala, predvsem zadostne količine jek. lene vrvi. Toda, če pomislimo, da so bila v tej sezoni razna logorovanja, kjer so imeli naši predstavniki v ostalih športnih panogah vse potrebne pogoje za dviganje svojih sposobnosti, j>; razumljivo, da so vsi izgovori brez stvarne podlage. Ce delujejo vzpenjače na Črnem vrhu, Mežici in Pohorju, ki jih Imajo v upravi društva, bi mo. rali merodajni forumi še tembolj po. skrbeti za vzpenjačo v Kranjski gon, kjer so bili zbrani na zveznem trekingu naši najboljši smučarji.
In še nekaj besed o prehrani. Tudi o tem je bilo precej govora in tudi upravičene Ikritike s strani tečajnikov. Povdariti je treba, da je bil predvsem zajtrk pri takšnem trenin. gu, kot so ga imeti tečajniki v Kranj, ski gori, vsekakor nezadosten, kar je tudi odločujoče vplivalo na razpoloženje in formo naših najboljših alpskih smučarjev. Pri tem nam uide misel na razna logorovanja v poletju
celo pokvarili želodce. Nikakor ni naš namen s to primerjavo dokazovati, da je bilo to pravilno in umestno in da bi morati takšne »dobrote« uživati tudi naši vrhunski alpski smu. čarji. Vsekakor pa je neizpodbitno, da skodelica bele kave s skromno odmerjenim obrokom koruznih žgan. cev ni najprimernejši zajtrk za državnega reprezentanta, ki mora ves dopoldne trdo garati in si še v globokem snegu teptati progo za smuk in slalom. Ista napaka se je pripetila tudi na zveznem tečaju smučarjev-te. kačev na Pokljuki, kjer je športni zdravnik dr. Se* priznal, da je pre. hrana dnevno premajhna najmanj za 1000 kalorij.
To sta dve največji pomanjkljivosti, ki sta mučili naše tekmovalce na zveznem treningu v Podkorenu in deloma tudi r,a Pokljuki, Ni naš namen raziskovati, koga zadene krivda za te nedostatke. Morda bo kdo iz. nesel celo vrsto izgovorov in navedel vse mogoče in nemogoče ovire, ki so v zvezi s popravilom vzpenjače, oziroma z nabavo raznega materiala za žičnico. Toda kljub izgovorom je jas. no eno: v takšnih pogojih naši alpski reprezentanti ne bodo nikoli dosegli raven najboljših smučarjev v Evropi. Naši tekmovalci, ki so prišli iz Avstrije, so nam pripovedovali, da so tam pobočja kar prepredena z žičnicami in vzpenjačami, zato ludi ni čudno, da je kvaliteta alpskega smučanja v Avstriji na tako visoki stop. nji. Razumljivo nam je. da si takšnih udobnosti ml še ne bomo mogli privoščiti kar čez noč, vendar pa smo mnenja, da bi vsaj naša največja Žič. niča, vzpenjača v Kranjski gori na VItranc, lahko služila vsaj za zvezni trening najboljših smučarjev, ki se pripravljajo za reprezenttranje nače države na tekmah v tujini in doma. Nekateri so se tudi spraševali, ali Je v takšnih okoliščinah bilo sploh umestno organizirati zvezni tečaj. Morda imajo prav..
nobenega uspeha. Ta individualnost se kaže tudi v učnih načrtih, ki so izredno j pretekle sezone, kjer so imeli tek. tolerantni ln dopuščajo široke možno- movalci tako oblino prehrano, da so stl ne da bi zanemarjali individualno | se, kljub trdemu treningu, zredili po nadarjenost.
I 6 do 7 kg, nekateri so si od preobilic*
Tudi okoli Sodražice so mladi smučarji in lepa smučišča
Bilo je na starega leta dan, ko sero šel proti Sodražici, da obiščem tamkajšnje mlado telovadno društvo. Ze od postaje naprei sem srečaval male smučarie in sankače pionir>e ki so se •ipuščali nlzdoV po bližnjih gričih ia holmih. Ne smemo namreč pozabiti, da imamo v okolici Sodražice. Ribnice in Lošlkeea poteka pa tia do Velikih Lašč, krasna: smučišča, ki na žal večini smučarjev niso dovoli poznana.
Koliko pri rodni h lepot srečamo na vs:'kem koraku in lepo ie ko Vidiš in opazuješ mlade smučarje, ki lili je vse polno po bližnjih gričih.
Pa poglejmo, kako lena smučišča se nahajajo v neposredni bližini Sodražice mi. Velikem griču na Izbe ml pod Travno goro in pnd Veliko goro. Tudi v teh krajih je treba vzgojiti dobre in sposobne smučarje, zato bo izvedlo TD Sodražica smučarski tečaj ža svoje najboljše Sčasoma bodo lahko posegli v borbo z drugimi in tekmovali na društvenih, okrajnih ali celo republiških prvenstvih Ze na njih samih vidiš da se hočejo naučiti čimveč. pa čeprav imaio samo preproste doma iz-delane smuči. Veliko pa jih ie ki bi se radi smučali, pa nimajo možnosti izdelati ali kupiti smuči in opremo, zato bo potrebno temu vprašanju v bodoče posvetiti veliko pozornost ter z večjim razumevanjem nuditi rekvizite naši mladini.	,	. ,
Mnoao kmečke mladine je v tei dolini. ki ukaželino čuka da pride med nto nekdo, ki bi jim pokazal kar bi hoteli znati. Zato prosilo, da bi ob seme strelnih počitnicah smeli, na tečaj. Le s pomočjo Telovadne in fcmu-carske zveze bo doseglo ml&dp društvo tudi v smučatiiu uspehe, ki si uh želi.	S F.
NEKAJ O PREPONSK1H KONJSKIH DIRKAH
V glavnem razlikujemo dve vrsti galopskih dirk: prve so ravne galopske, druge pa preponske. Iz ko-njerejskega vidika so raime galopske dirke neprimerno pomembnejše kakor preponske, vendar pa so slednje za širše občinstvo privlačnejše, ker so raznovrstne, precej nevarne in napete.
Za preponske galopske dirke navadno uporabljamo konje, ki na rav-
f - -
nih galopskih dirkah niso pokazali večjega uspeha, bodisi, da jim primanjkuje zadostne hitrosti, ali pa zaradi velikih uspehov, ki so jih dosegli na ravnih dirkah. Preponske dirke delimo v navadne preponske z enostavnimi ovirami (šibje) in pa v lovne dirke, ki jih poznamo pod imenom »steeple-chases«.
Lovne dirke izvajamo na stezi, ki sa vije v večjih zavojih po valovi-
tem terenu. Ovire so raznovrstne: šibje, žive meje, odprti jarki, jarki z vodo, potoki, grudobrani, kameniti zid itd. Te ovire so zaznamovane z belimi in rdečimi zastavicami, ki so nameščene na drogovih na obeh straneh posamezne ovire. Enako je označena tudi dirkalna steza. Vsak tekmovalec mora pred dirko dobro poznati stezo. Ko je vsem tekmovalcem. razumljiva steza, ne sme nihče vstaviti kakršnekoli izpre-rnembe. Dirka je pravilno končana, če ostanejo rdeče zastavice na desni, bele zastavice pa na levi strani tekmovalca,. Višina, širina in globina so v raznih državah različne in se precej razlikujejo ene od drugih. V Nemčiji je na prim,er najmanjša višina zaprek 1 m, širina jarka 2,5 m. V Karelshorstu, največjem nemškem preponskem dirkališču, je ta-kozvani »Karlshorster skok« visok 1.20 m in »veliki potok« širok 4.5 m. Na znamenitem dirkališču v Franciji, v Auteuilu, jr. zid visok 1.10 m, potok pred tribuno 4.30 m in jarek z vodo 4.20 in. Najtežja preponska steza pa. je v Liverpoolu, Minimalna višina zaprek je 1.40 m, maksimalna pa celo 1.70 m. Najbolj znank zapreka na tej stezi je» Valentines brook« z živo mejo v višini 7.55 m, s prav takšno širino in v zvezi s suhim jarkom, globokim 1 m. In širokim 1.70 m. Razdalje med posameznimi zaprekami znaša jo 240—400 m. Po pravilniku za. dirke ne sme biti razdalja na preponskih dirkah krajša od 3000 m. Ce razdalja v propozici-jah ni navedena, velja ra štiriletne konje dolžina steze 4000 m, za petletne 4300 m. in za šestletne in starejše (>400 m. V primeru pa, da v isti dirki tekmujejo konji različne starosti, se razlika odreja po starosti najmlajšega konja.
Najmanjša, teža. za jezdeca va lovnih dirkah znaša 60 kn. To velja tudi za. navadne preponske dirke, če so konji starejši od treh let. Navadne preponske dirke so pravzaprav predpriprava za lovne dirke. Optra so v tem primeru samo šibje v lesenih, podstavkih, ki jih po potrebi razmeSfamo po terenu, ki sicer služi za ravne aalnpske dirke. Višina zaprek vi nikdar večin od 111) rm Po pravilniku je nameščena na vsakih 400 m ena ovira. Steza, sama pa za to vrsto dirk ne sme biti krajše od 2400 m. V primeru, da propozici-
je za navedene galopske, dirke ne predvidevajo razlike, pridejo v poštev steze dolge od 2400 do 3600 m, pri tem. pa upoštevajo letno dobo in če so izvzeti triletni konji. Roki, kdaj lahko tekmujejo triletni konji na preponskih dirkah, so v raznih državah različni, nikakor pa ne sme to biti pred mesecem junijem.
Ob tej priložnosti hi hotel poudariti, da se po pravilniku, ki velja, za dirke, starost konja računa od 1. januarja tistega leta, v katerem je kobila povrgla žrebe. Od 1. januarja, ko stopi kanj v svoje sedmo leto starosti, ga smatramo za starega in ga vodimo tudi v programih za dirke brez navedbe njegove stvarne starosti. Za odočbo o njegovi večji obremenitvi ali pa popustu v teži, upoštevamo dosežene uspehe na preponskih dirkah, če ni v propozicijah predvideno, da se upoštevajo tudi rezultati z lovnih dirk. Isto velja tudi za lovne dirke. V nobenem primeru pa ne upoštevamo rezultatov z ravnih galopskih dirk.
Vodstvo dirke sestavljajo: vrhovni vodja, tajnik handlknver, blagajnik, časomerilec, merilec teže in pri mitingih, kjer imajo stavni stroj tudi vodja totalizatorja. Dolžnosti posameznih članov mitinga so točno določene v »Rule.s - reglamanu« za dirke in o tem ne bomo govorili na tem mestu.
Uspeh dirkalnega konja ni odvisen od njegove vzdržljivosti ln hitrosti. ampak tudi od njegovega ja-hača-jockeya. Dober jahač mora 'meti naslednje lastnosti: polno razumevanje za konja, za vse njegove dobre in slabe strani; odlikovati ga mora vzorna disciplina in se mora strogo pokoravati odredbam trenerja ali lastnika, predvsem, kadar are. sa taktiko v jahanju med dirko Hladnokrvnost, dober refleks in sposobnost, da takoj izkoristi vsako prednost, ki se mn nudi med samo dirko, so prav tako odlike dobrega jahača. Dalje mora pravilno presoditi tempo dirk e in pravilno oceniti sotekmovalce, tako konje kakor jezdece Na koncu pa mora točno vedeti koliko lahko da kanj v finiSu od spbe, skratka do potankosti rnora vnsna.fi zmogljivost svojega konja
Dober joekey mora gledati tudi na to, da je njegova telesna teža sorazmerno enaka, Cim lažji je (teža oko-1
li 50 kg), tem večja je njegova možnost udejstvovanja na dirkah. Jahači s 60 kg in še večjo težo, ne pridejo v poštev za ravne preponske dirke in se morejo posvetiti le še izključno preponskim dirkam. Lastno težo jahač ohrani ali pa jo po potrebi tudi zmanjša s tem, da redno trenira. Trening jahača obstoja v glavnem, v dolgih pohodih, v težki in debeli obleki (tudi v največji vročini), ki se. zaključijo s parno kopeljo. Razen tega še zdrinost v hrani, ki meji včasih že na stradanje. Razumljivo je, da je tak način življenja združen z nevarnostjo za organizem, posebno pa še za živčni sistem. Žrtev takšnega forsiranega in nasilnega treninga je bil Fred Archer, najslavnejši joekep vseh časov. Archer je jahal na 3034 dirkah in je bil 2746-krat prvi. Samomor pa je napravil leta 1336 v Neymarketu.
Do 1890 leta je prevladoval na evropskem, turfu angleški joekep. S prihodom amerikanskih joekepev pa je d.obd ves evropski dirkalni šport drugo lice.
Am.erikan.skt joekev ne sedi na konju, ampak na njem nekako čepi. On jaha s kratkimi stremeni, torej z visoko privzdignjenimi, koleni, sedlo leži tik za, grebenom, zato sloni teža jezdeca na sprednjem delu konjskega telesa. Tako je zadnji del konja lažji, zato je odriv vri, galopu izdatnejši. Večkrat se jnckep dobesedno vleže na konjski vrat in tako olajša, konju zračni odpor. Tega načina so se Amerikanei naučili pri Indijancih in ima to prednost pred angleškim načinom, da je. bolj enostaven in še ga lahko naučiš.
Amerikanski joekevi so izprem.e-nili tudi. taktiko za časa dirke. Preje je bila navada, da konj takoj s starta niso spustili v polnem diru., temveč so čakali na zadnjih 100 m pred ciljem Amerikanei -a gredo takoj od starta s polno hitrostjo, kar je seveda dvignilo vrednost in pomen dirk, kler so konji polagali stroge izpite. Oni so uvedli taktiko »čakanja v fronti«. To so si smeli dovoliti. ker so morali v domovini jahati no vri In so si s tem. pridobili sposobnost, presoditi hitrost konja in ‘udi tempo dirke..
Dr. Ferjančič
8 širelce iiiieifitivo so dane fSukulturniai organizacijam pestre oblike udejstvovanja v izvenanmaditi vzgoji naše mladine
PRIČNIMO IZVAJATI PROGRAME 1ZVENARMADNE VZGOJE
Občni zbor RS Branik z Mar bora
V tekoči zimski m stojijo pred vsemi smučarskimi organizacijami posebne nr •• Športne organizacije, med njimi tudi smučar-ska, morajo Ukv d ozko športno vsebino dela in vzgajanje samo nekaj desetin k . metnih tekmovalcev. V bodoče mora biti naša glavna naloga vzgajati široke delovne množice v športnem duhu in Jih pripravljati za obrambo domov ine.
Naše smučarske organizacije morajo viiestj v program svojega dela tekmovanja, ki imajo vojaški značaj. Vsako sezono lahko priredimo tekmovanja v štafeti in patrol nem teku, s čimer se razvija tekmovalni duh, borbenost, vzdržljivost, tovariška pomoč, kar so vse odlike dobrega borca v vojni, V letošnji sezoni bodo prvič izvedena tekmovanja v »bojni štafeti«, ki jo sestavljajo 3 tekmovalci. Prvi preteče ravninsko progo do 10 km in preda Puško naslednjemu. Proga drugega tekmovalca je dolga 4 km in je speljana po strmini navzgor. Tretji tekmovalec se po prejemu puške spusti Po strmini navzdol po progi, ki je dolga 2 km. Drugi in tretji tekmovalec streljata na svoji poti v prostovoljne cilje, V tem tekmovanju igra važno vlogo strelska sposobnost, ker se v primeru slabih zadetkov dodajajo čaisu kazenski pribitki.
?a našo mladino, ki obiskuje pred-Vojaiko vzgojo, je zelo prikladno tekmovanje v »orientacijskem teku«. Pa-trola, ki jo sestavljajo trije tekmovalci, trna za nalogo presmučati progo, fci Je naznačena na karti, in to s po-to°čjo kompasa. Zelo so zanimiva, tekmovanja v motoskieringu, kjer se tek movalec prime 8—10 m dolge vrvi, ki je Pritrjena na motociklu, V naših vaseh lahko organiziramo tekmovanje, kjer je vrv pritrjena na konju.
Smučarska zveza Jugoslavije je izdala pred kratkim navodila in skico »smučar s ko- borben ega poligona«, kt ™a nalogo, da smučarje, ki obvladajo osnovno znanje smučanja, privadi na Posebne vojaške naloge, Smučarsko, borbeni poligon je proga, dolga 400 m, z Smirni zaprekami, razdeljena na etap:
i. etapa: »Izvidnik — smučar gre v pa.rolo in preskače vse zapreke, ki se mu stavijajo na po-ti«.
ta etapa je dolga 250m in teče tek-ovaleč s puško čez rame na srniučeh, Preskoči ograjo in pred začetkom 2. etape sname smučke,
- eiaP3: »izvidnik je prišel v pre-. 1 ki je brez snega, pokrit s kamenjem«.
Tekmovalec s smučkami v rokah P.e.eče pirogo, dolgo 60 m,
3. etapa: »Sovražnik je odprl ogenj na izvidnika«.
Na kontrolni črti tekmovalec zavza-me ležeči položaj in s smučmi v ro-Po vseh štirih, po trebuhu pre-6ze 20 m. Kontrolor na tej etapi mo-m dobro paziti, da se tekmovalec ne 1 Preveč dvigal in da ne bi polzel ,Cl kolenih in komolcih. V ^anko razpnemo bodečo žico v
ko zadene z bombo cilj, če pa zgreši z vsemi tremi, se mu na končni čas doda 30 sekund, kot kazenski pribitek. Tekmovalec, ki se pri bodenju ni dotaknil lutke, je diskvalificiran.
Zmagovalec v tem tekmovanju je tisti, ki v najkrajšem času pravilno opravi svojo nalogo, Ker je tekmovanje naporno, zahteva od vsakega dobro kondicijo, obvladanje osnovne smučarske tehnike, gibčnost ter vojaško izurjenost, je potrebna vaja in trening posameznih elementov, katere polagoma
združimo v tekmovanje. Na smučarskih tečajih naj bo uvrščen »Smučar-sko-borbeni poligon« v učni program, iz katerega na koncu tečajnik polaga obvezen izpit,
Ker so v tej sezoni smučarske prilike ugodne, bodo Lahko vsa društva v Sloveniji izvedla »smučarski dan«, M je predviden v propozicijah koledarja SZS. Slično tej prireditvi bi lahko organizirali dan, ki bi bil posvečen naši NOB — »partizanski dan«, na katerem bi se naša mladina spoznala z velikimi napori in žrtvami, ki so jih morali preživeti partizanski borci v snegu in burji, v ledu in mrazu, boreč se proti zakletemu sovražniku.
Kako pa bi izglodala organizacija »partizanskega dne«?
SMUČARSK0-B0BBENI POLIGON
( 4oon 1
LE5CN6A-
Skupno z množičnimi organizacijami Izvedemo pohod v vasi in kraje z najsvetlejšo borbeno tradicijo. N. pr.: primorski smučarji v središče svobodnega ozemlja za Časa okupacije — Cerkno; škofjeloški smučarji naj izvedejo marš v Dražgoše, mariborski na Pohorje in naj obiščejo mesto, kjer se je junaško boril pohorski bataljon, radovljiški In kranjski smučarji na Jelovico, ki je bila »mati« gorenjskih partizanov itd, Patrola najboljših štajerskih smučarjev naj se napoti do Sotle in izvede partizanski pohod po poti slavne XXV, udarne divizije, ki je februarja meseca L 1944. krvavela to junaško odbijala napade desetkrat močnejšega sovražnika po štajerskih hribih. Kočevski smučarji naj obiščejo Rog, novomeški pa Gorjance, kjer se bodo spominjali težkih borb naših dolenjskih partizanov. Našteli smo samo nekaj partizanskih krajev, ki so v vseh predelih naše domovine in katerim smo dolžni večno priznanje za njihove žrtve v najtežjih dneh naše preteklosti. Skupno s »partizanskimi tabori«, ki jih organizira ZB, naj postanejo »partizanski dnevi« v zimi tradicionalni praznik naših športnikov.
Da bi se udeleženci »partizanskega dneva« mogli vživeti v slavne borbe, je potrebno že med hojo organizirati tekmovanja, vojaškega značaja: orientacijski tek, paifcrolni tek s streljanjem, tek raznih štafet itd. Na samem cilju lahko organiziramo tekmovanje v »smučarsko-borbenem poligonu«. a skupno s tamkajšnjim prebivalstvom izvedemo miting, na katerem Obdarimo in pohvalimo najboljše centre in po-sprementtl skakač v daljavo, ko je v samezniike predvojaške vzgoje.
Konec decembra je nogometni klub Branik rihora obračun svojega cela v preteklem letu. Občni zbor Je začel tov. Gomell ki >e v uvodnih besedah pozdravil na-vzoče, nakar je podal tehnično poročilo sekretar nogometnega kluba tov- Rajbensu.
Iz obširnega poročila, ki a a le podal sekretar so bili razvidni uspehi in vzroki neuspehov ki so se pojavili na koncu nogometne sezone. Ti neuspehi so močno omajali izalede kluba, da bi si priboril prvo mesto v tekmovanju za nogometno prvenstvo Slovenije- Moštvo Branika ie imelo v začetku sezone odličen start v spomladanskem delu nogometnega prvenstva Sloveni ie kjer je doseglo z veliko prednostjo prvo mesto. Ti uspehi so bili plod marljivega in vestnega treninga v telovadnici. Kakor so bili mnogi ljubitelji nogometa ob teh začetnih uspehih presenečeni. tako so bili tembolj razočarani ob neuspehih ki so moštvo zadeli v najvažnejšem delu Jesenskega tekmovanja. Pomanjkanje lastnega igrišča ki je v gradnii. je bila precejšnja ovira za retine treninge. .Zato sp morali igralci trenirati na Igrišču TD Studenci, kjer so imeli na razpolago samo dva dni. v tednu za vsa moštva in včasih niso mogli priti vsi igralci na vrsto To je
m tEB@"SSElE
bila krivda odbora, por vic
sami sebi in --ni nošllial odbornikov na treninge kjer bi vodili evidenco ter bi se :.a i« način ne pojavila m-.'ti ieraici nea sci-»tlniranost. Kljub tern neuspehom sa se ie številčno stanje igralcev dugm-lo "in ima sedat kiub registriranih 8* članov
Poglavitno delo odbora je osredotočeno na izgradnjo stadiona V letošnjem letu je gradnja precej napredovala in "ie igrišče že sprani rano ter posejano s travo V to aelo so biti vloženi veiiki napori celotnega odbora. Mnogo zaslug za uspešno delo ima Nikačevič ki ie vodil dele na stadionu Kljub nmu pa ie malo izeieacv, da bo igrišče sposobno za ooigranje tekem že letošnjo pomlad. Pri .izgradnji igrišča so opravili prostovoljci ned 13.000 prostovoljnih ur. Naj-bon a simi so bili naslednji aktivi:	profesorski
zbor I gimnazij? pod vodstvom brigadirja prof. Gantarja, mestna gostinska podjetja pod vodstvom .DnEnoine Saf-halterte, mestna trgovska podjetja ter VI. in Vil. teren L ra ionu
Po sprejetju plana za leto 5951 te bil izvoljen nov odbor s predsefinirom Gomoljem; na čelu.	u A‘
V Kranjski gori je otvorjena stalna smučarska šola
ta namen višini
uniči posadko v borbi prša nožem in puškinim ko-
ctapai Izvidnik se pomika, dobro klon je n jn napade sovražni bunker«.
Na začetku etape sl tekmovalec pri-Tra* smučke ln nadaljuje pot v rahlo Pogn jenietn položaju, a na sredi etape e bombo v rov (3 bom;be so pri-nv]je:ne na niiestu, odkoder se jih r N® tekmovalec zadene cilj (di-Pot n° Indirektno), nadaljuje svojo
bifnvC^apa: “Izvidnik napade sovražni nker in uniči posadko v borbi prša hrsa - z Bitom,«
Tekmovalec pričvrsti bajonet na pu-j ” in izvede dolgi bodež, kratki bo-'z in udarec s puškinim kopitom od .rani. Neto nadaljuje pot do cilja, j^er.Ee vrže v sneg. V tem trenutku htegova naloga izpolnjena in sodnik mu ian-eri čas.
v spretna: tekmovalec na j bo oblečen smučarsko obleko, s puško čez rame. rganlzacija in pravila: poligon je čarsu Ured,M v neposredni bližini srn«, doma, odnosne stisnjen tečaj ali pi
v bližini vasi
Smučanje prodira danes v vedno širše sloje našega ljudstva. Mladina na. ših vasi in mest pričakuje vsako leto z nestrpnostjo prvega snega. Komaj pobelijo snežinke travnike in gričke, lahko vidimo pionirje itn mladince, ki se veselo smučajo in prevračajo po snegu s preprostimi doma narejenimi »plohci«.
Ne samo mladina, tudi odrasli si radi poiščejo razvedrila in zabave v čistem, lesketajočem se snegu, pri čimer pa ne spočijejo samo duha in naberejo no. vih sil za delo, temveč spoznavajo tudi nepopisno lepoto naših planin.
kakršnimi se ponaša ie malokatera dežela na svetu.
Da omogoči najširšim slojem našega ljudstva osvoji tiste potrebne osnove
tehnike smučanja, je Smučarska zveza Slovenije — zbor smučarskih učiteljev — sklenila ustanoviti stalno smučarsko šolo v najbolj obiskanem ztmskošport. nem kraju, v Kranjski gori.
V tej šoli, ki bo delovala skozi vso sezono, si lahko vsak pridobi toliko znanja v smučanju, da bo z veseljem nastopil tudi na daljših turah in izletih v prelepe zimske predele, ki jih ima Slovenija nešteto.
Pouk v stalni smučarski šoli v
V	doma. odnosno stavbe kjer
ner?8fč8^!en tečaj ali pa na nogometni, terišču ali travniku v bližini vasi toesta. Teren je lahko neraven.
Peč
dlrno
ha je potrebno, da tekmovalca vi-
pr<)ho vsej. progi med tekmovanjem.
cilj tudi
cili^Kn^ krobte, tako da sta start in - d*u ln je sodnik na startu lahko
časomerilec na cilju,
zbor sestavljajo: starten ln tlolo i na	oseba) in 5—8 kon-
bre>,'ciV na Posameznih etapah m zn-•hevti ’ ^?olritTroLo,r ima nalogo, da tek-grgg,,ea vnn«. če je svojo nalogo po-" ' Tekmovalec nadaljuje pot šele.
so vzroKi uspehov TEI Helraiea
telov-T^kirat smo pisali ln pohvalili ki	društvo Selnica ob Dravi,
1* QlruEte ie •. Warsikd<
Vacinn, n<sdv°mno eno najboljših telo.
i, un društev ”	__,,___
. iarsli
oseglo društvo tako pomembne
v okraju Mairibor-oko. se bo spraševal, kako
Je
Usj>£k _v
lotna • ,Vzr°ki so zelp pripnosti.
tlterUivnfUŽtvena uipirava obstoja iz ki Se l/n tn požrtvovalnih delavcev, speh ,ri'ene^n,° trudijo za dvig in proda druti08668® dlružtva. Kljub temu, Vendar StV° nima lastnega doma, ima dlje. r.v*e oddelke, ki redno telova. i>rosveto!ru4tVeni oddel:ki gos|«ujejo v Pride ,Tm domu, vendar nikoli ne Upravo i nes°gil;asij med društveno Okrnim tamkajšnjim SKUD, ki je tea, p' ' ,n lastnik prosvetnega do-betn	lscdnlk SKUD je namreč obe.
ttsiir]jiv 8” - d'nič,vene »prave
lJD’ rešujejo m, pri tet el jeki ln ltna	tovariški način, Razen tega
bir-jj, .aru^vo dobro povezavo s pio-o,,; - odredom, ki je v smislu re. Žišč* Zac.1-e Pionirjev že prenesel te-»W^jega dc,a na teren ter večino 65^. E dh pripadnikov Vključil v do telovadno društvo
in tudi
Se telovadke, zato vsa vprašanja, nanašajo na društvo in obenem
Kranjski gori, ki jo vodi znani zvezni i smučarski učitelj, tov. Urbar Slavko, je dnevno od 9- do 12. ure dopoldne, poleg tega pa šola prireja še trikrat tedensko izlete v svrho izpopolnjevanja pri pouku predelane snovi. Pouk v smučarski šoli, ki bo brezdvoma ve. liko pripomogla k pospešenemu razvo. ju smučarskega športa v naši republiki, temelji na najnovejših učnih metodah, od osnovnih likov smučarske teh. ni k*, pa d.o lahkotnega krmarjenja po zasneženih pobočjih in bodo začetniki pridobili osnovno znanje, ki jim je potrebno za njihov nadaljnji razvoj v tehniki smučanja, izurjenejii pa lahko svoje znanje še poglobijo.
Vse informacije in prijave v zvezi s stalno smučarsko šolo v Kranjski gori sprejema pisarna hotela »Razor« v Kranjski gori ali pa Smučarska zveza Slovenije. Ljubljena — Gajeva ulica štev. 3.
Smučarski klub Št Vid vzgaja najmlajše
Smučarski klub St, Vid pri Ljubljani je kot svojo prireditev na snegu organiziral 31- decembra »pionirski smučarski dan« v zavesti, da je spričo bogatega koledarja treba izrabiti vsak
prost termin. Prireditev je uspela, saj se je posameznih tekmovanj udeležilo skupno 56 pionirjev in 5 pionirk- Tekme so bile v sankanju, teku na 1 km in v skokih na 10-metrski skakalnici. Najboljši so bili v posameznih disciplinah in starostnih skupinah: Avgust Gibu in pionirka Jožica Pirc, Anton Rozman in Lado Rovšnik, Janez Jamec to Franc Novak.
V	posrečeno organizirani popoldanski pionirski smučarski šoli so klubski tekmovalci seznanjali najmlajše z osnovnimi elementi smučarske tehnike to jim tako nakazali pot k napredku,
V	dopoldanski program je bila. vključena tudi bojna patrola članov kot po-skus tekmovanja v smislu vnašanja posameznih elementov predvojaške vzgoje v športne panoge. Tekmovalo je pet patrol, od katerih je bila najboljša St, Vid v’ postavi Viktor Brezovšek Tone Erman in Milan Bernik. Na dragem mestu je patrola Fodgore to na tretjem Gunclje.
Kljub nenajugodnejšlm snežnim razmeram je prireditev v celoti uspela in dokazuje, da se v St. Vidu vzgaja kakovosten kader smučarjev in organizatorjev, saj eni kot drugi vedo, da le resno delo vodi do uspehov.
Boris Ivkov bo sodeloval na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu
Znano je, da ho na bližnjem svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu prihodnje leto v Birminghamu sodeloval tudi nas najmiajsi mojster, član državne reprezentance, Boris Ivkov. Rodil se Je 12. no. vembra 1933 v Beogradu. S šahovsko igro se je zacei bavlti ro v r. istu. Zaradi svoje izredne nadarjenosti je med mojstri že teaaj vzbujal veliko pozornost. Prvi vidnejši uspeh je Ivkov dosegel z osvojitvijo prvega mesta na mladinskem prvenstvu v Beogradu. Tedaj mu je bilo 14 iet. S svojo veliko nadarjenostjo se je Ivkov kmalu uveljavljal tudi med našimi mojstri, s katerimi je prvič resno meril svoje sposobnosti na V. državnem prvenstvu v Zagrebu, kjer je postal tudi naš najmlajši mojster. Se pomembnejši uspeh pa je dosegel ”a mednarodnem turnirju na Bledu, kjer se je v hudi meonarodni konkurenci uvrstil med vodilne udeležence.
HsroimlSe se na ..POLET!1
Kratke iz zimskega treninga naših kolesarskih klubov
Kolesarski šport je eden najtežjih športov ln zahteva dobro in Sistematično pripravo tekmovalcev skozi vse leto. Pravzaprav mrtve sezone v kateri kolesar ne bi imel delati kaj drugega, kakor čakati da se zapadli sneg stopi in šele takrat pričeti s svojo pripravo, ni. Kolesarjem, ki tako trenirajo, Je neuspeh v teku tekmo, valne sezone zagotovljen.
Zimski trening kolesarjev se prične že decembru in obsega predvsem šiportno-gtomastične vaje, s kuti runi se razgibajo vsi deli telesu, to mišičevje najprej omehčajo, nato pa okrepijo Z raznimi skupinskimi vajami, igrami Z žogo, štafetami itd. v telovadnici si urijo kolesarji pozimi prisebnosti refleks, . hrabrost to druge lastnosti, ki jiiih mora imeti dober vozač- Športno-gimnastične vaje morajo biti redne, 2 krat tedensko in naj trajajo pq 1 uro. Meseca februarja »e število ur poveča na 3 krat tedensko to se daje prednost športnim igram.
Gimnastične ure prekinemo v sredini za trening na valjlhi ki Pa sme trajati največ do 10 minut tako, da vozač vozi ' izmenoma pol minute Sprinta in nato počasi ln umerjeno.
V januarju to februarju goji vsak kolesar še smučanje, lahen tek v naravi alf hitro hojo, in sicer dvakrat tedensko v dneh, ki niso odrejeni za gimnastiko. Seveda pa ne sme nihče pozabiti na dnevne jutranje vaje doma (ki naj trajajo 8—15 minut), pri katerih ne smejo manjkati poleg preskokov čez vrvico tudi dihalne vaje.
Tak način zimske priprave je potreben kolesarjem vse dotlej, ko bodo ceste zopet sposobne za trening na kolesih, t. j- do meseca marca.
Radovedni, kako se pripravljajo naši vozači pozimi v svojih klubih in sekcijah, smo povpraša ° tem nekatere strokovnjake in izvedeli sledeče.
V telovadnici mariborskega Poleta
Zimski trening kolesarskega kluba »Polet« v Mariboru vodi dvakrat tedensko v telovadnici »Polet« član kluba Lukežič Zmago. Povprečno se tre-ringa udeležuje 14 vozačev, bilo pa jih je že tudi 22- Najbolj redni so Urbič, Slamič, Potočnikova in Lube. cova.
Trening obstoja Iz gimnastike, skupinski! h iger z žogo in vožnje na valjih, Mladincem najbolj ugaja košarka, članom pa odbojka. V vožnji na valjih so najboljši Rozman Zupanič in Potočnikov«.
Na skupščini KZS sem imel priliko izvedeti nekaj več o pripravah »Pole-tovih« kolesarjev za prihodnjo sezono Predsednik kluba, Un-ger Rudolf, mi je zaupal, da se je klub okrepil s po-
vratniki iz JA to nekaterimi mladinci, ki se pridno udeležujejo treninga v telovadnici. Za prvenstvo Slovenije rta
rimi gledalči. Posebno pozornost je povzročil znani dirkač Rozman, ko je v&led prevelike hitrosti potrgal vezi, M spajajo valje s kazalom obratov.
Polževa dirka na Kumu
Kolesarski klub »Rudar« iz Trbovelj ne pripravlja, svojih članov v telovadnici za novo sezono, ker obstoja v Trbovljah le telovadnica v gimnaziji,
vozači.
valjih se še posebej pripravljajo poleg 1 pa je vedno zasedena. Zato so skie-Rozmana to Podmiljščaka tudi mlajši, nj,li, da sl bodo napravili napj-avo za
| vožnjo na valjih sami doma, s čimer bo omogočen trening vsem vozačem.
! Trboveljski kolesarji so kar preveč ! zaljubljeni v ta šport, ker pišejo, da j j,jm za droge športe ni mar, to sedaj | samo pričakujejo pomladi, ko bodo j mogli spet voziti.
Za kondicijo svojih vozačev pa vseeno skrbijo. Zato eo priredili skupni izlet s kolesi na Kum, najvišji vrh Zasavja, kjer ni bil še doslej nihče s kolesom. Na vrhu so priredili »polževo dirko«, ki je prav dobro uspela in zabavala vse prisotne.
Grajzer Miro ima svoje nazore o zimskem treningu
»Lanskoletni 14-dnevni zimski trening, ki ga je priredila KZS v Ljubljani, je zaradi uspehov, ki so jih vozači dosegli takoj v pričetku sezone dokazal, da je kolesarjem nujno potre-. ben,« je zatrjeval tehnični vodja najmočnejšega silovemiskega kolesarskega | kluba Krim, Zore Ivan, »ta zato bomo j tudi mi pričeli seda j z rednim trenin-! gom, Ker nima društvo več svoje te-i lovadnice, bomo začasno postavili va-; ]je kar v prostorih nove delavnice na ! Starem trgu«.
Kakšne delavnice, če smem vprašati?«
»Kolesarske delavnice Krima, kjer bomo popravljali kolesa vozačem in vsakomur, ki bo pomoč potreboval. Dohodki delavnice gredo v korist matičnega društva, ki delavnico vzdržuje to podpira kolesarsko sekcijo.«
»Koliko vozačev pa Ima trenotno Krim?«
»Trenotno imamo le 12 lednih vozačev in sicer 5 članov, 6 ml edincev-dirkačev ln 1 turista. Vendar še ni gotovo, če se bo Grajzer udeleževal zimskega treninga. O tem ima namreč svoje nazore.«
»Kaj pa mtoli Grajzer o zimskem treningu?«
»Grajzer pravi, da Ima gimnastike dovolj pri dnevnem delu v svojem poklicu. Po poklicu je pleskar. Telovadnica je za one, ki ne delajo fizično In se morajo tam razgibati. Tudi za kratkotrajni trening na, valjih ni nav-


Rozman Oskar Je še vedno eden najboljših slovenskih dirkačev in mar. ljivi trener kolesarjev mariborskega Poleta.
»Seveda je težko vaditi brez telovadnih copat«, se je vtaknil v najin razgovor drugi delegat »Poleta«, in tudi smuške opreme nimamo za vse vozače, ki bi hoteli gojiti smučanje jooit dopolnilni šport.«
»Gledali bomo, da pritegnemo še ostale člane k zimskemu treningu, da bomo v prihodnji sezoni čimbolj dvignili kvaliteto našega kolesarskega športa,« je končal razgovor predsednik »Poleta«
23. decembra je priredil »Polet« uspelo propagandno dirko na valjih
pri Miklavžu na Dravskem polju. Nastopilo je 9 članov to članic, let so vzbudili veliko zanimanje med š-tevil-
dušen, ker je prepričan, da bo dosegel uspeh pri tekmovanju na valjih le, če bo treniral vsaj po dve uri skupno. To je pa seveda zdravju škodljivo-«
»Katere športne panoge pa še gojijo vaši vozači?«
»Vsi člani smučajo. Kadar je dovolj snega, jo mahnejo kar na Katarino to preko Toškega čela pod Smamo goro. Mladinci smučajo posamezno.«
»Katerih tekem na valjih pa se boste udeležili?«
Poleg republiškega prvenstva bomo nastopali na medklubskih tekmovanjih v Ljubljani. Klub sam pa bo priredil dvoboj na valjih z Metalcem iz Zagreba, s katerim se že pogaja.«
Še enkrat 12 vozačev
Tine je načelnik kolesarske sekcije nedavno oživljene »Ilirije« v Zgornji Šiški- Zgodaj vstaja, ker se vozi vsak dan v Kranj, kjer je kot tekstilec uslužtoeo pri Tiskanim- Vrača se šele pozno popoldne. Čeprav utrujen od dela jn vožnje, je po prihodu v Ljubljano njegova prva misel posvečena kolesarjem Ilirije.
Ob vsakem vremenu ga utegneš dobiti v novem domu Ilirije. Ko bo dom dokončan, bo imela kolesarska sekcija v njem kar tri prostore (pisarno, delavnico za popravljanje koles Ln skladišče za rekvizite).
V	jeseni je staknil načelnik Tine v domu med starimi rekviziti tudi zarjavelo napravo za vožnjo na valjih. Skupaj z ostalimi člani sekcije je bila naprava očiščena, popravljena in pre. pleskana. Manjka ji le še ura, vendar za trening popolnoma odgovarja.
V	začetku decembra so pričeli s tre ringom v začasni dvorani pri Martincu- Vsako sredo zvečer vadijo ravnotežje in hitrostno vnžnio na valjih. 12 jih redno obiskuje trening, 5 je dirkačev, 7 pa turistov, med njimi tudi 1 članica.
»Ko bo koncem januarja,« mi je Tine Rojina pravil dalje, »dograjena dvorana v novem domu, bomo dodali še 1 trening tedensko ln sistematično telovadili. Razen tega vsi smučamo, Drmota je celo skakalec. Ce bo mogoče, bomo priredili tudi tekmo na valjih.«
»V čem pa so težave?«
»Za organizacijo tekmovanj nimamo še dovolj izkušeni. Zato sl zelo žel Smoda bi nam priskočili na pomoč izkušeni kolesarski športniki »Ilirije«, tov. Predalič Golob, Žbogar in dragi. Uspeh sekcije v novi sezoni potem ne bo Izostal!«
Smučarske tekme po Sloveniji
Smučarska sekcija Podpeč le, priredila 31. decembra in 1- januar m o čustveni smučarski dan- Spored ie obsegal smuk, veleslalom m teke. Tekmovanje v smuku to veleslalomu ie bilo na Planinci pod Krimom, v tekih na v Podpeči Naibojši v posameznih disciplinah so bili;
Teki — člani: 1 Jerina Tine. 2- Pristavec Polde 3. Peternel Ivan: .1— mladinci: 1. Cimperman Ivan. 2. Makovec Jože 3. Grebenc Jože Veleslalom — člani: 1. Vižta Miha; 2 Pristavec Polde 3. Peternel Ivan: — mladinci: 1. Peternel Lojze 2. Svete Jože. 3. Pristavec Janez.
Smuk — člani: 1. Vižta Miha. 2- Kraljič Jože; — mladinci: 1 Svete Jože, r. --------Ivan; —■* niladlnk^!
Cimperman Ivan;_
SffiL
L Kavčntit Cilka 2. Kavčnik Mari; — pionirji:	L Svete Pavle 2^, Pristavec
članice: 1- Jereb Slava
V nedeljo. 31. decembra', je SK Jezersko priredil tradicionalni »Vrbanov smuk« z Jezerskega vrha do S tul ar ja. Na 2.000 m dolgi progi s 300 m višinske razlike je nastopilo 18 članov ln 8 mladincev.
Tehnični rezultati — člani: 1 Izidor
Šinkovec 1:315	2. Franc Jeki 1:38.5,
3. Peter Šinkovec; — mladinci: 1. Nande Zaplotnik 1:45.0. 2. Milan Kastron 1:52.0. 3. Franci Polajnar.
Andrei Karničar
a is	tua
Je atletsko društvo Kladi v ar plačalo za leto 1951 društveno članarino in članske prispevke ža vse posameznike;
izdaja AD Klsdivar svoj časopis »Atletski glasnik«, ki izhaja dvakrat mesečno;
atletski klub Železničar iz Maribora še vedno ni vrnil Prehodne plakete za »Tek republike«, čeprav ga je Atletska zveza Slovenije k temu že dvakrat pozvala, ln čeprav Je bil zaradi tega že enkrat v rubriki »Ali že veš« (danes je drugič in upamo, da ga ne bo treba še tretjič opominjati);
je pred dveml leti nek neznani atletski strokovnjak Izjavil slovenski rekorderki v teku na 800 m, Blaževi, naj se nikar ne loti atletike, Češ da ni nadarjena za ta šport to da nikoli ne bo znala teči.. •;
rokometni klub Enotnosti redno trenira od zaključka letne sezone, medtem ko Kladivar z zimskim treningom zaradi »preutrujenosti« igralcev še se. daj ni začel;
ima SSD Usnjar iz Šoštanja še sedaj svoje koše in stojala za odbojko in košarko na letnem telovadišču, ker se nihče od odgovornih ne pobriga, da bi jih spravil pod streho. Mimoidočim se nudi kaj žalostna slika ko vidijo naprave vse polomljene to zarjavele ležati v snegu. Poleg tega pa obstoja nevarnost, da se bo lepega dne kdo od mimoidočih teh rekvizitov le »usmilil« in jih »pospravil« tako temeljito, da jih društvo ne bo nikoli več videlo;
stane vstopnica na stadionu Dinama v Zagrebu za vse prvenstvene tekme 25 ali 30 dinarjev, medtem ko pobira Odred za svoje tekme 40 dinarjev« Ta razlika sc pozna tudi na obisku gle» i dalcev, saj Je stadion Dinama vedno I nabito poln, Odreda pa napol prazeih
Najbrž je vsakdo bral v našem dnevnem časopisju, da bo drugo ljubljansko košarkaško moštvo, Enotnost, igra. ralo kvalifikacijske igre za vstop v zvezno ligo. Vsi ljubitelji košarke, kakor tudi igralci sami, so ta odlok Košarkaške zveze Jugoslavije z veseljem po. zdravili.
Ze pred tem, pozneje pa še resneje, so pričeli igralci Enotnosti trenirati
iTudi košarkaši Crvene zvezde bodo igrali v Italiji
S posebnim odlokom Mednarodne košarkaške zveze (FIBE) so dobili košarkaši Crvene zvezde iz Beograda dovoljenje za turnir v Via Reggiu in od-igranje nekaj tekem v Italiji.
Kakor smo že omenili, bodo beograjski košarkaši igrali na tradicionalnem mednarodnem košarkaškem turnirju, ki bo med karnevalom od 24-do 28. januarja v Via Reggio v Italiji. Poleg Crvene zvezde bodo igrali še »Grenoble« iz Grenobla, »Gira« iz Bologne ter domači klub Via Reggio. Pred tem turnirjem bodo »zvezdaši« igrali še 21. januarja v Bologni z Virtusom, Reyerjem v Benetkah in z Gradisco v Trstu.
19. januarja bodo odpotovali v Italijo tile igralci: Gec, Sokolovič, Andrija-ševič, Alagič, Godjič, Demnšar, Curčič, Kalember, Bjegajevič, Jovanovič, Rok-licer in morda še Nebojša Popovič, ki Služi v Splitu kadrovski rok.
Letna skupščina SŠD Železničar
SSD Železničar Ljubljana obvešča vse svoje člane in prijatelje društva, da bo 12. januarja t. m. ob 16. v Domu železničarjev, Masarykova 5, redna letna skupščina ter jih vabi, da se občnega zbora udeležijo v čim večjem števiiu.
ODBOR
Letna skupščina MN0
Mestni nogometni odbor Ljubljana obvešča, da bo letna skupščina 10. t. m. ob 16, popoldne v prostorih FZS, Li-kozarjeva III, z naslednjim dnevnim redom;
1. Otvoritev, 2. Volitve zapisnikarja,
3.	Volitve delovnega predsedstva,
4.	Volitve kandidacijske komisije,
5.	Poročilo upravnega odbora, 6. Dis. kusija po poročilih, 7. Razrešnica staremu odboru, 8. Poročilo kandidacijske komisije ter volitve novega upravnega in nadzornega odbora, 9. Volitve delegatov za skupščino NZS, 10. Razno-
Koncem preteklega meseca je izvedlo športno društvo Fužinar v Gu-štanju prvi del društvenega prvenstva v smuku. Tekmovali so člani, članice, pionirji in pionirski podmladek.
Med člani je zmagal Fanedl Drago, znani guštanjski smučar-tekač in alpski vozač. Med članicami je startala tudi njegova žena, znana tekačica in predlanska republiška prvakinja v smučarskem teku, Fanedi Amca, ki je zasedla tretje mesto. Toda to še ni vse. Poleg »očka in mamice« so nastopili tudi »otročički«. Med pionirji je zrna-
to se pripravljati za kvalifikacijsko | tekmovanje, ki bo meseca marca v Karlovcu. Treninge vodita Pecinič Mi-lorad to Fugina Stane, vodstvo kluba pa se pogaja s tržaškim trenerjem in igralcem Flegom, ki bo že 16. t. m. prispel v Ljubljano to pričel z delom. Fantje, ki imajo veliko voljo, so že sedaj v veliki formi to komaj čakajo tekem
Zanimivo bi bilo, če bi se v prihodnjih dneh srečala v Ljubljani Železničar to Enotnost. Tako bi prišli gledalci po dolgem času spet enkrat na svoj račun. Videli bi reprezentanco Železničarja, ki nas je odlično zastopala na gostovanju v Izraelu, po drugi strani pa košarkaše Enotnosti, ki so kandidati za ligaško tekmovanje.
Poleg »starih« igralcev Fugine, Mrav-Ijeta, Peciniča, Steinerja, Ciglarja in Šerbca I., trenirajo samo mladinci, ki mnogo obetajo.
Zanimive so tudi tekme med mladimi in starimi, ki pa se večinoma končujejo z zmagami starih. Treningi
Kval i f Ikasijj sko tekmovanje za vstop v zvezno namiznoteniško ligo
Zagreb, 7. januarja. Včeraj so se v Zagrebu začela tekmovanja namiznoteniških ekip za vstop v zvezno namiznoteniško ligo. Nastopilo je 9 moštev, ki so bila razdeljena v dve skupini. Prvi dan so bili doseženi sledeči rezultati:
I.	skupina: Sloboda (Zagreb) : Pro-leter (Stari Bečej 6:0, Sloboda (Zgb) : Milicioner (Sarajevo) 6:2, Proleter : Gregorčič (Jesenice) 5:5, Gregorčič (Jesenice) ; Milicioner (Sarajevo) 6:3.
II.	skupina: Železničar (Sombor) ; Poštar (Zgb) 6:2, Poštar (Zgb) ; Bu-dučnost (Niš) 6:4, Železničar (Kranj) : Graditelj (Beograd) 5:5, Železničar (Kranj) : Budučnost (Niš) 6:0, Železničar (Kranj) : Železničar (Sombor) 2:6.
V času poročanja tekmovanje še traja.
AH si že poravnal fljjj naročnino o
Zmaga Železničarja nad Mladostjo
Preteklo nedeljo je bila v Šempetru pri Gorici prijateljska nogometna tekma med zagrebško Mladostjo, članom hrvaitske lige. in Železničarjem iz Nove Gorice Po lepi in borbeni igri je zmagalo domače motvo z visokim izidom 10:2. Gole so dosegli: za Gorico Buletič 4 Kuzmin 2 Mozetič. Chiam-Sussi, Silič in Sušmel po enega. Za Mladost pa so gole dali Perja- in Kolar po enega.	Zorn Fra-nc
gal mali Drago, med mlajšimi pionirji pa sta se uvrstila na prvo to tretje mesto Kristi to Alojz. Torej: pet Fa-nedlov, pet navdušenih športnikov in smučarjev.
To je vsekakor lep primer, ki bi si ga marsikdo lahko vzel za vzgled. Našima marljivima športnikoma na severni meji želimo, da bi še dolgo ostala aktivna v smučarskem športu in še naprej tako vzgajala svoje najmlajše ter napravila iz njih dobre smučarje in vredne člane naše ljudske skupnosti.
so vsak ponedeljek, sredo to petek od 13. do 15. ure na Taboru.
Sedaj pa še, kdo bo igral za Enotnost na bližnjih tekmah: Fugina, Mrav. lje, Šerbec I., Kristančič, Skrjanc, Pavlovčič, Juvan, Šerbec II., Filipaa. Kovačič, Ogrin, Pecinič, Ciglar to Steiner.
Še ena zmaga Partizana v Italiji
PARTIZAN : GIRA (Bologna) 41:32 (21:13)
Partizan: Munčan, Engler 1, Saper
1,	Marijanovič 2, Lazič 3, Stankovič 6, Jovanovič, Blagojevič 2, Stojičevič
2,	Miladinovič 2, Novakovič 2, Loči 20. Zmaga Partizana, v čigar vrstah je
nastopil spet odlični Loči, je zaslužena. Vsi igralci so se lepo borili in si s požrtvovalno Igro priborili zmago nad renomiranim italijanskim moštvom, v katerem igra tudi črnec Strong. Vsi listi pišejo, da je igral Partizan odlično, posebno pa hvalijo izredno igro krila Locija.
Po tej tekmi so košarkaši Partizana odpotovali v domovino.
La Beach — profesionalec
Po izjavi sekretarja avstralske profesionalne organizacije atletov to nogometašev Wrighta v Sidneyu bo znani ameriški atlet svetovni rekorder na 109 m z 10-1 Lloyd La Beach prestopil med profesionalce ter bo kot tak prvič nastopil 13. t. m. v mestu Gee-long v avstralski državi Victoria.
V	Barceloni je v tekmovanju za tra-
dicionalno nagrado Jean Bouina v teku na 10.000 m letos zmagal Beviacqua (Italija) z 28:15.4 pred Hamzom 28:43.2, Ceroujem 28:49.2, Maom (vsi Francija) 29:00.0, Lazzarinijem (I)	29:03.2 to
Quesado (Španija) 29:13.6.
V	brazilskem mestu Sao Paulo je v
tradicionalnem silvestrovskem tekmovanju na 7300 m, v katerem je nastopilo 80 tekačev, med njimi 10 iz Evrope, eden pa iz ZDA, nepričakovano zmagal Belgijec Theys v 22:37-8, vrstni red ostalih pa je bil: 2. Koskela (Finska) 22:41.0, 3. Gaeta-no Oliveira (Brazilija) 22:51.4, 4. Blomster (Finska) 22:54.0,	5. Jean Vernier (Franclja)
22:56.0, 6. Gau (Urugvaj) 22:57,6, 7. Gamberini 23:02.0, 8. Oitica (oba Brazilija (23:08.0, 9. Stone (ZDA) 23:09.0, 10. Sanchez (Urugvaj) 23:14.0.
Pred prvenstvom Evrope v boksu
V	Miianu je zasedala komisija Italijanske boksarske zveze, kjer so razpravljali o organizaciji letošnjega evropskega prvenstva, na katerem pričakujejo, da bo nastopilo okrog 300 boksarjev v vseh 'kategorijah, računajo pa, da bodo na kongresu mednarodne boksarske zveze 12. maja sodelovali delegati najmanj iz 35 do 40 držav. Naslednji dan bodo zasedale posebne komisije, dočim bo prvenstvo od 14. do 19. maja v Milanu.
Prvenstvo Nemčije v drsanju
V	Ftissenu je bilo prvenstvo Nemčije v umetnem drsanju. Naslov prvakinje - je osvojila Erika Kraft, prvak pa je postal Horst Faber.
V	Moskvi in Omsku sta bili prvi tekmovanji sezone v hitrostnem drsanju. V Moskvi je na 1500 m med ženskami zmagala Isakova z 2:94.0, na 500 m za moške pa Sergejev s 45.8, vendar je Golovčenko v Omsku dosegel boljši rezultat 45.6, dočim je na 3000 m zmagal s 5:17.0.
V Moskvi je imela največ uspeha v hitrostnem drsanju Isakova, ki je zmagala na 500 m z 51.2, na 1000 m z 1:45.5 in na 1500 m z 2:45.3, med mo.
Posnemanja vreden primer
Cela družina na tekmovanju v smučarskem teku
Shuhalne tehtne v G-uncljah pri St* Vidu
Mladinci cel® boliš! kakor člani
Ljubljana, 7. jan. Smučarski klub St. Vid je danes organiziral v Gunc-Ijah pri St, Vidu skakalne tekme, katere so se v glavnem udeležili mladinci to nekaj članov. Sodniškemu zboru se je prijavilo 28 mladincev iz raznih društev Slovenije ter samo 6 članov. Za tekme je vladalo izredno zanimanje, saj se je zbralo ob izteku nad 500 gledalcev. Organizacija tekmovanja je bila na vzorni ravni, čeprav je prireditelju delala velike tež-koče majhna količina snega. Skakalnica je bila vzorno urejena: zato so bili doseženi izidi prav zadovoljivi.
Presenetili so mladinci., ki so pokazali izreden napredek to veliko nadarjenost. Predvsem moramo podčrtati uspeh Goriška iz St. Vida, ki je lepo letel po zraku, medtem ko mu je bil doskok zaradi mehkega snega nekoliko slabši. Prav tako sta se odlikovala Dobrin to Paškulm, pa tudi mladi Ro-jina Milan, ki je zasedel 11 mesto, je pokazal izredno lep slog. Današnji skoki so dokazali, da so naši mladinci
V izredno dobri formi in je nujno, da Smučarska zveza Slovenije posveti vso pozornost mlajšemu skakalnemu naraščaju, ker vemo, da bodo le z načrtno vzgojo dosegli še boljše uspehe.
TEHNIČNI REZULTATI: Mladinci: 1. Gorišek Janez, St. Vid, skoki 29.5, 29,5; 12.5 točke; 2. Paškulm Romam. Krim, Ljubljana skoki
27.5,	29; 198.2 točke; 3. Dobrin Jože, Enotnost, 26.5, 28-5; 197.4; 4. Repovž Jaka, Železničar Lj. 27.5, 27; 184 t.; 5. Franko Matija, Udarnik, Kranj,
24.5,	25; 178.1 t. itd.
Člani; 1. Razboršek Ivo. Enotnost, Lj., 25, 26.5; 194.9 točke; 2. Javornik Ivo, Krim, Lj,, 27, 28; 19l‘-9; 3. Dolenc Božo, Krim, Lj., 25.5, 28; 189.6; 4. Erman Tone, s’t. Vid, 21.5, 23; 169.4.
2 smučarski tekmi
V nedeljo 31. decembra, je priredilo športno društvo Vrhnika smučarske tekme, ki so se jih udeležili pionirji, mladinci in člani. Pionirji so tekli na
2 km. mladinci na 4 km. člani pa nS 6 km
Med pionirji je zmagal Matevž Remžgar, med mladinci Matevž Šušteršič. rneu čiam pa Tomaž sttrri.
Po končanem tekmovanju so nastopili še člani in mladinci v slalomu. Zmagal je Zdene Mohar pred Podgornikom in Drašlerjem.
Na 20-metrski skakalnici, ki so jo člani sami zgradili, je zmagal Zdene Mohar pred Šušteršičem in Leonom Moharjem. Izven konkurence je skočil najdlje Zdene Mohar 19 m s padcem.
Drašler Karlo.
Mi
V nedeljo 24. decembra je priredila smučarska sekcija TD Borovnica uspe. le smučarske tekme Tekmovalci so nastopili v slalomu, smuku in skokih na 15-metrski skakalnici. Izidi so;
Skoki — člani:	1 Jože Hribar,
2. Alojz Čepon, 3 Alfonz Okrožnlk; —: pionirji: 1- Alojz Dolenc. 2. Ivan Martinčič. 3. Jože Debevc.
Smuk — člani: 1. Janez Zalar. 2 AL fred Okrožnlk. 3. Franc Turšič: članice: 1. Iva Brence. 2. Andrejika Rot' — pionirji: 1. Jože Debevc 2. Franc Debevc. 3. Alojz Dolenc.
Slalom: 1. Franc Cerk. 2. Stane Novačan, 3. Jože Hribar.
škimi pa je s 198 točkami zmagal Jurij Sergejev, ki je dosegel najboljši letošnji rezultat 44-0 na 500 m.
V letotošuji sezoni bodo v Italiji odprli dve novi umetni drsališči, in sicer bo drsališče v Izložbeni dvorani v Torinu odprto sredi januarja s tekmo med kanadsko ekipo Maple Leafs in Italijani iz Kanade. Drugo umetno drsališče pa bodo odprli koncem januarja v zimsko športnem sre-dišču r Gortini d’Ampezzo. To bo obenem prvo umetno drsališče na odprtem v Italiji.
Prvenstvo Švice v hokeju
V	prvenstvu Švice v hokeju je HC Arosa premagala Young Sprinters 18:0. Na lestvici I. skupine vodi sedaj Ziir-cher SC s 5 točkami iz 3 tekem pred Bernom 4 (3), Baslom 4 (4) in HC Davos 1 (2), v II. pa Arosa s 6 točkami iz 3 tekem pred Lausanneo 4 (2), Grasshopersom to Soung Sprintersom 0 (2).
Švicarsko hokejsko moštvo HC Montana, ki igra v drugi ligi, bo treniral dolgoletni predvojni avstrijski reprezentant Hans Ertl.
Na gostovanju po Zahodni Nemčiji
je sedemkratni prvak Finske v hokeju Ilves Tampere v Krefeldu premagal Freussen Krefeld 3:1, v Neuheimu pa je izgubil proti Bad Neuheim 0:4.
V	tekmovanju za zahodni pokal v hokeju bo kmalu končan prvi del. V. eni zadnjih tekem je belgijsko moštvo Brabo iz Anwersa premagalo nizozemsko ekipo Tilburg 3:2. Lestvica je sedaj naslednja: Haag 11, Entente (Bru-xelles) 9, C. P. Liege in Brabo 7, Amsterdam in Chamonix 6, Racing C. France to Tilburg 2, ameriška vojaška ekipa 0 točk.
Nemška hokejska ekipa Preussen iz Kre-ielda je nastopila v Baslu, kjer je izgubila proti EHC Basel 4:7.
V	Stockholmu je angleško profesionalno hokejsko moštvo Wembley Lions premagalo kombinirano moštvo švedske lige 9:3.
švedsko hokejsko moštvo Gota je na gostovanju v Nemčiji premagalo EV Fiissen 8:4, izgubilo pa je proti SC Riesersse 2:3.
V	Italiji so gostovala 3 avstrijska hokejska moštva. V Alege je HC Ale-ge premagal SV Leoben v prvem srečanju 11:4, v drugem pa je izgubil 5:6. V Ortisei je istoimensko moštvo premagalo Grazer SV 12:3, v Gortini pa je Innsbruck premagal Gortino 3:2.
Nemška in italijanska reprezentanca bo-sta imeli dve srečanji o hokeju na valjčnih čevljih, in sicer prvič 12. t. m. v Mo-deni, drugič pa 19. t. m. v Frankfurtu.
Na teniškem stadionu Rolland-Garros v Parizu so postavili napravo za prvo umetno drsališče na odprtem, vendar zaradi tehnične napake niso mogli na otvoritvi odigrati napovedanih hokejskih tekem.
Tri kolesarske dirke »Šest dni«
V	Munstru je v kolesarski dirki »Sest dni« zmagal italijanski par Ri-goni-Teruzzi pred bratoma Hormann (Nemčija) in parom Roth-Mirke (Svi-ca-Nemčija).
Adolfo Leoni in Greste Conte, odlična italijanska kolesarska cestna dirkača, bosta sodelovala od 2-—7. februarja na mednarodni kolesarski dirki »Sest dni« v Amversu, nakar bi morala nastopiti tudi v dirki »Sest dni« v Parizu koncem februarja in v začetku marca.
Odpovedane nogometne tekme avstrijskim klubom v tujini
Več avstrijskih nogometnih klubov
je dobilo v zadnjem času odpovedi iz inozemstva za njihove nastope, ki so bili že sklenjeni. Wacker, Vienna, Vorwarts in nekateri drugi klubi so imeli dogovorjene daljše turneje po Nemčiji, vendar so jim nekateri klubi iz raznih vzrokov odpovedali tekme. Enako se je zgodilo tudi Rapidu, ki je v zadnjem trenutku moral odstopiti od svoje dolgo pripravljene južnoameriške turneje. Kakor je izjavil mednarodni sekretar avstrijske nogometne zveze Kolisch, bodo vso zadevo
izročili FIF, kolikor posredovanje avstrijske zveze za odškodnino ne bo imelo uspeha.
Nogometno moštvo Sao Paula iz Brazilije bo prišlo konec marca na gostovanje v Evropo. Svojo prvo tekmo bo igralo 26. marca v Genovi proti istoimenskemu italijanskemu klubu, nato pa bo odpotovalo v Švico to Nemčijo ter se 25 aprila ponovno vrnilo v Italijo, kjer bo odigralo še tekmi z La-ziom to Internazionalom.
Mednarodna tekmovanja »Canterbury Centennial Grames«
V	Christchurr.hu (Nova Zelandija) so bili v nadaljevanju mednarodnih tekmovanj »Canterbury Centennial Ga-mes« doseženi naslednji važnejši rezultati v plavanju — 100 y prosto: Beaumont (Kanada) 59.6, Me Lane 59.9, Heusner 61.0, 440 y prosto: Heus-ner 4:56.1, Mc Lane, 220 y hrbtno: Wolf (vsi ZDA) 2:39.6; ženske — 110 y prosto: Schumacher 1:06.2, 110 y hrbtno: Gaillard (obe Nizozemska) 1:17.2, 220 y prosto: Schumacher 2:30-6.
Na plavalnem tekmovanju v Gandu (Belgija) je Raymond Vergauwen v 8 dneh dvakrat izboljšala belgijski rekord na 100 m prsno, in sicer prvič z 1:24.2, drugič pa z 1:22.7.
Portugalska premagala Španijo v rokometu 7 :5
V	Lizboni je reprezentanca Portugalske premagala Španijo 7:5 v rokometu.
Prvenstvo ZSSR v telovadbi
V	Leningradu je biio prvenstvo ZSSR v telovadbi. Naslov prvaka je osvojil pri moških Viktor čukarin, pri ženskah pa Galina Urbanovič.
Francoska teniška lestvica 1950
Službena lestvica francoske teniške zveze za leto 1950 je naslednja: L—2-Marcel Bernard to Bernard Destre-meau, 3. Robert Abdesselam, 4.—6. Jean Ducos de la Haille, Paul Remy in Jacques Thomas, 7. Henri Pellizza, 8. Christian Grandet. 9.—10. Jean Becker to Guy Delhomme; ženske: L—2. Nelly Adamson in Annemarie Seghers, 3. Jacqueline Boutin, 4- Ar-lette Halff, 5.—7. .Tosette Amouretti, Gillette Bucaille to Maud Galtier, 8.—11. Gilberte Jamain, Raymonde Jones Veber, Jacqueltoe Marcelin in Suzanne Pannetier.
Mazanje smuči, dragi čitatelji, je znanost. Prava znanost, ki jo le malokdo obvlada, pa tudi naučiti se mazanja n; lahko. Ni nam namreč znano, da bi bila kje na svetu fakulteta, kjer bi predavali predmet »mazanje smuči« to to najbrž iz tega razloga, ker za to ne bj bilo dovolj profesorjev. Vsak, ki to polje znanstvenega udej. Stvovanja obvlada, čuva namreč skrivnosti mazanja zase :— in še fcatoo ljubosumno jih čuva! Tu se vprašanje lova. rištva, prijateljstva, sorodstva itd. neha. Pri drgnjenju drsnih ploskev, nanašanju raznih masti, kllstrov, voskov, vazelinov to laikov smučarji ne poznajo šale (govorimo namere o pravih smučarjto tistih na pr., ki so bili že najmanj enkrat v časopisu). Najhujši pa so tekači. Morda zato, ker mažejo na, svoje smuči največ to najrazličnejše maže, ali pa zato, ker je zaradi slabega mazanja že marsikateri favorit tekmovanja ves izmučen prisopihal šele deseti ali petnajsti na cilj.
Ce ne verjamete, dragi čitatelji, pa vprašajte stare smučarje, ali pa mi povejte, kako se maže v mehkem, trdem, gnilem, kako v starem, novem, betonskem-, suhem, hitrem ali počasnem snegu? (take in še množico drugih izrazov za sneg najdete v vsakem smučarskem leksikonu, v vsaki koči, kjerkoli v hribih. Na žalo-st pa še ni bil tiskan in bo v prihodnje ena izmed nalog naših piscev in sesitav-Ijalcev raznih knjig in brošur, da bodo dali v tisk leksikon smučarskih izra-zov.) Torej, kako mazati v toliko različnih vrstah snega, je znanost, ki jo obvlada le malo ljudi.
Zadnjič smo sedeli v neki planinski koči v veseli družbi pravih in nedeljskih smučarjev. Marsikaj so pove-dali. Eden je na primer pripovedoval, kako je zletel čez 300 m visoko steno, napravil tri ali celo štirikratni sa-lto (točno se ne spomni) to se potlej, pod steno, ves vesel odpeljal naprej ker si ni niti smuči polomil.
Ko je končal, je drugi začel godrnjati o smučarski latinščini, ki je baje še stokrat hujša kakor lovska. Vendar pa mu dekleta iz Zagreba, ki so prišla na smučanje s kompletno toaletno in pomanjkljivo smučarsko opremo, niso dala do besede.
Nato je tisti, ki je godrnjal o smučarski latinščini, povedal, kako je prenočeval v neki majhni, zapuščeni in globoko zasneženi koši, daleč v hribih, in ga je prišlo strašit. Dva hudiča je baje nagna-l s palicami, tretjemu pa je celo kos repa odtrgal, ki ga od tedaj _nosi za talisman. »Ce ne verjamete, vam ga lahko pokažem,« je rekel to privlekel iz žepa nekaj, kar je bilo čudovito podobno kozlovemu štrclju.
Zmagoslavno se je nasmehnil, ko je pogledal v široko odprte oči deklet pod temnimi obrvmi in nato čez ramo poškilil na skakalca s tristometrske stene.
Tretji, ki je doslej molčal, pa je začel pripovedovati, kako je romal s smučmi po neki ozki polici, sredi zasnežene stene. Levo navpična skala, desno prepad, hodil je počasi in previdno, ker če bi zdrsnil, najbrž ne bi imel takšne sreče kot tisti, ki je baje letel 300 m globoko in si "še smuči ni polomil (kar pa se njemu osebno zdi
vomlj-ivd).	„	,
Hodil je torej lepo to previdno, ko se naenkrat prl-aže pred njim medved. Pravi, pravcati medved, velikan ogromnimi šapami, ki se je postavil na zadnji nogi l grozeče zarenčal. Bil je najmanj tri metre visok. Sa-
Kogi J sire:
0 mazanju smuči, tekačih in smučarski latinščini
motni smučar se je silno prestrašil, se kljub nevarnosti, da bi zdrknil tisoč metrov globoko, obrnil in jo hotel ucvreti nazaj. Ko pa je pogledal po poti, odkoder je prišel, je videl, da tudi tam stoji medved. Se večji je bil kakor prvi to stal je komaj pet metrov oddaljen od njega (za vprašanje nekega poslušalca, kaj neki je kar dva medveda prebudilo iz zimskega spanja, se pripovedovalec ni zmenil).
Siromak nikamor nf mogel, spredaj medved, zadaj medved, desno stena, levo prepad ...
Govornik se je zamislil in dvakrat, trikrat globoko potegnil dim iz cigarete.
»In kaj. . kaj potem... ?«, je vprašalo eno Izmed deklet, ki so brez sape široko odprtih oči to živordečih ust strmela v pripov-edovalčeve ustnice,
»Potem... Aha!« se je ta zdramil iz globoke zamišljenosti. »Potem, veste, sta skočila name to me požrla...«
Ali si že dobil mrzli tuš za vrat? Dekleta iz Zagreba so skočila prav tako pokonci, kakor bi jim kdo vl-il polno vedro ledene vode zanj to odjadrala na skupno žensko ležišče.
Ker so ostali pri mizi sami bolj resnični smučarji, so se začeli pogovarjati o raznih smučarskih zadevah in prišli končno s tehnike, sonožnega smučanja, uporabe plužne to vzporedne kristljanije, na mnogoobravnavaimo temo — mazanje.
»Da, mazanje!« je eden izmed njih globoko vzdihnil. »Pri nas tekačih, dragi moji, je to še posebno velikega pom-ena, Ce ne namažeš prav — vsa mesta od prvega do desetega so šla po gobe. Ne verjamete? Sicer pa, kaj veste vi o mazanju,« se je zaničljivo zmrdnil, »Na smuči daste lak, pa gremo v dolino, da je ves-elje! Pa ga poizkusi namazati na naše- Namesto treh ur ali še manj, boš hodil trideset kilometrov najmanj tri dni!«
Naslonil se je nazaj, napravil globok požirek iz skodelice čaja to nadaljeval:
»Povedal vam bom, kako sem prvič tekmoval na državnem prvenstvu v tekih, pa boste videli, kakšnega po-mena je mazanje.
Bilo je to meseca februarja leta 1947 na Bledu. Bil sem še popoln začetnik to zastopal sem neko majhno fizkulturno društvo, ki ga živ krst ni poznal.
Na prvenstvu so nastopili vsi »asi«. Od daleč sem občudoval Smoleja. Knifica, Razingerja, Zemvo in tako dalje. Blizu si še upal. nisem, kje pa! In veste, tekaške smuči sem si izposodil, svojih namreč nisem imel.
Vse tri d-nl prvenstva je bilo kakor za stavo. Voda je drla . po cestah kakor po hudourniških strugah to v vsaki kotanji se je napravilo celo jezero. Na večer pred tekom na 15 km sem se vkradel v shrambo za smuči, jih odnesel ven in prvič v življenju poizkusil, kako neki se s takimi dilcami teče. Bile so mi kar prelahke, kakor da bi na nogah ničesar ne imel, in spat sem šel z upanjem, kaj bi tajil, vsaj na tretje, četrto, v najslabšem slu--čaju .— p-eto ali šesto mesto.«
»Aha-, poznamo takšne tiče, ki bi radi kar tako.., brez treninga in tako dalje...« je ne-kdo rekel,
»Počakaj bratec, »je odvrnil pripovedovalec. »Kdo pa pravi, da nisem treniral, Samo s ka-ndahar vezm-i, da veš!« Zopet se je obrnil k omizju in nadaljeval:
»Drugo jutro je še huje deževalo. Uro pred startom sem šel v shrambo za smuči. Mislil sem, da bom prvi tam. In kaj sem videl? Vsi, kolikor jih je bilo, so se vrteli okoli svojih dlti, jih drgnili, mazali to spet drgnilL ' V kleti je smrdelo po najrazličnejših mažah, nekdo je držal v roki gorilnik to vžigal v ploskve neko temno reč, drugi je drgnil po njih z dlanmi, tretji s plutovino, četrti je nekaj iztiskal iz najrazličnejših tub, peti je brskal po velikanski škatlj.i z vsakovrstnimi mažami — kratko to malo — saj sami veste, kako je pred tekmo v shrambi za smuči.
Jaz sem stiskal v žepu zavitek »Tempo 1« ali »Tempo 2«, ne spomnim se več. Ko pa sem videl, s čim vse mažejo ti mojstri, sem le dobil pomisleke. Vrag ve, menda pa le ne bo dobro, če bom šel s tem preko smuči. Toda s čim naj mažem? Najbolje bo, da pogledam.
Rečeno, storjeno. Začel sem hoditi okoli to gledati, kaj neki nanašajo na dilce. Takšnih debelih ploskev maže še nikdar v življenju nisem videl. Pol centimetra tiste črne smole je že bilo na smučeh in vedno znova so nekaj nanašali, kaj pravzaprav, nisem vedel, Vprašati pa seveda nisem hotel — kaj mislite — bilo bi me le malce sram, da bi zvedeli, kakšen zeleni začetnik sem še.
In glej! Komaj sem prišel v bližino kakšnega, ki je prav vneto drgnil, mi je pokazal hrbet to se obrnil tako, da nifcakcp- nisem mogel videti, kaj neki dela. Vrtel sem se okoli njega, on pa s smučmi vred pred mano. Ko sem videl, da mi nikakor ne uspe, sem jo mahnil k drugemu. Pa se mi je tudi pri tem zgodilo prav tako. Naposled se mi je zdelo le preneumno da bi se vrtel okoli teh ljudi. Zato sem enega izmed njih vprašal:
»Poslušaj, prijatelj, kaj misliš, kako bi bilo najbolje namazati?«
»Ce me ubiješ, ti ne morem povedati,« je rekel to vneto drgnil po ploskvah
»Seveda,« sem pr vadil. »Takšno prekleto vreme, da človek res ne ve, kaj to kako bi. V ostalem — s čim pa mažeš ti?
»Oh, veš, »je odvrnil. »Tam nekje sem Iztaknil neko staro mažo, tale klister, pa — mažem. Nekako bo že šlo.«
Ves čas me ni pogledal, ampak se kar naprej obračal s hrbtom proti meni. Ker sem bil tih, pa je končno le poškilil nazaj to ko je videl, da strmim v poln kovček najrazličnejših maž, smol, voskov in tako dalje poleg njega, ga je hitro zapri in nadaljeval s svojim delom, kakor da me sploh ne bi bilo.
»A, tako,« sem rekel. »Brez zamere. Ampak — ali bi ml lahko posodil malo tega klistra? Meni so, veš, zmaiknili na vlaku nahrbtnik, kjer sem imel takole reč.«
Z glavo sem namignil proti kovčku z mažami. »Zdaj pa nimam s čim mazati,«
»Kje pa, tovariš!« je odvrnil. »Saj vidiš, da imam sa-mo še to!« Pod nos mi je molel skoraj prazno tubo klistra. »Tale, hm (odkašljal se je), kovčeg pa ni... veš, od mojega prijatelja je, pa ne morem — saj razumeš?«
Pogledal me je kakor češ: »Dragi moj, jaz ti ne morem pomagati, zdaj pa le glej, da izgineš ..,
Srečo sem poizkusil tudi pri drugih. Toda glej čudo! Vse tiste tu-be to zavitki m-až v neštetih zavojih, niso imele pravih lastnikov. Eden je rekel, da bi mi že dal, pa mu stric ne pusti; drugi je trdil, da mu stara mati dela nad mažami kontrolo, kadar pride domov to da ima omejen kontingent, ki bo še zanj premajhen; tretji je razlagal, da si jih je izposodil od sestrične, ki je menda evropska prvakinja v teku na 50 km in tako dalje to tako dalje. Pomagati mi je hotel samo eden. Rekel je, da mi posodi najfinejši švedski lak za teke. Pod nos mi je molel pločevinasto posodo in se razvnemal: »Rečem ti — najboljša roba! Kar s tem namaži, pa boš videl, kako bo šlo!« Ker pa se mi je zdelo, da- se je malce hudobno nasmehnil, sem raje odklonil vabljivo in dobrohotno ponudbo.
Preostalo mi torej ni nič drugega, kakor da sem začel stikati po koteh to strgati klister iz starih tub. Za eno smučko sem ga še nekako nastrgal, za drugo ga je pa zmanjkalo. Tako sem šel na start z eno smučko, ki je bila namazana z najrazličnejšimi vrstami kllstrov, druga pa je bila gola in prazna.
Kako sem potem tekel, sl lahko mislite. Dva koraka naprej, enega nazaj, dva naprej, enega nazaj itd. — šlo je kakor po olju vse do tistega strmega vzpona, ko se je ritem teka izmenjal, Sel sem namreč dva koraka naprej, nazaj pa enega to pol. Tam me je tudi prehitel tisti, ki je rekel, da si je maže izposodil od svojega prijatelja. Zdelo se ml je, da me je prav čudno pogledal, tako nekako posmehljivo to zato sem se pognal za njim, kolikor sem le mo-gel, toda na žalost mi je kmalu Izginil izpred oči. Kaj pa mislite — jaz dva koraka naprej, enega to pol (v najboljšem slučaju samo enega) nazaj, on pa lepo kakor po stopnicah..,
In naprej? Z mojo nenamazano smučjo, veste, bi pri vzponu še nekako šlo, nagajala mi je le tista namazana. Pri smuku pa je bilo narobe. Namazana je kar lepo drsela po smučinah, po katerih je drla voda, upirala se je pa nenamazana, ki nikakor ni hotela za rjo. Tako se je zgodilo, da sem bil... khm ...« odkašljal se je ,
»Kateri,« je eden vprašal.
»Kateri? Tam nekje v sredini zadnjega konca,« je pripovedovalec odmahnil z roko. »Sicer pa se je tudi Tonetu Razingerju pripetilo isto. Slabo je mazal, pa je bil šele petnajsti. Pomislite, favorit prvenstva!«
No, dragi čitatelji, pa recite, če mazanje smuči ni znanost to sicer znanost, ki se je ne da naučiti, ker
tisti, ki jo obvlada, noče učiti tistega, ki je ne obvlada. Tako je bilo in tako je še danes po vsej širni Sloveniji od Pokljuke do Murske Sobote, to od Pokljuškega doma do Sušaka...
frtev tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani S Odgovorni urednik Igor Prešern ~ Uredništvo In uprava Ljubljana, Llkozarjeva ulica — Telefon 33-85 ob nedeljah popoldne 55-22 da 26, Čekovni račun uprave st. 602-90331-0 n Celoletna naročnina 240 din, polletna 120 din, četrtletna 60 din,