Letnik XXI. Ocena rezultatov gospodarjenja v letu 1986 Po statističnih podatkih so se razmere na gradbenem trgu v letu 1986 sicer malenkostno izboljšale, saj so se investicijska izplačila v primerjavi s preteklim letom povečala za okoli 28%, vendar še vedno ne moremo govoriti, da so bili pogoji za gospodarjenje v letu 1986 lahki. Še vedno gradbinci bijemo hud boj za zaposlitev svojih proizvodnih zmogljivosti, enako velja tudi za ostale naše dejavnosti, za katere so se tržni pogoji prav tako zaostrili, kljub vsemu pa lahko ugotavljamo, da so bile naše proizvodne kapacitete tudi vtem letu sorazmerno dobro zasedene. Prav temu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da so doseženi poslovni uspehi po zaključnem računu, o katerih bomo govorili v nadaljevanju, dokaj ugodni. 1. Uresničevanje planov Plan proizvodnje so realizirale vse temeljne organizacije, tudi tiste, za katere je med letom kazalo, da ne bodo uspele. Na ravni delovne organizacije smo ustvarili 41,7 milijard neto realizacije, kar je 17% nad planirano in za 117% več kot v preteklem letu. Visok odstotek rasti realizacije glede na preteklo leto je seveda v veliki meri posledica rasti cen, ki so dosegle skoraj 96% rast. Cene gradbenih materialov so rasle sicer nekoliko počasneje od povprečja, prav tako tudi cene goriva in energije, izredno visoko rast pa so dosegli osebni dohodki, saj smo želeli v čim večji meri ujeti korak z rastjo življenjskih stroškov. Tako so naši poslovni stroški v globalu presegli planirane, kar ima za posledico nedoseganje planskega pokritja III. Dosežena stopnja pokritja III na ravni delovne organizacije je 3,7%, medtem ko znaša planirana 5,8%. Z negativnim pokritjem III je zaključil le tozd Togrel, ki pa je v primerjavi s prejšnjim letom svoje rezultate kljub temu izboljšal. 2. Zaposlenost, izkoriščenost delovnega časa in osebni dohodki Poprečno število zaposlenih iz ur se je zmanjšalo s 4.581 v letu 1985 na 4.455 ali za 3%, še vedno pa je za 7% nad planom. Povprečno število zaposlenih po stanju konec meseca pa znaša 4.270 ali za 1% več kot lani. V strukturi izkoriščenosti delovnega časa glede na leto prej skoraj ni sprememb, saj je delež efektivnih ur le za 0,2%, delež izostankov pa je enak prejšnjemu. Delež nadur se je povečal za 24% v skupnih urah. Povprečni bruto osebni dohodki iz dohodka so se v masi povečali za 158%, povprečni čisti osebni dohodek na delavca pa se je povečal za 139% in znaša na ravni DO 101.575 din. Za gospodarstvom Slovenije zaostaja Pionir z osebnimi dohodki za okoli 10% (po- datek za gospodarstvo je za obdobje I—IX/86), z visokimi gradnjami pa nekako lovimo korak. 3. Celotni prihodek, dohodek in njegova delitev Celotni prihodek znaša na ravni DO 41,6 milijard, kar je za 6% nad planiranim in za 96% več kot v preteklem letu. Doseženi dohodek je višji od planiranega za 29% in za 168% večji ko leto prej, čisti dohodek pa presega plan za 25% in je za 156% večji kot v preteklem letu. V strukturi dohodka so velik porast dosegle obveznosti iz dohodka. Te so za 208% večje kot prej in presegajo plan za 38%. Osebni dohodki in skupna poraba so za 166% višji kot v preteklem letu in presegajo plan za 30%, kritična pa je ponovno akumulacija. Ta se je v absolutnem znesku sicer povečala za 1,77%, vendar pa njen delež v dohodku pada. Prav tako tudi ne dosega planirane akumulacije. Izgube sicer ne izkazuje nobena temeljna organizacija, so pa nekatere zaključile po-.slovno leto na robu rentabilnosti in te bodo morale sprejeti učinkovite ukrepe, da bi se v letu 1987 poslovanje izboljšalo. 4. Izvajanje resolucij in družbenih dogovorov Z ozirom na interne samoupravne splošne akte usklajujemo razporejanje dohodka z družbenimi usmeritvami na ravni delovne organizacije. Gledano z vidika delovne organizacije kot celote smo tudi v letu 1986 zadostili osnovni resolucijski zahtevi, ki določa, da smejo osebni dohodki in skupna poraba rasti le skladno z rastjo dohodka. Tako znaša rast dohodka 168% v primerjavi z enakim obdobjem prej, osebni dohodki in skupna poraba pa so porasli za 166%. Ugodna sta tudi kazalec dohodek na delavca in dohodek na povprečno uporabljena poslovna sredstva. Prvi je za 176% večji kot prej, drugi pa za 10%; slabša kot v preteklem letu pa sta kazalca akumulacije na povprečna uporabljena poslovna sredstva, celotni prihodek na materialne stroške ter akumulacije v dohodku. Kakšna so naša razmerja glede na doseženo razmerje v panogi, bo mogoče vedeti šele, ko bodo na voljo panožni kazalci. Medtem ko še razpravljamo o doseženih poslovnih uspehih v letu 1986, pa smo že krepko v tekočem poslovnem letu, za katerega se obetajo prav taki ali še težji pogoji za gospodarjenje kot so bili v letu 1986. Poleg vseh obstoječih problemov in težav, ki smo jih že nekako vajeni, moramo v tekočem letu računati še z vplivi sprememb nekaterih sistemskih zakonov, zlasfi zakona o ugotavljanju celotnega prihodka in dohodka, ki bodo bistveno zaostrili pogoje za pridobivanje dohodka. Predvsem bodo posegli v politiko delitve dohodka, v oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki bodo v tesni odvisnosti od produktivnosti dela in doseženih rezultatov poslovanja. Novi predpisi pa naj bi zlasti preprečili pridobivanje in razporejanje inflacijskega dohodka, torej dohodka, ki ni rezultat dela delavcev, zato bodo v tem letu še posebej prišli do izraza iskanje notranjih rezerv, prihranek pri vseh materialnih stroških in dvig delovne storilnosti. CELvth! ~PliHC0£K- tlOHji) Pit 25. februar 19 številka 2/T96 2 ■■j. . Cel. prih. Dohodek Čisti doh. Del ČD za OD in SP Del ČD za AK Doh.ne del. AK v DOH. Han" " 86 D o še .t 7 "IITd" 86 PIS5 86 Dosezi IRL" 86 ■■ “PTan— 86 —D5iez."“Iil!5' 86 —PIŠE-"" 86 ■" Bošez ‘ IfTD' 86 —Plan"' 86 DoSeFriK'5"FTan VZše/'. 86 86 86 ■ir(5"?ISE'5oi^L-ČfD TOZD H. n. 8.661.200 9.105.633 lo5 1.890.000 2.564.136 136 1.443.loo 1.898.935 132 1.327.400 1.746.369 132 115.700 152.566 132 1.871 2.536 136 6,12 5,94 97 TCZD rj. '7.000.000 6.661.800 95 l.o85.7oo 1.553.972 143 8I5.000 1.157.478 142 722.000 1.074.835 149 93.COO 82.643 e9 1.694 2.638 156 0,57 5,31 62 TCZD Zrš. S.86o.ooo 7.174.285 lo5 1.4o9.2oo 1.752.264 124 l.lo3.7oo 1.288.657 117 988.000 I.208;566 122 115.700 8o.o91 69 2.o42 2.558 125 8,21 4,57 56 TCZD Zag. 3.6o7.ooo 3.624.o21 loo 630.000 628.424 loo 48o.9oo 475.126 99 448.000 467.57o lo4 32.900 7.556 >3 1.8o5 1.736 96 5,22 l,2o 23 TOZD HKI 7.3o5.5oo S.354.I03 114 2.4oo.ooo 3.058.031 127 1.678.9oo 2.117.558 126 I.523.000 1.985.257 13o 155.900 132.321 65 2.386 3.317 139 6,5o 4,32 66 TOZD LC 9Qo.ooo 1.086.376 111 395.000 4o4.o77 lo2 29o.2oo 266.597 92 232.800 250.234 lo7 57.4oo 16.163 28 2.9o4 3.673 126 ’A53 4,00 26 TOZD Tog. 1.053.000 1.290.413 123 3I6.000 4oo.l96 127 2o8.1oo 253.954 122 192.500 253.403 132 15.600 551 4 2.019 2.7o4 134 3,99 o,13 3 TCZD PB 359.000 424.492 118 222.000 296.772 134 I6I.000 208.842 150 148.5oo 196.961 133 12.500 11.871 95 2.643 3.854 146 5,63 3,99 71 TOZD Ker. 7&0.000 773.054 lo2 270.000 324.085 12o 172.900 206.655 159.500 191.692 12o 13.600 12.963 95 2.16o' 2.868 133 5,o4 4,oo 79 TCZD Neti. 389.500 455.130 117 246.5oo 258.298 lo5 lo2.9oo 126.699 125 95.200 118.226 125 7.700 7.873 lo2 1.375 2.853 2°7 5,38 3,99 74 TOZD TKI 688.000 924.295 134 462.9oo 621,ol9 134 323.600 44o.621 136 243.280 347.781 143 8o.32o 92.84o 116 4.025 5.496 13717,35 14,94 86 TOZD za in^.Saraj. 520.000' 519.763 loo 131.700 113.855 86 114.2oo 97.184 85 53.900 36.914 68 60.300 6o.27o loo I0.980 lo. 35o 94 45,^ 52,94 U6 DSSS 9o9.5oo 1.224.44o 135 530.000 824.335 156 392.500 6o2.26o 156 392.500 6o2.26o 153 - - 2.500 3.799 - - DS II 3 lo2.32o 133.167 130 loo.470 131.6o3 131 84.73o 106.647 126 84.73o 106.647 126 - " 2.392 3.374 141 - - DO 39.099.7oo 4l.617.8o3 l06 9.892.500 12.738.o2o 129 7.294.000 9.140.355 125 6.535.580 6.482.645 13o 76o.62o 657.710 86 2.I0, 2.876 137 7,67 5,16 67 Opomba: Podatki so ooo din Pomen oznak: DOH - dohodek ČD - čisti dohodek OD - osebni dohodki SP - skupne porabe AK - akumulacija Stanje varstva pri delu v letu 1986 I. POŠKODBE PRI DELU V letu 1986 smo imeli v GIP Pionir Novo mesto 334 poškodb pri delu, kar pomeni v indeksu na vse zaposlene 8,5%. V primerjavi z letom 1985, ko smo imeli 305 poškodb oziroma 7,5%, se je stanje nekoliko poslabšalo. Med poškodbami smo imeli eno poškodbo težjega značaja in eno smrtno poškodbo. Največkrat so kazalci med seboj tesno povezani. To lepo kaže »oblika« — vbod, »materialni povzročitelj« — žebelj in »vzrok« — neuporaba osebnih varovalnih sredstev. Neuporabo osebnih varovalnih sredstev lahko poimenujemo tudi s kršenjem varnostne in delovne discipline. Zakon o spremembi zakona o varstvu pri delu okarakterizira to za hujšo kršitev delovne obveznosti, tako za delavca kot za njegovega vodjo. Zanimivi so tudi podatki, kateri deli telesa so bili najpogosteje poškodovani: poškodb — glava 20 — obraz 5 — oči 32 — roke 77 — prsti rok 96 — telo. 22 — noge 92 Kljub temu da so najpogostejše poškodbe nog in rok, pa je zaskrbljujoče stanje poškodb glave in oči. Te poškodbe so običajno najbolj občutljive in puščajo trajne posledice, če že ne invalidnost. Prikazana analiza poškodb pri delu je za celotno delovno organizacijo GIP Pionir. Prav je, da si pogledamo tudi stanje poškodb pri delu po tozdih. Pri tem uporabljamo naslednje kazalce: — število poškodb pri delu, — odstotek %: število poškodb na 100 zaposlenih, — resnost: izpadli delovni dnevi v primerjavi na opravljene delovne ure (na 1,000.000 ur), — pogostost: število poškodb pri delu na opravljene delovne ure (na 1,000.000 ur). POŠKODBE TOZD število % resnost pogostost Gr. sektor Novo mesto 86 9,3 4963 56 Ljubljana 45 7,8 866 49 Krško 48 7,7 678 46 Zagreb 29 9,3 798 53 Zaključna dela Metlika 3 4,5 289 28 TOZD MKI 106 11,9 1005 70 TOZD LO 11 9,8 548 55 TOZD TOGREL 18 11,5 784 71 TOZD Keramika 5 4,3 265 28 TOZD PB 4 5,2 365 28 DSSS, DS IB, DS DS, TKI 8 1.9 116 11 DO 363 8,5 1066 51 Opomba: Rezultati poškodb pri delu po tozdih se razlikujejo od analize po ustaljenih kazalcih zaradi neusklajenosti bolniških listov s prijavami. Za oceno »pogostosti« in »resnosti« uporabljamo že ustaljeno primerjalno tabelo: Pri analizi poškodb se poslužujemo treh ustaljenih kazalcev: a) oblika poškodbe: kako je prišlo do poškodbe, b) materialni povzročitelji: kaj je delavca poškodovalo, c) vzrok: zakaj se je delavec poškodoval. V letu 1986 so ti kazalci naslednji: a) Najpogostejša »oblika« — udarec predmeta — padec predmeta — vbod — padec na isti ravni — stisnjenje poškodb pri delu: 75 poškodb ali 21,81% 41 poškodb ali 11,92% 38 poškodb ali 11,05% 31 poškodb ali 9,89% 31 poškodb ali 9,02% b) Najpogostejši »materialni povzročitelj« je: — gradbeni material 99 poškodb ali 28,78% — tla 48 poškodb ali 13,96% — ročno orodje 34 poškodb ali 9,89% — žebelj 28 poškodb ali 8,14% — tujek 26 poškodb ali 7,56% c) Glavni »vzroki« poškodb pri delu so: — nepravilni del. postop. 62 poškodb ali 18,03% — neuporaba os. varov. sred. 50 poškodb ali 14,54% — pomanjkanje del. izkušenj 39 poškodb ali 11,34% — spolzka tla 25 poškodb ali 7,27% — neočišč. gr. les. žeblj. 23 poškodb ali 6,68% ocena pogostost resnost prav dobro do 20 do 500 dobro 20 — 60 500 — 1000 slabo 60 — 100 1000 — 2000 zelo slabo nad 100 nad 2000 Resnost ima v tozdu Gradbeni sektor Novo mesto oceno »zelo slabo« zato, ker so imeli v prejšnjem letu eno poškodbo s smrtnim izidom. Pri taki poškodbi se pri izračunu resnosti upošteva 7500 dni izostanka II. STRUKTURA IZOSTANKOV Pred izračunom stroškov zaradi poškodb pri delu je prav, da si pogledamo strukturo vseh izostankov v letu 1986. Kot osnovo za razmišljanje o tej problematiki si poglejmo, koliko smo lani delali in koliko izostajali: d'. [^□[EELltj^OOra 3 — efektivne delovne ure: 7,034.080 ur ali 77,9% — izostanki: 1.995.364 ur ali 22,1% skupaj: 9,029.444 ur ali 100% Nekateri izostanki kot letni dopust, državni prazniki, izostanki za izobraževanje in podobno so planirani, je pa še veliko ostalih izostankov, ki bi jih lahko zmanjšali. Poglejmo si najprej strukturo vseh izostankov v letu 1986 A. PLAČANI IZOSTANKI: 1. letni dopust 849.585 9,4% 2. izredni plačan dopust 21.748 0,2 3. državni prazniki 278.642 3,2 4. izobraževanje 29.505 0,3 5. refundacije 10.099 0,1 6. zastoji 106.944 1,2 skupaj: 1,296.523 14,4% B. BOLEZNINE: 620.015 6,8% Opobma: Med izgubljenimi urami zaradi boleznin je 67.762 ur zaradi poškodb pri delu in na poti, kar predstavlja 0,75% vseh izostankov. C. NEOPRAVIČENI IZOSTANKI 22.902 0,3% D. NEPLAČANI IZOSTANKI 55.924 0,6% SKUPAJ A — D = 1,995.364 ur ali 22,1% III. STROŠKI POŠKODB PRI DELU Stroške, ki nastajajo zaradi poškodb pri delu, delimo na vidne (direktne) in nevidne (indirektne). A. Vidni stroški 1. Bolniška: a) izpad delovnih ur: b) povprečni bruto urni OD: SKUPAJ a x b = 53,438.530 din 2. Sanitetni material: SKUPAJ 1 + 2 = 53,064.030 din B. Nevidni stroški Tukaj upoštevamo samo izgubo na prihodu. Podatki: a) celotni prihodek v letu 1986: 39.000.000.000 Opomba: prihodek je ocenjen, ker še ni točnih podatkov, b) izguba delovnega časa zaradi poškodb: 0,75% (31 delavcev na dan) Izguba na prihodku = axb = 292,500.000 din Skupaj: A + B = 345,564.030 din 67.762 ur 141.617 din 625.500 din IV. UKREPI ZA BOLJŠE VARSTVO PRI DELU V lanskem letu se je stanje poškodb pri delu v primerjavi z letomv 1985 celo malo poslabšalo. Če želimo, da izostanki z dela ne bodo poslabšali že tako težak položaj v gradbeništvu, bo potrebno zmanjšati tako izostanke zaradi poškodb pri delu kot splošne bolniške. Upoštevati je potrebno naslednje osnovne ukrepe: 1. Vodstveni kader naj ne opravlja samo kontrolo nad kvaliteto dela in roki, ampak tudi poostreno kontrolo izvajanja varnega dela: uporaba osebnih varovalnih sredstev, izvajanje tehničnega varstva, poučevanje delavcev ipd. 2. Vzroke vsake težje, smrtne in kolektivne poškodbe pri delu naj bi obravnavali samoupravni organi tozda in kritično ocenili odgovornost delavcev, ki pri tem niso opravili svojih nalog, da bi preprečili vzroke poškodb. 3. Posvetiti je potrebno izobraževanju, predvsem pa uvajanju novih delavcev v delo večjo pozorViost. 4. Dosledno izvajati dela po zahtevah tehnoloških elaboratov, ki jih izdelujejo priprave dela in služba varstva pri delu. / 5. Koristiti znanje in sposobnost delavcev službe varstva pri delu pri reševanju vsakodnevnih nalog. EDO FRANTAR, varn. inž. Program dela za leto 1987 Program dela za leto 1987 smo zastavili na »Dogovoru in usmeritvah za delo v letu 1987« za uresničevanje srednjeročnih planskih ciljev GIP Pionir Novo mesto za obdobje 1986 — 1990, ki ga je sprejel strokovni kolegij DO v mesecu juniju 1986, usmeritvah družbenopolitične skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v kolektivu in izven njega. Se posebej želimo, da bi v letu 1987, ki prinaša v sistemskem smislu vrsto sprememb in dopolnitev obstoječih zakonov, katerih vsebina bo prav gotovo v veliki meri vplivala na poslovno politiko v gradbeništvu, za obnašanje posameznikov in celote sproti in čim kvalitetnejše posredovali pravočasne, popolne in kvalitetnejše informacije. Te naj bi služile posameznikom, delegatom, družbenopolitičnim organizacijam in drugim kot dobra opora za samoupravne odločitve in potrebne dejavnosti za doseganje boljših rezultatov in seveda s tem tudi večjega zadovoljstva in socialne varnosti v dokaj težkih družbenoekonomskih razmerah. Obsežne naloge v zvezi z obveščanjem, ki jih vsebuje ta program, bomo lahko in uspešno uresničevali le, če bomo vsi dejavniki v delovni organizaciji (tozdi, IB. DSSS in DS DS kot tudi posamezniki) pripravljali ustrezne in pravočasne informacije oziroma gradiva za objavo. Pozitivne izkušnje in še posebej viden napredek v zavesti ter hotenju po izboljšanju obveščanja delavcev s strani posameznih služb, vodilnih delavcev, vodij delegacij, kot tudi vse pogostejše vključevanje posameznikov, novih dopisnikov dokazuje, da smo na boljši poti. V tem letu bomo pripravljali in izdajali redno glasilo Pionir, za sprotno učinkovito informiranje pa po potrebi še Obveščevalec. Vsebina bo naslednja: L Sprotno bomo poročali o gospodarjenju ter razvoju DO in posameznih tozdov, DSSS, IB in DSDS. To mesečno poročanje bo obsegalo podatke o celovitem poslovanju, doseženih uspehih, izpolnjevanju planov, finančnih zadevah pa tudi o proizvodnih dosežkih v odnosu na gospodarski plan. Zadolžen: ekonomski biro. 2. Tako kot do sedaj bomo sprotno v vsaki številki poročali o vprašanjih, ki zadevajo položaj, pravice, obveznosti, odgovornosti delavcev v tozdih in DSSS v delovanju samoupravnih organov. To bomo opravljali z objavljanjem izvlečkov s sej vseh samoupravnih organov v Obveščevalcu. 3. O sprejemanju samoupravnih splošnih aktov bomo poročali sproti, v ta namen pa potrebujemo kratka zgoščena poročila, ki bi opredelila bistvo in namen posameznega sprejetega akta. Zadolžena: splošna služba. 4. V sestavkih, ki bi morali biti objavljeni v vsaki številki, bo glasilo poročalo o doseženi storilnosti pri delu v posameznih tozdih in DO. Pri tem bomo analizirali vzroke za eventuelno neustrezno storilnost, kot so slaba organizacija dela, pomanjkljiva delovna disciplina, veliki izostanki z dela, bolniška itd. V kolikor bo uredniški odbor dobil od ustrezne strokovne službe sprotne mesečne podatke bo te podatke vsak mesec objavljal in jih komentiral. 5. Glasilo bo poročalo o poslovanju posameznih organizacijskih enot, tozdov, DSSS in IB. V ta namen potrebujemo kratka poročila z gradbišč in posameznih delovnih enot. Poseben poudarek pri takšnem poročanju bomo dali raznim oblikam združevanja dela in poslovnega sodelovanja, ki so razvite oziroma nastajajo v delovnem procesu. 6. Ocenjevali bomo poročila o delovanju posameznih služb (služba varstva pri delu, služba za razvoj in organizacijo poslovanja, izobraževalno središče, kadrovska služba itd.) Zadolžene: zgoraj omenjene službe. 7. Pisali bomo tudi o uveljavljanju delegatskega sistema, delovanju na nivoju izvoljenih delegatov in konferenc delegacij, uspehih in težavah v zvezi s tem. Zadolženi: strokovne službe, samoupravni organi in D PO. ? 8. Večji poudarek v glasilu 2 bomo dali življenju in delu de- *” lavcev na gradbiščih, pogojih za delo, kakor tudi življenju v posameznih domovih. 9. V glasilu želimo več pisati o naših odnosih med DO, tozdi, DSSS in KS, kjer živijo in uresničujejo del svojih ustavnih pravic naši delavci. (Nadaljevanje na 4. si (Nadaljevanje s 4. •? "c/5 Zadolženi: DPO in pristojne službe. 10. Da bi spodbujali delavce k čim večji storilnosti, bomo uvedli rubriko, v kateri bomo predstavili najbolj uspešno brigado v preteklem mesecu, četrtletju, ki bo dosegla največji odstotek prekoračitve norm. Zadolžena: računovodska služba. 11. Glasilo bo poročalo o delovanju in prizadevanju organizacijskih oblik SLO in DS, ki so razvite v DO, posameznih tozdih ter DSSS. Zadolženi: referent za vojaške zadeve in komite za SLO in DS. 12. Glasilo bo poročalo o delovanju DPO v delovni organizaciji. Zadolženi: nosilci zgoraj omenjenih dejavnosti. 13. Poročali bomo o delovanju športnega društva in raznih drugih oblikah družbenega življenja, kulturnega udejstvovanja, oddiha in rekreacije- 14. Glasilo bo objavljalo morebitne kritične prispevke ali soočenja stališč in mnenj, ki bi jih morebiti v posameznih zadevah prejelo od delavcev, delovnih skupin ali DPO. 15. Glede na aktualnosti bomo program tudi med letom dopolnjevali in vanj vključili vse tiste naloge, ki se bodo pokazale kot potrebne. Odgovorna urednica: KATJUŠA BORSAN Namesto uredni kovega uvoda Odnosi z javnostjo (Public Relations) predstavljajo dejavnost gospodarske organizacije, ki je usmerjena na eno ali več skupin ljudi, kakor na primer na: — zaposlene v delovni organizaciji, — potrošnike, — poslovne partnerje, z namenom ustvarjati dobro ime, zaupanje in razumevanje poslovne politike gospodarske organizacije, in sicer s pomočjo medijev kot so: — interni časopisi (npr. tovarniški), — letna poročila — časopisi, — radio, TV in podobnimi. Iz zgornje definicije, ki je povzeta iz »Encyclopedia of Advertising« F. P. Inc. N. Y. 1970, v celoti pa tudi prevzeta v razmišljanja o vlogi marketinga v jugoslovanskem združenem delu, torej lahko razberemo: — da imajo odnosi z javnostjo kot dejavnost gospodarske organizacije določene cilje in s tem vrednosti, — da je tudi interni časopis medij, s pomočjo katerega delovna organizacija pri skupinah ljudi zunaj in znotraj DO realizira te cilje. V praksi tujega in jugoslovanskega tržišča je preverjena ugotovitev, da je ena od posebnosti tržišča investicijske potrošnje tudi, da ima področje odnosov z javnostjo poleg osebne prodaje (stikov) od vseh instrumentov marketinškega spleta pomembnejšo vlogo, večjo od ekonomske propagande ali celo ukrepov pospeševanja prodaje. Z mogoče malo »težjim« uvodom želim podpreti trditev, da glasilo Pionir ni samo glasilo »internega« značaja, kronist jubilejev, športnih dogodkov in kadrovskih sprememb, temveč tudi izredno pomemben sestavni del ali instrument tržne funkcije našega poslovnega sistema. Po razgovoru z delavci, ki so po službeni dolžnosti zadolženi predvsem za redno izhajanje našega glasila, njegovo obliko in delno tudi vsebino, predvsem pa po že kroničnih težavah ob rojevanju vsake številke, sem prišel do zaključka, da se večstranske pomembnosti glasila Pionir ne zavedamo v zadostni meri, nekateri sodelavci pa sploh ne. Uredništvo glasila utemeljeno pričakuje več prispevkov iz gospodarsko-poslovnega dogajanja in snovanja v naši delovni organizaciji. Prispevki vodstvenih delavcev tozdov in služb, strokovnjakov proizvodnje, projek-tive, razvoja in inženiringa, banke in informacijskih služb naj vendar ustvarjajo dobro ime, zaupanje in razumevanje poslovne politike gospodarske organizacije tako v očeh Pionirjevega delavca kot tudi bralca potencialnega potrošnika ali poslovnega partnerja. Vsekakor ne smemo zanemariti, da ima naše glasilo izredno pomembno vlogo na področju informiranja vseh delavcev o samoupravnih družbenopolitičnih in delegatskih aktivnostih v naši DO ter v neposrednem okolju, kjer se pojavljajo posamezne organizacijske enote Pionirja. Razmišljanje in ukrepe za intenziviranje pretoka teh informacij prepuščam sodelavcem, ki se s tem področjem ukvarjajo poklicno, predvsem pa odgovornim komisijam pri organih družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije. Odgovornost do višje kvalitete našega glasila Pionir tako glede informiranosti sam-oupravljalcev kot funkcije, ki jo opravlja kot medij v marketingu, je namreč nedeljiva. JAKOB ANDOLJŠEK Znanje in inovacije so osnova za nadaljnji razvoj GIP »Pionir« Mag. Janez Gabrijelčič ob otvoritvi razstave inovacij v naši avli. To je prva od razstav, ki jih predvidevamo organizirati v letošnjem koledarskem letu. (Foto: Borsan) V Jugoslaviji se nahajamo v zelo težkih in zapletenih gospodarskih razmerah. To se odseva na dogajanja tudi pri GIP Pionir, ko se vsakodnevno srečujemo z nemajhnimi problemi praktično v vseh poslovnih funkcijah. Vsa ta dogajanja pa nas ne puščajo neprizadete. Nasprotno. Z vsemi močmi težimo k temu, da nepravilnosti in probleme odpravljamo pri sebi in najprej pometemo pred svojim pragom. Neprizadeti ne smemo biti glede na gospodarska gibanja v razvitem svetu. Tako dežele na Zahodu in Vzhodu vedno znova iščejo in razvijajo tehnologije, ki povečujejo gospodarsko in družbeno učinkovitost. V tem smislu se prepad med razvitim in nerazvitim svetom ne zmanjšuje, temveč povečuje. Če bi na ta dejstva gledali pesimistično, vdani v usodo ter z upanjem, da nam bo nekdo tretji pomagal, bi se kratkoročno in dolgoročno motili ter strateško izgubili stik z dosežki prodornih ekonomij. Pot za rešitev iz nakopičenih problemov je v nas samih, da spremenimo vzorec našega vedenja, da aktivno in na ppd- lagi znanja začnemo reševati kratkoročne probleme in da se z zagrizenostjo in optimizmom borimo za skupno postavljene cilje. Vedeti pa moramo, da v težkih časih razni apeli nič ne pomagajo, da veliko ne koristi niti pobožni volonterizem ter kampanjski način dela. Učinkovito in uspešno se težave rešujejo samo z dobro zastavljenimi programi, z domišljenimi in strokovno podprtimi projekti ter aktivnostmi, ki celovito, sistematično in znanstveno poglobljeno obravnavajo problematiko. In v tem smislu smo pri Pionirju zasnovali program imenovan PIONIREKA ter množično inventivno dejavnost z geslom »Imaš idejo, na dan z njo«. Hitro, zelo hitro se namreč približuje 21. stoletje in s tem tudi 3. tisočletje. Razviti svet naravnost galopira v ta čas z novimi tehničnimi, tehnološkimi in organizacijskimi rešitvami. Kdor se ne more ali noče vključiti v to neizprosno dirko, bo usodno zaostal in vegetiral iz dneva v dan na obrobju razvojno učinkovitih gospodarstev. Pionirika ter z njo povezana množična inventivna dejav- nost je torej pripomoček, ki nakazuje pota in načine, da se približamo razvojnim dosežkom na Zahodu in na Vzhodu. Je izraz iskanja nove identitete Pionirja, ki mora okvire svojega delovanja postaviti na raven evropskih, oziroma svetovnih standardov, normativov in kriterijev. Pionireka predstavlja izziv vsem Pionirjevim strokovnjakom in delavcem, da sprostijo svoje inovacijske in investicijske iniciative, da se vključijo v kreativno delo, skratka, da pristopijo k sodobnim in prihodnjim imperativom nenehnih delovnih sprememb. Lahko bi tudi rekli, da je Pionireka mobilizacijski dokument vseh Pionirjevih delavcev, s katerimi hočemo dati po eni strani vizijo pospešenega razvoja in boljšega jutri, po drugi strani pa tudi zahteve in naloge, ki jih moramo brezpogojno izpolniti, da bomo nakazano vizijo dosegli. Menimo, da so Pio-nirjevci že z dosedanjimi dosežki dokazali, da imajo moči, znanja in hotenja, da bodo udejanili tudi opisan program. Seveda se moramo sprijazniti tudi s tem, da bodo nekateri nejeverno zmajevali z glavo in razmišljali, kaj pa hočemo mi proti razvitem svetu, kje pa smo s svojim znanjem in tehnologijo, nima smisla in podobno. Menimo, da moramo taka razmišljanja brezobzirno zavrniti in se v takih primerih spomniti svetlih dogodkov iz preteklosti, ko smo premostili še večje razlike in težave. Takim moramo dati za zgled Trubarja, Prešerna, našo NOB, Elan ali pa Pionirjevo angažiranje v inozemstvu. Tam, kjer je bilo znanje, hotenje in moč, tam je bil tudi uspeh, smo enkrat že omenili. In prav je, da še enkrat podčrtamo, da vse to pri Pionirju imamo in torej tudi možnosti, da se vključimo v inovativno in informacijsko družbo, ki se je nekje že pričela. Ne bo pa to lahko, toda izplačalo se bo! Osnovni cilj in moto Pioni-reke ter množične inventivne dejavnosti je »korak pred drugimi«. Opredelitev tega cilja je sicer kratka, njegova vsebina pa je izredno zahtevna in smela. Ta globalni cilj namreč zahteva, da smo korak pred drugimi pri vseh poslovnih funkcijah, nalogah in aktivnostih. Zavedamo se, da je to dolgoročno zastavljena naloga, ki velja v prvi fazi za slovenske in jugoslovanske razmere, glede na to, da se srečujemo tudi na evropskih in svetovnih tržiščih, velja v drugi fazi tudi za evropske in svetovne razmere. Po posameznih poslovnih funkcijah bomo strateški cilj: korak pred drugimi, operacionalizirali v posebnih programih, rečemo pa lahko, da ta korak pred drugimi zaenkat pomeni v jeziku številk 5% na povprečjem. Ta odstotni delež pa bomo glede na razmere in odnose spreminjali. Zlasti pomembno je, da se bomo od sivega povprečja izdvojili na naslednjih štirih področjih: kvaliteta, inovacija, produktivnost, znanje. Menimo, da so to ključni dejavniki, kijih bomo osvojili in vključili v vse pore našega dela in delovanja. Te dejavnike, ki so tudi specifični cilji Pioni-reke, bomo integrirali v nov koncept dela, ki mora določene rezultate dati že v letu 1987. Služba za organizacijo in razvoj poslovanja Kaj nam bo prinesla reforma srednjega usmerjenega izobraževa- nja Letos teče že šesto leto, odkar poteka šolanje srednješolcev po sistemu, oziroma zakonu o usmerjenem izobraževanju. Ugotavljam, da v večini OZD reforme šolstva že v začetku niti sedaj, ko so nam znane evalvacijske raziskave, nismo sprejeli za svojo, temveč spremenjen način šolanja sprejemamo kot dodatno obremenitev OZD, tako finančno kot fizično, kar je reforma tudi dejansko prinesla. Prav tako še nismo pozabili, da so pripombe združenega dela ob rojevanju usmerjenega izobraževanja leta 1981 naletele na gluha ušesa, da so se mnoga naša predvidevanja uresničila in da smo bili dejansko nepripravljeni prevzeti tako veliko breme izobraževanja (izvedba proizvodnega dela in pripravništva). Učenci iz šole prihajajo usposobljeni za začetek dela, ne pa za delo, ugotavljamo tudi, da ne dobivajo ustrezno podlago za nadaljevanje šolanja na visokih šolah. Uvedba usmerjenega izobraževanja je bila pravzaprav jugoslovanski izziv, ki ga je predstavljalo sistematično spreminjanje šolskih sistemov v večini razvitih služb, sproženo ob koncu šestdesetih let. Težave in nedoslednosti v izvedbi usmerjenega izobraževanja so močno zameglile njegove bistvene cilje, ki so prav zato pogostoma deležni odklanjanja, čeprav so pri konstituiranju sodobne šole v svetu domala vsi nepogrešljivi. Tile cilji so bili: uvedha permanentnega izobraževanja, vsestranska povezanost združenega dela in izobraževanja, fleksibilnost vzgojnoizobraže-valnih načinov in učinkovitosti vzgoje izobraževanja ter racionalnost programske zgradbe in didaktičnih postopkov. Pri doseganju vseh teh ciljev so nam domala ušle »vajeti iz rok«. Evalvacijske raziskave so sorazmerno jasno pokazale na vse poglavitne probleme in tudi nakazale rešitve. Gradbinci smo se v javne razprave intenzivno vključevali prek splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije ter prek IS za gradbeništvo. Glede na to, da se je na začetku teh razprav izoblikovalo mnenje, da moramo v reformo usmerjenega izobraževanja že v letu 1987, smo gradbinci ostro zahtevali sistematične spremembe v celoti in spremembe zakona o usmerjenem izobraževanju, in opozarjali predvsem na to, da je potrebno programe dopolniti, tako da: — bo zahtevnost progra-m.ov upoštevala sposobnosti učencev posameznih nivojev, nesprejemljivo je, da so postavljene iste vzgojnoučne vsebine za tiste učence (v mislih imamo skupne vzgojnoizob-raževalne osnove), ki se šolajo za zidarje (IV. stopnja), kot za tiste ki se šolajo za gradbenega tehnika (V. stopnja), ne moremo si zatiskati oči pred neenakimi sposobnostmi, predznanjem, motivacijo, nivojem os-piracije itd.; — bodo programi štiriletnega šolanja dali solidno podlago za nadaljevanje študija na visokih šolah ter ustrezna znanja za zaposlitev; — bodo diplomanti vseh programov bolj usposobljeni za delo in ne samo za začetek dela, zato se pojavljajo želje in zahteve po vključevanju v učne programe večjega števila strokovnih predmetov in praktičnega pouka; — se učnovzgojne vsebine očistijo nepotrebnega splošnega balasta in sledijo razvoju ter tehnološkemu napredku panoge; — izvajanje proizvodnega dela, praktičnega pouka in pripravništva mora biti nadzorovano, da bo zagotovljen maksimalni uspeh v najkrajšem možnem času. lij KJ, ua bi zopet uvedli stare poklicne šole, ki da so dajale najboljše kadre. Tega reforma prav gotovo ne bo prinesla, ker bi to pomenilo korak nazaj v oblikovanju sodobnega sistema šolanja. Vse kaže na to, da prenova programov ne bo dokončnana v tem letu, z njo pa seveda ne gre hiteti. Vedeti moramo, da je obvladovanje reformnega procesa, ki zajema hkrati vse srednje izobraževanje, izredno obsežno ter strokovno izjemno zahtevno delo, odgovorno pa je hkrati tudi politično. O tem priča tudi to, da so na zadnji seji CK ZKS razpravljali o tej problematiki celih devet ur. Na vprašanje, kaj nam bo prinesla reforma srednjega usmerjenega izobraževanja, še ne moremo odgovoriti, prav pa je, da gradbinci ostajamo pri svojih zahtevah, ki smo jih jasno opredelili in utemeljili. VLASTA TOMAZIN Zidar že ne bo! Od 1530 razpisanih učnih mest na srednjih gradbenih šolah v Sloveniji se je v tem šolskem letu v šole vpisalo le 1040 učencev, od katerih je kar 583 iz drugih krajev Jugoslavije (največ iz okolice Varaždina, Čakovca ter iz BiH in Srbije). Ti podatki zgovorno pričajo o premajhnem zanimanju mladih iz Slovenije za zidarske, tesarske, pleskarske in druge S 2 B guspuuaisMii paiiugau. uitiu- bena podjetja v Sloveniji ponujajo učencem brezplačno bivanje in hrano v dijaškh domovih, kupujejo jim učne pripomočke, delovna in zaščitna sredstva, pa tudi žepnine dobijo nekaj, odvisno pač od učnega uspeha. Kljub temu je gradbene poklice. Ne pomagajo niti bistveno boljši štipendijski pogoji, kot so v drugih gospodarskih panogah. Grad- (Nadaljevanje na 8. 6 PREZENTACIJA PROIZVODNJE GIP PIONIR 7 K ranr^in^inra ranf^in^nnfr^] Del proizvodov TOZD MKI. možemo uključivati u nju sa pojedinim proizvodima...« Teh nekaj stavkov, povzetih iz govora inž. Virca, je samo delček podane slike o namenu promocije Pionirja in medsebojnem sodelovanju na re-škem področju in okolici. Po ogledu filma o Pionirjevi dejavnosti so udeleženci prejeli naše reference in prospektni material, si z zanimanjem ogledali razstavljene eksponate in fotografije ter mnogi izmed njih navezali tudi prve kontakte s posameznimi prestav-niki tozdov. Namen skupnega sodelovanja in skupne predstavitve z Brodomaterijalom ni bil samo obvestiti vse prisotne, tako predstavnike tržnega kot tudi nabavnega in prodajnega področja, kje in kaj lahko prodamo, temveč priti do spozna- nja, kateri in kakšni so tisti problemi, ki se pojavljajo pri potrošnikih storitev ali investitorjih. Skupno naj bi jih uspešno reševali. Prva promocija, možnost in želja prodora na tržišče tudi na tak, tako imenovan pristen, potencialnemu kupcu, dobavitelju, investitorju, skratka interesentu bližji, konkretnejši, informativno popolnejši in tako rekoč takojšnji način, saj je bila zaželena informacija prek zastopnikov tozdov podana na mestu samem, je torej za nami. Mnenje večine prisotnih, s katerimi smo govorili, je, da bi se takih in podobnih oblik morali posluževati tudi v bodoče in to vsako leto znova na vseh področjih naše domovine, kjer želimo, hočemo in moramo biti prisotni. Kakšni bodo dejanski rezultati akcije v celoti, pa bo zaslediti v bližnji prihodnosti. Na predstavitvi naših proizvodov je tudi vzorčni model peči za kanadskega kupca, ki opravlja distribucijo po ce,li Ameriki, firme ALTERNEGRIES KOVANSNVILLE CVIBEK KANADA v sodelovanju z proizvajalcem vložkov Gorenje iz Vranja. Prva, izmed petih planiranih predstavitev naše dejavnosti in proizvodov v letošnjem letu Pravzaprav v svetu že davno ne več nov, pri nas pa tudi že marsikje uveljavljen način prezentiranja dejavnosti in proizvodov je slednjič našel odprta vrata tudi v naši delovni organizaciji. Vedno večji je poudarek na industrijski dejavnosti, intenzivnejša je raziskava tako domačega kot tujega tržišča, ki je danes še kako pomembna za plasma proizvodov na tržišče in za zagotovitev potrebnega materiala v celotni gradbeni operativi in V imenu Veletrgovine BRO-DOMATERIAL je dobrodošlico izrekel VLADO DENONA, dipl. oec. proizvodnji, bolj organizirano trženje, marketing zahteva nov pristop, več akcij in oblik za uveljavitev in ohranitev imagea (slika, podoba) DO. En izmed takih načinov je »prvi poizkus« prezentacije GIP Pionir, ki je bil v sodelovanju z Brodomaterijalom pod naslovom Tehnična konferenca proizvodov 10. februarja 1987 v Klubu privrednika na Reki. Udeležence je v imenu delovne organizacije GIP Pionir pozdravil Dragutin Franič iz našega predstavništva na Reki, v nadaljevanju pa je govoril direktor tozda TKI inž. Vire: »...Neočekovano brojčani od ziv s vaše strane priznanje je našem domačinu Brodomate-rijalu i našoj radnoj organizaciji u pokušaju da sa predstojećom promocijom ili tehničkom konferencijom proizvoda realiziramo predstavljanje asortimana radne organizacije Pionir Novo mesto u Predstavnici pojedinih OOUR proizvodjača će rado odgovoriti na vaša pitanja o našim: — mogućnostima u resoru proizvodnje i montaže prefab-riciranih objekata i elemenata iz betona i armiranog betona, — o našim nastojanjima na području razvijanja i proizvodnje aparata za mjerenje i reguliranje hidrauličnih sistema i strojeva, — o našim kooperacijskim i samostalnim proizvodima na področju prerade limova u svrhu instalacijskog opremanja svih vrsta objekata, — želimo vam prikazati uzorke proizvoda harmonika i preklopnih vrata, kao prvog proizvodjača u Jugoslaviji koji se uspješno nose sa poznatom konkurencijom u Evropi, — možda će vas zainteresirati program proizvodnje kalijevih peći i prezentirani eksponat kombinirane montažne toplozračne peći, — sa komunalcima i drugima zaduženim za protupožarnu zaštitu želimo porazgovarati o naporima za adekvatno opskrbljivanje njihovih potreba. Želimo vam ponuditi naše kapacitete na širem području saradnje po vrsti i opsegu asortimana novih usluga i proizvoda. Činimo napore da se uključimo na tržište, tako da povečamo suradnju od Umaga do Splita. Ne gajimo iluzije da je naše graditeljstvo ravno sa visoko razvijenom brodogradnjom, ali smo ubedjeni da se Ing. Anton Vire novom dijelu proizvodnje, koja je na ovom privrednom području manje poznata. Opče prestrojavanje privrede u svijetu, a posebno u Jugoslaviji, primorava nas na pronalaženje novih proizvodnih asortimana. Razumljivo je da su naši industrijski proizvodi vezani na reprodukcijski lanac investicijske potrošnje. Prema osnovnim karakteristikama proizvoda, pravila marketinga nalažu nam, da vas pozovemo kao uticajne privrednike je-nog od najinteresantnijih segmenata tržišta Jugoslavije, te da vam u zajedničkom naporu sa RO Brodomaterijal Rijeka pokušamo prezentirati taj dio djelatnosti Pionira. Kod pripreme predstavljanja vodilo nas je i saznanje da značajni putevi na svjetsko tržište vode preko našeg najvećeg prozora u svijet, naše Rijeke. Udeleženec Brodomaterijala — maloobmejni promet Buje Vitomir Katović je rekel: »Sodeloval sem že na več promocijah. Današnja je še posebno uspešna predvsem zato, ker prek vaših strokovnjakov na vsa zastavljena vprašanja nudite tudi ustrezen odgovor. Osebno sem prepričan, da bodo v mojem domu kmalu montirana vaša vrata pioglas, želim pa, glede na današnji razgovor z vami, oziroma obljubljam, da bomo poskušali plasirati vaš program oziroma vsaj del programa na italijansko pa tudi češko področje, kjer imanfo zaradi dolgoročnega poslovanja že bogate izkušnje in vidne rezultate.« Pomočnik direktorja Veletrgovina — Brodomaterijal Vinko Starčevič: »S Pionirjem smo že uspešno sodelovali pri gradnji mnogih objektov doma in na zahtevnem tržišču v Libiji, z današnjo predstavitvijo pa je bila podana še realnejša slika vaše dejavnosti, ki je dokaj pestra. Gradili bomo na tem, da okrepimo in obnovimo naše sodelovanje, tako v plasmaju proizvodov kot tudi v prokrivanju področja gradbene operative. Brodomaterijal v svoji politiki razvija sistem kompletnega odnosa s V ______________ partnerjem z zagotovitvijo obojestranskih interesov. V kratkem bomo v diskontu Kuku-Ijanovo'in Krnjevo, ki delujeta po sistemu, sve za kuču, sve za stan, in se nahajata eden na vhodu in drugi na izhodu mesta, razstavili Pionirjeve eksponate, prav tako pa bodo le-ti odslej vedno prisotni tudi v ,Robni kuči‘, kjer bomo kupcu postregli tudi z vsemi informacijami. Temelji so postavljeni, vsak dan poslušamo vašo reklamo za počitniško naselje Stinica; tudi tu so postavljeni temelji med nami in vami, potrebno pa jih je sedaj spraviti v življenje in na njih sadovih graditi naprej.« Pomočnik direktorja za marketing v tozdu TKI Jaka Andoljšek: »Res je, da se je misel organizirati promocijo rodila prav na osnovi prvih prijemov v trženju, marketingu, in to ne samo v miselnosti in poslovni funkciji, temveč zaradi mnogih aktivnosti, ki so neobhodno potrebne za dosego zadanih marketinških ciljev. Kljub nekaterim težavam in problemom je predstavitev zaživela morda resnično ne v celoti tako, kot smo načrtovali, vendar z izkušnjo in za spoznanje smo bogatejši, že snujemo priprave za naslednjo prezentacijo v Zagrebu.« brodomaterijal GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO tozd lo c TEKST: IRENA VIDE, FOTO: KATJUŠA BORSAN J (Nadalji 8 IjaDSIMira •'g letos več kot 50 odstotkov raz-2 pisanih štipendij ostalo nepo-"5 deljenih! «/i Zastavlja se vprašanje, kaj “ mladino odvrača od gradbeni-•g> štva? Direktor mariborske sre-2 dnje gradbene šole Valentin ° Kropivšek je mnenja, da je osnovni razlog za to preslabo poznavanje zaposlitvenih možnosti ter mnenje staršev in ostalih, ki vplivajo na odločitev osnovnošolcev pri izbiri njihovega bodočega poklica, saj so le-ti še vedno mnenja, daje gradbeništvo panoga, kjer še vedno prevladujeta kramp in lopata. Na kratko — vse to je posledica trenutne krize, v kateri se je znašlo gradbeništvo »Poleg tega smo tudi v sistemu usmerjenega izobraževanja,« dodaja Kropivšek, »naredili napako. Razpisi in potrebe v Sloveniji namreč niso usklajene z našo populacijo, saj osemletko končuje okrog 25 tisoč otrok, razpisanih učnih mest v Sloveniji pa je 30 tisoč. Mladi se zato odločajo za druge, bolj atraktivne usmeritve, čeprav za nekatere ni zagotovljena bodoča zaposlitev.« Pri iskanju odgovora na vprašanje, zakaj se mladi v čedalje manjšem številu odločajo za gradbenike, je treba imeti pred očmi tudi dejstvo, da je gradbeništvo »barometer« celotnega našega gospodarstva. Prav tukaj se najprej občuti prihod kriznih obdobij, pa tudi prosperiteta družbenega razvoja. Tako je bilo tudi v začetku osemdesetih let. VSE MANJ MLADIH SE ODLOČA ZA GRADBENE POKLICE V slovenskih srednjih gradbenih šolah je leta 1984 bilo vpisanih 1098 učencev, deset let pred tem pa še enkrat več. In še to: pred šestimi leti je v Sloveniji 32 tisoč učencev po končani osnovni šoli nadaljevalo šolanje, danes pa znaša ta številka samo 24 tisoč! Poznavalci razmer trdijo, daje do tega prišlo zaradi tega, ker se sedaj večje število mladih raje odloči za takojšnjo zaposlitev, kot pa za učenje. Vzrok za manjše zanimanje za nadaljnje šolanje, še posebej v gradbeništvu, je poleg omenjenega tudi v nepravilnem vrednotennu dela v naši družbi. Čeprav smo že zdavnaj rekli, da mora biti kvalificirano in kreativno delo na prvem mestu, je današnja praksa v mnogih okoljih popolnoma drugačna. Nelogično je namreč, da zidar s 13 leti delovne dobe pri nas zasluži 80.000 din, torej manj kot strojepiska z istim številom službenih let. Ni treba posebej omenjati, v kakšnih delovnih razmerah živi zidar in v kakšnih strojepiska. Zidarske so vsekakor slabše. In ker je stanje tako, se ne smemo čuditi, da večina staršev svoje otroke odvrača od modrih kombinezonov in jih raje usmerja k učenju lažjih, lepših, čistejših in seveda bolje plačanih poklicev. Dokler ne bomo v praksi bolje vrednotili dela v nepo- sredni proizvodnji, do takrat ne pričakujmo izboljšanja. Zaman so vse naše parole, kajti človekovo razmišljanje je pogojeno z njegovim vsakodnevnim bivanjem. Ko vidi, da je mogoče lepše živeti z belim ovratnikom, potem je tudi njegov interes temu primeren. Posledice takšne usmeritve so lahko zelo boleče za celotno družbo. Kdo bo ustvarjal, če bomo vsi želeli biti v pisarnah. Menjajmo torej tudi v praksi našo usmeritev. Bolj vrednotimo predvsem delo, ki prinaša novo vrednost. Ko bomo to dosegli se bodo tudi učilnice ponovno napolnile. IVICA TOMIČ Število vpisanih učencev na srednje gradbene šole v Sloveniji 1975 2308 1979 2584 1983 1280 1976 2068 1980 2597 1984 1098 1977 2309 1981 1650 1985 1074 1978 2461 1982 1390 1986 1040 ROS-a Šesta seja IO ROS Informacije o načrtovani gradnji stanovanj, hidroenergetskih objektov, predvsem pa cest v SR Sloveniji v letošnjem in prihodnjih petih letih vlivajo gradbincem nekaj več optimizma. Pretekla leta so bila sušna, zmanjševanje naložb je povzročalo, da je zaposlenih v tej panogi vse manj. Večina gradbenih organizacij je šele lani uspela ustaviti padanje dohodka in sredstev za osebne dohodke. To so gradbinci ugotovili na regijskih posvetih, ki jih je v preteklih mesecih pripravil republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, na seji izvršnega odbora pa so 28. januarja povzeli ugotovitve in sprejeli sklepe. Seja se je pričela s počastitvijo spomina na nedavno preminulega predsednika komisije za delo v tujini pri republiškem odboru Srečka Goloba iz mariborskega Konstruktorja. Stanovanja, ceste in hidroenergetski objekti V Sloveniji naj bi iz programa Zveznega izvršnega sveta o gradnji 30.000 stanovanj v letošnjem letu zgradili 3.700 enot, poleg tistih, ki sojih samoupravne stanovanjske skup- nosti že opredelile v svojih načrtih. Vlado Ovčar z republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo je povedal, naj bi zidali ta stanovanja predvsem tam, kjer so urejene lokacije in v okviru družbeno usmerjene stanovanjske zidave. Največja ovira je financiranje, saj dogovori med narodno banko in poslovnimi bankami še niso dali konkretnih rezultatov. Sredstva za zidavo naj bi zbrali iz primarne emisije in z odkupom deviz potencialnih kupcev. Gradbinci so pripravljeni za zidavo teh stanovanj. Pripravljeni so prevzeti tudi tveganje.Zato so v panožnem sindikatu sklenili, da se je potrebno čimprej lotiti uresničevanja programa ZIS, saj je gradbena sezona pred vrati. Dodatna sredstva, 7 dinarjev od litra goriva, za gradnjo ceste Bratstva in enotnosti bodo omogočila, da bo ta pomembna povezava med Karavankami in Gevgelijo zgrajena do leta 1991. Čveto Gregorc iz zveze cestnih podjetij Slovenije je povedal, da natančen načrt gradnje sicer še ni sprejet. Pripravljeni pa so predlogi dinamike gradnje vseh trinajstih odsekov te ceste skozi Slovenijo. Letos naj bi poleg predora skozi Karavanke in ljubljanske južne obvoznice, katerih gradnja že teče, začeli graditi še odseke Šmarje Sap—Višnja gora, Ljubljana-—Šmarje Sap in Trebnje— Hrastje. Začela se je tudi gradnja tretje etape mariborske hitre ceste, do konca marca pa naj bi bil sprejet še zvezni zakon, ki bo omogočil gradnjo cest Razdrto—Sežana irj Raz-drto-Vrtojba. Za slovensko gradbeno ope- rativo so te ceste precejšen zalogaj, ki pa naj bi ga tudi zmogla. Zato so v panožnem sindikatu menili, da se morajo nizkogradniki primerno organizirati, povezati in združiti vire ter zmogljivosti. Čeprav gradnja energetskih objektov ne pomeni več dela za gradbeno operativo (ena hidroelektrarna zaposli okoli 300 gradbincev), načrti slovenskega elektrogospodarstva vendarle veliko obetajo. V prihodnjih letih naj bi namreč v Sloveniji zgradili več hidroelektrarn na Savi in Muri ter nekaj termoelektrarn in prenosnih objektov. Slovenskemu gradbeništvu se torej obeta več dela. Ugotovitve z regijskih posvetov o gradbeništvu Na regijskih posvetih o aktualnih vprašanjih slovenskega gradbeništva, ki jih je v drugi polovici preteklega leta organiziral republiški odbor sindikata gradbenih delavcev, so ocenili, da je taka oblika v sedanjih družbenih in ekonomskih razmerah potrebna. Posveti niso bili zgolj posnetek razmer gradbeništva v posameznih regijah, temveč so pokazali tudi, kakšna je usposobljenost in pripravljenost delovnih organizacij in sindi- kata za reševanje nakopičenih težav in protislovij. To je uvodna ugotovitev iz poročila, ki sta ga pripravila predsednik Franc Berginc in sekretar Jernej Jeršan. Kljub težkim gospodarskim razmeram se je slovensko gradbeništvo primerno organiziralo in gradbinci so poprijeli za vsako delo. Upadanje dohodka in ravni osebnih dohodkov pa so uspeli zaustaviti šele v preteklem letu. Skupna ugotovitev vseh posvetov je bila, da zmogljivosti gradbeništva niso bile izkoriščene (izjema je Gorenjska), zato pa si gradbinci želijo načrtnejše naložbene politike, ki ne bi zahtevala tehnoloških, organizacijskih in samoupravnih sprememb. Pobud za reševanje težavnih razmer v gradbeništvu z združevanjem dela in sredstev na posvetih ni bilo slišati, pogosto pa je bila izrečena ocena, da v inflacijski evforiji gradbeništvo vleče krajši konec. Vzrok za slednjo ni samo v dvigovanju cen repromateria-la, ampak tudi v nelojalni konkurenci med delovnimi organizacijami, ki si pridobivajo delo za vsako ceno, ta pa po končani gradnji ne pokriva niti nastalih stroškov. Zato se v sindikatu gradbeništva zavzemajo za dosledno uveljavljanje določil sporazu- G^0I]=lIG^0[p3 ma in kodeksa obnašanja pri pridobivanju del. Merila morajo postati dobre reference, priporočila in ocena ustreznosti izvajalcev gradnje, vključno z opremljenostjo in strokovno usposobljenostjo kadrov. Odraz razmer v gradbeništvu je tudi v vse težji kadrovski situaciji, saj je primerno usposobljenih gradbincev iz leta v leto manj, slabša se starostna in izobrazbena struktura ter vpis na gradbene šole. V zvezi s tem je izvršni odbor ROS gradbeništva sprejel sklep, ki zahteva dosledno upoštevanje določil družbenega dogovora o kadrovski politiki, strokovno organiziran pristop k spremembam in dopolnitvam zakonodaje, ki ureja izobraževanje, in pravilno štipendijsko politiko. Več naporov bo potrebno v bodoče usmeriti tudi v drugačno pojmovanje vrednotenja proizvodnega dela, pri tem pa upoštevati načela nagrajevanja po delu in resolucijsko sprejete usmeritve. Prednostna naloga sindikata na tem področju je usklajevanje samoupravnega sporazuma dejavnosti in internih aktov ozdov ter premagovanje teženj po uravnilovki. Analiza regijskih posvetov je bila povod za še nekatere predloge ukrepov. Le načrtna stanovanjska gradnja zagotavlja večjo raciopalnost in produktivnost ter angažira razvojne možnosti gradbeništva. Zato gradbinci zahtevajo hitrejše ukrepanje pristojnih inštitucij, da bi lahko uresničile družbene usmeritve na področju stanovanjske gradnje. Metodologijo za oblikovanje cen v stanovanjski gradnji pa je potrebno dopolniti in spremeniti. Posebno pozornost zahtevajo tudi razmere v industriji gradbenega materiala in organiziranost projektnih organizacij. Na posvetih se seveda niso dotaknili vseh področij, ki - zadevajo gradbeništvo. Beseda pa je tekla še o aktivnosti občinskih sindikatov in občinskih gospodarskih zbornic v zvezi z reševanjem problematike gradbeništva. Ta je v različnih občinah različno močna, kar se odraža tudi v občinskih planih. Gradbeništvo je v večini primerov premalo povezano z razvojnimi možnostmi lastnega okolja in se mora često znajti samo. Izvršni odbor je sprejel še predlog programa dela ROS delavcev gradbeništva za letošnje leto. O nalogah pa bodo govorili tudi na plenumu, ki bo 10. marca letos. SAŠO NOVAK Aktivnosti za dan gradbinca Slovenije Dan gradbincev Slovenije bo v Titovem Velenju 6. junija 1987. Organizator je skupaj z republiškim odborom sindikata delavcev gradbeništva Slovenije organizacija združenega dela GIP Vegrad, ki praznuje 40-letnico svojega obstoja. Pokrovitelj je glavni direktor DO mag. Muharem Bolič, dipl. inž. arch. Kulturna srečanja gradbenih delavcev Slovenije se bodo odvijala od 2. do. 6. junija 1987 v Titovem Velenju. Organizator in pokrovitelj je GIP Vegrad. V tem obdobju se bodo gradbinci predstavili z likovnimi, fotografskimi in literarnimi dosežki, nastopili bodo pevski zbori in godbe na pihala. Predtekmovanja v posameznih športnih panogah, ki imajo kot celoletna aktivnost med gradbenimi delavci že tradicijo in strokovno organiziran pristop, se bodo v organizaciji in izvedbi več organizacij združenega dela odvijala po naslednjem razporedu: 21. marec — šah — organizator: SGP Stavbenik Koper 28. marec — namizni tenis — organizator: SGP SCT Ljubljana 11. april — streljanje — organizator: SGD Beton, Zagorje ob Savi 18. in 25. april — kegljanje — organizator: GIP Pionir Novo mesto . 16. maj — balinanje — organizator: SGP Konstruktor Maribor 23. maj — odbojka — organizator: Šalonit, Anhovo 30. maj — tenis — organizator: SGP Gradbinec Kranj 30. maj — mali nogomet — organizator: SGP Ajdovščina Finale ŠIG se boi izvedlo na športnih terenih Titovega Velenja 6. junija 1987. Proizvodna tekmovanja bodo izvedena pod pokroviteljstvom SGP Kograd Dravograd 6. junija 1987. Delavci navedene organizacije združenega dela v tem letu praznujejo 40-letnico svojega obstoja in delovanja. Ob praznovanju dneva gradbincev Slovenije bo v Titovem Velenju svečana akademi- 9 ja s podelitvijo plaket in priz- Pripravlja se izdaja katalo-nanj republiškega odbora sin- ga, s katerim želimo podati dikata delavcev gradbeništva prikaz aktivnosti v organiza-Slovenije in Kavčičevih na- cijah združenega dela gradbe-grad ter razglasitev rezultatov ništva Slovenije, za proizvodne, kulturne in športne dosežke. DRUGI O PIONIR-ju V čehoslovaškem časopisu leta) novinarja iz Bratislave Ju- VEČERNIK je bil objavljen raja Teveca. V prevodu ga v članek pod naslovom »HOTEL celoti objavljamo. ZA POL ROKA« (hotel v pol Hotel v pol leta »Forum« v Bratislavi v dveh letih, vendar to ni rekord V dveh letih hotel za več kot 500 gostov? Nemogoče! To je rok izgradnje za stavbo, katerega nam morajo do konca leta 1988 izpolniti s skupnimi močmi francoski in jugoslovanski gradbeniki. Hotel Forum v Bratislavi bo gotov v dveh letih. Nam se zdi ta rok nemogoč? Ali je to rekord rekordov? Kje pa! Najhitreje se dandanes gradijo hotelski kompleksi in objekti ob morju, povsod tam, kjer živijo samo od turizma, kjer se mora vsaka investicija hitro obrestovati. O tem smo se prepričali letos v istrskem Novigradu, na severu jugoslovanske obale. V pol leta je zrastel hotel Maestral v zalivu, kjer je bilo predtem le kamenje, peščena zemlja in trava, izsušena od sonca. Nismo mogli verjeti, da je mogoče tako hitro postaviti hotel s kapaciteto 750 postelj(!), toda kakor je razvidno iz naslednjih vrstic, so se pokazali še nekateri atributi kompleksnosti. »Točno 6. januarja tega leta sem bil pri slavnostnem izkopu s strani slovenske firme Pionir Novo mesto, ki je prevzela gradnjo po sistemu ključ v roke. Prve goste smo povabili 4. julija. Prihajale so skupine iz tujine, glavni gostje. Vendar tudi individualni gostje, kateri pred sezono niso mogli dobiti niti prospekta. Bilo je težko. Stavba je rasla z vsakim dnem, tempo je bil fantastičen, zagretost gradbene ekipe vredna občudovanja, dobavitelj je garantiral, da bomo v sezono že imeli odprt hotel,« govori sedaj že nasmejani upravitelj Maestrala Bruno Juriševič, po rodu iz Istre, nagovarja goste v italijanščini, francoščini, nemščini. Dobro govori tudi češko in slovaško. Celo življenje je delal v turizmu. Toda začel je od začetka. Najprej je bil kuhar, natakar, šef strežbe, receptor, prevajalec in sedaj upravitelj. Toda prvič v novem hotelu. Zares je brez napake. Ima vse, kar spada k hotelu. Objekt je izventipski, trok-rilni, z dispozicijsko rešitvijo, da ima 90% sob pogled z balkonov na morje. Sobe so enoposteljne, dvo in triposte-ljne ter apartmaji. Hotel A kategorije ima restavracijo s 750 sedeži, aperitiv bar, kavarno, taverno. Disko klub bodo odprli oktobra. Gostom je na razpolago pokrit bazen z ogrevano morsko vodo, v trim kabinetu imajo goste na razpolago kolesa, telovadno orodje, v okolici hotela je dvanajst igrišč za tenis, rokomet, košarko in nogomet. Za vse to skrbi 120-članski personal. V novi sezoni naslednjega leta bodo dobili še 50 ljudi. To bo že vse gotovo, tudi lastna peščena plaža, edina daleč naokoli. Ni čudno, saj gradbinci dovažajo pesek celo iz notranjosti. Velik hotel in kratek rok gradnje. Z Maestralom se je hotelska kapaciteta v Novigra- ^ du dvignila za sto odstotkov, g Je največji in z najpestrejšo po- ij nudbo, in edini, kije odprt vse leto. Ima vse: radiatorje v sobah, na hodnikih, povsod, lastno energetsko centralo in celo čistilno napravo za odpadne vode. Morje mora ostati čisto, turistična tovarna za 750 ljudi ne sme ogrožati življenjskega okolja Jadrana, kateri je (Nadaljevanje na 10. (Nadaljevanje z 9. 10 I: vedno vabil goste predvsem s čisto vodo in toplim soncem. Betonska konstrukcija na površini 18.000 m2 se mogočno dviga nad zalivom. Ko bodo zrasli še travica in mogočni borovci, se bo hotel Maestral spojil z naravo, kakor daje tam že od nekdaj. Toda nam se še vedno zdi, kot da bi se dogajal gradbeni čudež. V pol leta zgraditi hotel, to ni kar tako, to se pri nas še ni zgodilo. (JURAJ TEVEC) Prevedel: JANEZ MERVAR NOVI LIST iz Reke pa... Proboj ,Pionira' na riječko tržište KiJtžKA. 10 veljače — U suradnji s »Brodomaterija lom« iiHH je u klubu pri-\ ređtnka ptvw*mran proizvodni pnmvarn Industrijsko-građevinske radne organizacije »Pionir« iz Novog Mesta. U sklopu izložbe prikazan ie film kojim su poej^ Moćima prikazana najveća dostignuća »Pionira« u građevinarstvu u zemlji i u inozemstvu, a posebno u izgradnji turističkih objekata, jer je u toj oblasti ta građevinska radna organizacija jedna od najjačih u našoj zemlji. Međutim, djelatnost »Pionira« ic vrlo široka, od projektiranja .do građevinskih radova’ koji počinju iskopavaniem šljunka, a završavaju uređenjem interijera. Osim toga. organizirana je proizvodnja građevinskih elemenata, izrada drvenih proizvoda kao što su preklopna i »harmonika« vrata, proizvodnja zidarsko-•tehničke keramike i kalje-vih peči, izrada električnih proizvoda i aparata, te još mnogih drugih proizvoda. Prezentacijom svojih proizvoda u Rijeci, posebno asortimanom koji ic na našem području manje poznat, »Pionir« ie imao intenciju da ponudu svojih proizvoda obogati i na ovom području. S obzirom na to da s »Brodomateri jalom« održava dugogodišnju poslovnu suradnju, ti će se proizvodi naći u nekoliko prodavaonica te trgovinske radne organizacije, što će obogatiti ponudu i nekim proizvodima koji se do sada nisu mogli naći na tržištu. SLO in DS Vojaki po pogodbi V začetku leta 1987 poteka natečaj za sprejem pogodbenih vojakov, prvi, odkar je pred dvema letoma pričel veljati novi zakon o oboroženih silah. To daje možnost mnogim mladim, ki med služenjem vojaškega roka ugotovijo, da ima vojaški poklic poleg težav tudi prednosti, in želijo ostati v armadi. Sprejem pogodbenih vojakov naj bi ostal trajen način naročanja dela kadrov v oborožene sile, seveda pa tu ni mogoče govoriti o profesionalizaciji JLA. Eden od odločilnih razlogov za sprejetje predpisa o statusu vojaka po pogodbi je v velikem razvoju vojaške tehnike. Mladi, ki bodo po odsluženem vojaškem roku ostali v JLA, bodo lahko veliko strokovneje ravnali z različnimi vojaškimi sredstvi in tehniko,kar zagotavlja večjo trajnost in boljšo kakovost vzdrževanja pa tudi uspešnejšo uporabo. Vojaki, ki bodo podpisali pogodbo, sprva samo za tri leta, se bodo lahko odločili za dve vrsti nalog — starešinske in vojaške. Tisti, ki se bodo odločili za starešinski kader, bodo lahko dopolnili svoje znanje in se dodatno usposabljali v ustreznih šolskih centrih, opremljenih z najsodobnejšimi učili. Nekateri od njih bodo te šolske centre lahko obiskali tudi večkrat, zlasti če se bodo odločili, da bodo dlje časa ali trajno ostali v armadi in ne samo tri leta. Ob ustreznem usposabljanju in prizadevanju lahko začasno delovno razmerje v JLA postane stalna zaposlitev z možnostjo napredovanja tudi do visokih činov. Pogodbeni vojaki, kot je predvideno, bodo imeli enake pravice in dolžnosti kot druge vojaške osebe, pa tudi nekatere ugodnosti, lahko se bodo namreč odločili za službo v republiki ali pokrajini v kateri želijo živeti, poleg tega bodo imeli brezplačno stanovanje v vojašnicah, v posebnih prostorih z ustreznim konfor-tom, ter brezplačno prehrano in obleko. Tisti, ki bi se poročili, bodo lahko poiskali stanovanje izven vojašnice, vendar bodo morali v tem primeru sami pokriti stroške za stanarino. Če upoštevamo vse te ugodnosti, je povsem razumljivo, da je možnost pogodbene službe v JLA zbudila veliko pozornost vojakov pa tudi širše javnosti. Poleg tega, da bo to možnost za zaposlitev številnih mladih ljudi, bo takšno služenje nedvomno prispevalo tudi k nadaljnji krepitvi obrambne sposobnosti države. TOZD M Ki VALJAR Človeštvo z gradbeno operativo na čelu ime valjar pozna že več stoletij. Funkcija mu je do danes ostala ista, toda sistemi za opravljanje te funkcije s čim večjim efektom so se naglo spreminjali in so nenehno v razvoju. Osnovna funkcija vibracijskega valjarja je zbijanje vseh vrst materialov, predvsem nosilnih slojev površin, ki so izpostavljene obremenitvam. Efekt zbijanja ustvarja z delovanjem statičnih in vibracijskih sil prednjega valja. Kombinirani vibracijski valjar PV-45 M BIJ odlikujejo naslednje lastnosti: — Okvir šasije predstavlja kompaktno zglobno konstrukcijo, na katere prednji del je obešen vibracijski valj, zadnji pa predstavlja s pritrjeno osjo na pnevmatski pogon. — Zračno hlajen MNZ pogon tip TD F6L 912 ob minimalni porabi goriva in vzdrževanju daje potrebno moč za gibanje, vibracije in krmiljenje [j^OljEilO^DOra vsem hidravličnim komponentam. — Velika frekvenca kroženja nihanja na prednjem valju predstavlja 500% dodatnega vibracijskega pritiska, kar predstavlja maksimalen efekt dela. — Komandni prostor up-ravljalca omogoča veliko preglednost in udobnost v izvedbi z zaprto kabino. Hiter razvoj valjarjev v svetu je narekovalo tržišče, predvsem zaradi vse zahtevnejših procesov dela s ciljem, da se izdelavni časi priprave terena zmanjšujejo. Klasični pogoni v sklopu transmisije z menjalniki in odgonom MNZ pogona togih sklopk in s samo statičnim pritiskom na trgu ne morejo konkurirati. Cena proizvodnje imenovanih ne odigra vloge konkurenčnosti, ki jo valjarji na hidrostatičen pogon kljub nekoliko zahtevnejši tehnologiji izdelave in s tem večje cene imajo. Vsem tem zahtevam, kjer se režim dela naglo menja, ima hidrostatičen pogon prednost, tega pa PV 45 nima. Lastnosti so tele: — kontiunirana sprememba števila vrtljajev brez prekinjanja moči oz. vlečne sile, — enostavna sprememba smeri gibanja, — večja možnost v razporedu elementov na stroju, — enostavna in stoodstotna zaščita elementov pred preobremenitvijo, — enostavno zaviranje z zmanjšanjem dovoda fluida, — delo pri optimalnem številu vrtljajev pogonskega motorja. Ime proizvoda z znakom MBU Scheid PK-45 in dodatno Pionir je vsekakor prehod znanja in tehnologije od ZDA v ZRN in od sredine leta 1986 tudi do nas. Bistveno in glavno vodilo licenčne proizvodnje je plasma proizvodov, šele nato raziskava in iskanje elementov, sklopov kot nadomestilo uvoza ob nespremenjeni funkciji delovanja. ‘ Danes ob izdelavi dveh prototipov govorimo v kalku-lacijskem obsegu z 28% uvoznih komponent ^vse ostalo je nabava YU, izdelava MK1, z udeležbo treh sektorjev, KI, ME, El, in kooperacija. Trenutno smo v stopnji dokončanja popolne konstrukcijske dokumentacije, v finalizaciji vseh šasijskih elementov, v izpisu tehnologije operacijskih listov za montažo in nabavo perečih pozicij, kar je vsekakor največja ovira za kompletažo. U^O^D^flOCr^] 11 Tehniški podatki dimenzije: skupna širina 2180 mm višina — s kabino 2675 mm višina — brez kabine 2115 mm skupna dožnina 5420 mm medosna razdalja 3000 mm višina nad zemljo 380 mm zunanji radij obračanja 5120 mm notranji radij obračanja 3121 mm valj: * premer 1400 mm širina 2000 mm motor: zračno hlajeni disel motor TD F6L 912 moč po B DIN 6270 70 kw 2300 obr/min maks. moč po SAE 80 kw, 2400 obr/min max. št. obratov 2800 obr/min št. cilindrov 6 rezervoar za gorivo 220 1 pogon: motor poganja hidravlično črpalko s spremenljivim pre- tokom (menjanje možno v polnem obratovanju motorja). pogonska os: Deluje na principu samo-vklopa in je povezana z reduktorjem. hitrost: enaki pogoji pri vožnji: naprej — nazaj 1. prestava 0—5,4 km/h 2. prestava 0—13,5 km/H potisk 48806 N naklon 49% 26° Voznik Sedež voznika je ločen od glavnega okvira s pomočjo podstavkov iz gume, tako daje zmanjšan prenos vibracij in hrupa. Na voljo je baldahinas-ta ali zvočno izolirana kabina. Dodatna oprema Luči (spredaj in zadaj, signalne luči) po nemških cestnih pravilih, popolnoma zaprta zvočno izolirana kabina z brisalci, ogrevalni in odmrzoval-ni sistem za kabino, baldahin, 8-dnevni časovni rekorder, okrogla luč, obširna garnitura orodja, zagozda za kolesa z držalom, asfaltna verzija s sistemom za pršenje in gladkimi gumami. Sestavil: SLAVKO BAŠEL.I Zanimivosti iz stroke KATODNA ZAŠČITA ARMATURE pred korozijo je še učinkovitejša z uporabo tanke titanove mrežice, ki se pri polaganju lahko prilagaja vsem oblikam in tako pokriva vso površino. Tako ščiti tudi razpokani beton. Uporablja sejo samostojno ali pa s tanko zaščitno betonsko prevleko. (CONCRET CONSTRUCTION 7/1986) i * *r LOKATOR ARMATURE poišče armaturne palice v betonu in izmeri debelino, zaščitne plasti betona (do 4 cm). Eno baterijsko polnjenje omogoča do 120 ur dela. (CONCRET CONSTRUCTION 8/1986) MONTAŽNI PODPORNI ZID sestavljajo betonski elementi, velikosti šir./viš./dol. = 35/5/30 cm, ki so zgoraj in spodaj nazobljeni ter ukrivljeni. Možna sta dva različna načina sestavljanja, s čimer dosežemo različne naklone in ukrivljenosti čelne površine ter dosegamo višine do 8 m. Zobje in utori pa zagotavljajo dober odpor horizontalnemu pritisku.' (CONCRET CONSTRUCTION 8/1986) Krško, 16.12.1986 KOCJAN EGON ! | I Zanimivosti iz stroke zbira tehnična J j služba — posredujte jih tudi vi! | s_________________________________________ | 8. memorial Ivana Kočevarja V organizaciji kegljaške sekcije pri sindikalnem športnem društvu PIONIR Novo mesto je bil izveden že tradicionalni 8. memorial IVANA KOČEVARJA z udeležbo 10-član-skih ekip v borbenih igrah. Na tekmovanje smo povabili že tradicionalne ekipe, ki jih vabimo že nekaj let. Skupno je bilo povabljenih 16 ekip, in sicer 8 ekip delovnih organizacij s področja gradbeništva v Sloveniji, 6 regionalnih ekip športnih organizacij in ekip delovnih organizacij s področja Dolenjske, Posavja, Bele krajine in Kočevskega, ekipa organizatorja in ekipa veteranov s področja Novega mesta, nekdanjih sotekmovalcev pokojnega Ivana Kočevarja. Vse ekipe so svojo udeležbo tudi potrdile, žal pa se tekmovanja ni udeležila ekipa GIP GRADIS Ljubljana, kije bila že dvakrat zmagovalec memoriala, in ekipa GIP BETON Zagorje. Po dokaj mirnem začetku tekmovanja se je tekmovalno vzdušje stopnjevalo iz nastopa v nastop in kot vsako leto doseglo vrhunec z nastopom zadnjih štirih ekip, ki so bile najbolje uvrščene na lanskem memorialu. Že v predzadnjem nastopu je sicer ekipa INGRAD Celje dosegla visok rezultat, nedosegljivih 896 kegljev, tako da je bil pred zadnjim nastopom zmagovalec že praktično odločen. Zato pa je potekala izredno ostra in izenačena borba med ekipami v zadnjem nastopu za uvrstitev na drugo mesto, v kateri je ekipi KONSTRUKTORJA Maribor uspelo v finišu izboriti le 2 keglja prednosti pred ekipo organizatorja. Glej tabelo! V imenu vseh udeležencev VIII. memoriala IVANA KOČEVARJA je delegacija v ses- ct tavi: Hren Bogdan, Vukšinič | Alojz in Štepec Ivan položila £ spominski venček na grob Ivana Kočevarja. Otvoritveni svečanosti in’ podelitvi priznanj najuspešnejšim ekipam je kot vsako leto prisostvovala tudi pokojnikova žena Vida Kočevarjeva, ki je kapetanu zmagovalne ekipe ter kapetanu drugo in tretje (Nadaljevanje na 12. (Nadaljevanje s rZ- Končni rezultati pa so naslednji: m 1. INGRAD CELJE £ 2. KONSTRUKTOR MARIBOR 3. PIONIR NOVO MESTO S 4. PARTIZAN BREŽICE 5. KEGLJAŠKI KLUB KRŠKO 6. BORAC NOVO MESTO 7. ŽELEZNIČAR NOVO MESTO 8. GROSUPLJE GROSUPLJE 9. ZIDAR KOČEVJE 10. OBNOVA CELJE 11. SCT LJUBLJANA 12. IMV NOVO MESTO 13. VETERANI NOVO MESTO 14. NOVOTEKS NOVO MESTO . (435 + 461) 896 kegljev (401 + 430) 831 (395 + 434) 829 (385 + 432) 817 (407 + 405) 812 (391 + 382) 773 (388 + 350) 738 (366 + 381) 717 (352 + 359) 711 (350 + 360) 710 (342 + 338) 680 (312 + 358) 670 (336 + 318) 654 (293 + 320) 613 uvrščene ekipe predala pokale v trajno last. Tekmovanje je bilo tokrat izvedeno na kegljišču Doma JLA v Novem mestu in ne na kegljišču Loka kot doslej. Kegljišče na Loki je bilo v času razpisa tekmovanja neuporabno in tudi od lastnika kegljišča ni bilo mogoče dobiti nobenih zanesljivih in ob-vezajočih zagotovil, da bo kegljišče do predvidenega roka za tekmovanje usposobljeno za normalno tekmovanje. Odločitev je bila povsem na mestu, saj smo že v preteklih letih imeli veliko težav pri izvedbi tekmovanj, v letošnjem letu pa tekmovanja sploh ne bi bilo mogoče izvesti oziroma dokončati v optimalnih rokih, kot se je dejansko pokazalo ob izvedbi tekmovanj v okviru DŠI občine Novo mesto. Naša ekipa je z osvojitvijo tretjega mesta dosegla boljši uspeh od pričakovanega. Dejstvo je, da zaradi okvare kegljišča Loka ekipa ni mogla ustrezno trenirati niti ni bila izvedena občinska liga v borbenih igrah. Tako je ekipa v jesenskem delu prvič nastopila na tekmovanju 10-članskih ekip, pa še to okrnjena, saj zaradi tekmovanja v II. republiški ligi ni mogel nastopiti naš najboljši tekmovalec Franc Zidanek. Vsem tekmovalcem izrekam zahvalo za udeležbo in iskrene čestitke ob doseženem tekmovalnem rezultatu in še posebej ob uvrstitvi, z osvojitvijo tretjega mesta. Glede na vsakoletne težave pri organizaciji tekmovanja zaradi obilice tekmovalnih in ostalih programov v decembru se je organizator odločil na spremembo termina tekmovanja. Tekmovanje bo v prihodnje vsako tretjo soboto v novembru in ne več na drugo soboto v decembru. Smatramo, da bomo na ta način še bolj učinkoviti pri izvedbi tekmovanja in si zagotovili polnoštevilno udeležbo ekip v najmočnejših sestavah, hkrati pa se izognili tudi drugim organizacijskim težavam. Športniki kegljači smoitako ponovno dostojno proslavili naš vsakoletni najdražji tek- movalni dan in tako v imenu delovne organizacije PIONIR počastili spomin na našega velikega vzornika, športnika in prijatelja. Lik Ivana Kočevarja in njegove zasluge za razvoj delovne organizacije in športa naj nam bodo svetal zgled za dobro in vztrajno delo na področju dela in športa. IVAN ROVAN žira f kronika V času od 16. L do 15. 2. 1987 je prišlo v tozdih Keramika, TKI, PB in DSSS do naslednjih kadrovskih sprememb: delovno razmerje so sklenili: DSSS: Marjetka Dragman — gimnazijski maturant Vlado Koritič — gradbeni tehnik — premestitev iz tozda Togrel Keramika: Miran Kremesec — modelar Siniša Milojevič — gradbeni ■tehnik — premestitev iz tozda TKI delovno razmerje so prekinili: PB — Lili Žnidaršič — dipl. inženir gradbeništva DSSS: Karel Hace — dipl. gradbeni inženir Marjeta Jenko — komercialni tehnik TKI: Marko Koščak — dipl. gradbeni inženir iz JLA se je vrnil: Keramika: Alojz Kebelj — keramik MAJDA ZUPANČIČ Kadrovske spremembe v tozdu Gradbeni sektor Novo mesto v januarju in februarju 1987:. delovno razmerje so sklenili: L Sabid Alijagič — tesar 2. Asim Alagič — zidar 3. Bečir Hasančevič — delavec 4. Semir Kahrimanovič — delavec 5. Šefkija Mahmič — natakar 6. Suvad Mahmič — delavec 7. Milivoje Mišič — zidar 8. Emin Topčagič — delavec iz JLA sta se vrnila: L Aleksander Vovk — zidar 2. Roman Rešetič — zidar delovno razmerje je prenehalo: L Marjan Knafelj — zidar 2. Matjaž Knafelj — zidar 3. Ciril Kovač — zidar — umrl 4. Luka Tepič — v DS DS v JLA so odšli: L Rifet Badič — zidar 2. Avdo Kamenčič — delavec 3. Abdulah Bečirevič — delavec upokojili so se: L Janko Radakovič — delavec 2. Smail Kotorič — delavec 3. Marjan Kraševec — zidar 4. Milan Ravbar — zidar 5. Jože Femec — zidar 6. Dževad Žilic — čuvaj šš TOZD MKI DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: 1 L Pšeničnik Franc — ključavničar IZ JLA SO SE VRNILI: L Papež Darko — avtoklepar 2. Krese Robert — avtoličar 3. Filipčič Milan — elektro-inštalater 4. Kozoglav Silvo — monter ogrevalnih naprav 5. Pavlin Darko — elektro-inštalater 6. Godina Jože — elektro-inštalater 7. Kos Dušan — avtoele-ktrikar 8. Kovačič Peter — avto-elektrikar 9. Gerdenc Alojz — avtomehanik 10. Bizovičar Robert — avtomehanik 1 L Mlakar Roman — skladiščnik V JLA JE ODŠEL: L Klobučar Andrej — avtomehanik DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI: L Ackov Dimče — elektrotehnik 2. Zuber Milenko — elektro-inštalater 3. Mihalič Jože — strojnik 4. Leščanec Jože — šofer 5. Zupančič Janez — tehnični vodja 6. Župančič Jože — elektro-inštalater 7. Kastelic Alojz — pomočnik direktorja za kornere, področje 8. Medle Mirko — monter prezračevalnih naprav 9. Hrabar Franc — strugar TOZD ZA ZAKLJUČNA DELA METLIKA Delovno razmerje je decembra 1986 prenehalo naslednjim delavcem: L Vraničar Anton — klepar KV II — 6. 12. 1986 2. Prijanovič Alojz — šofer-nab. ref. — 8. 12. 1986 (invalid. upokoj.) 3. Bajič Radislav — kamno-sek-prirav. — 30. 11. 1986 V JLA so decembra odšli naslednji delavci: L Muharemovič Remiz — klepar KV 11 — 30. 11. 1986 2. Huskič Jasmin — klepar-pripravnik — 7. 12. 1986 3. Jusič Šemso — klepar KV 11 — 11. 12. 1986 V januarju 1987 je sklenil delovno razmerje Parić Rasim — klepar KV II — 13. L 1987 Pionir je glasilo kolektiva GIP PIONIR Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša Bo-rsan, namestnik Danila Jenko TOZD LO, člani uredniškega odbora: Štefka Šega (Gradbena operativa Novo mesto), Vera Hiti (Gradbena operativa Ljubljana), Ida Slapšak (Gradbena operativa Krško), Branko Lavrenčič (Togrel), Boško Živkovič (Gradbena operativa Zagreb), Drago Popovič (gradbena operativa Metlika), Smilja Kos (Keramika in zaključna dela), Lilijana Žnidaršič (Projektivni biro), Marija Jurekič (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije). Andreja Pavlič (Interna banka), Polona Mlinar (Skupne Službe). Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, -Kettejev drevored 37. Lektoriranje, tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC Novo mesto. Tisk v Tiskarni Novo mesto.