Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 26. MARCA 1964 Leto XVI. — Štev. 12 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«. NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK«. DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V MURSKI SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VILD — NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KOCLJEVA UL. 3. TELEFON 21-064
KOMISIJA ZA STATUT KONČALA Z DELOM
Spremembe vsklajene s predlogi občanov
Komisija za sestavo statuta občine Murska Sobota je v ponedeljek imela zadnjo sejo. Člani komisije so na tej seji razpravljali še o območjih krajevnih skupnosti in tistem delu osnutka statuta, v katerem so določila o pravicah državljanov madžarske narodnosti.
Glede krajevnih skupnosti se je pojavilo več predlogov, v osnovi pa so bila deljena mnenja ali se naj formirajo večje krajevne skupnosti, ki bi imele možnost za širše delovanje ali pa manjše. Že na nekaterih zborih občanov so bili predlogi o formiranju večjih skupnosti in to predvsem tam, kjer so večja središča. Bilo pa je tudi nekaj predlogov za zmanjšanje območja krajevne skupnosti. Komisija je sklenila, da se naj ta vprašanja še enkrat dobro proučijo še pred sprejemom in tudi po sprejemu statuta ter da naj občinska skupščina kasneje z dodatnim aktom določi območja.
Poglavje o življenju in pravicah državljanov madžarske
RAZŠIRJENA SEJA KOMISIJE
ZA OBMEJNA IN NARODNOSTNA VPRAŠANJA V LENDAVI
Prejšnji teden je bila v Lendavi razširjena seja okrajne komisije za obmejna in narodnostna vprašanja, ki ji je prisostvoval tudi Boris Lipužič, sekretar za prosveto in kulturo izvršnega sveta SRS. Na dnevnem redu je bila razprava o uspehih in problemih dvojezičnega šolstva v luči petletne prakse.
ZBOR OBČANOV V VELIKI POLANI
Zadnji zbor občanov v Veliki Polani je bil zelo dobro obiskan. Občani so razpravljali predvsem o pomanjkanju zdravnika, o voznem redu lokalnega avtobusa, s katerim imajo slabo zvezo z Lendavo ter o gospodarskih problemih občine. Govorili so pa tudi o električnem omrežju v vasi, ki ni zajelo celotnega kraja ter o ureditvi ulične razsvetljave.
S. S.
S SEJE SVETA ZA VARSTVO DRUŽINE
V soboto je svet za varstvo družine pri občinski skupščini Murska Sobota razpravljal o šolskih mlečnih kuhinjah, pomoči socialno ogroženim ter o letovanju. Ugotavljal je, da je potrebno tudi za prihodnje šolsko leto zagotoviti potrebna sredstva socialno ogroženim. Sklenil pa je tudi, da se bo letos pri pošiljanju otrok v kolonije dajala prednost prvenstveno zdravstveno in socialno ogroženim otrokom.
USPEH ŠAHISTOV MURSKE SOBOTE
V nedeljo je bilo v Celju moštveno brzopotezno republiško prvenstvo slovenskih mest v šahu. Nastopilo je skupno 23 mestnih reprezentanc, med njimi tudi šestčlanska reprezentanca Murske Sobote, ter dosegla proti pričakovanju lep uspeh. V zelo močni konkurenci je zasedla 8. mesto z osvojenimi 78,5 točkami. Zmagala je reprezentanca Maribora z 105 točkami pred Ljubljano, ki je dosegla isto število točk.
narodnosti pa je bilo v celoti predelano, spremenjeno pa je bilo v skladu s predlogi občanov tudi območje dvojezičnosti, kar pa se spet ne ujejema s šolskimi okoliši. Komisija je obširno tudi razpravljala o izvajanju teh določb pri čemer se pojavlja vrsta perečih problemov.
Na seji ObK ZKS v M. Soboti: poudarek enotnosti v razvoju kmetijstva v občini
Tudi v Lendavi — na dnevnem redu kmetijstvo
JUTRI V M. SOBOTI:
Posvetovanje o predkongresni aktivnosti ZKS
Jutri bo na občinskem komiteju ZKS v Murski Soboti širše posvetovanje o predkongresni aktivnosti in izvajanju smernic, ki jih je sprejel VI. plenum CKJ.
Posvetovanju bodo prisostvovali vodilni delavci v gospodarstvu, družbeno političnih organizacijah in organih ter vodilni komunisti iz ostalih pomurskih občin in predstavniki Izvršnega komiteja CK ZKS.
VČERAJ SEJA SVETA ZA ZDRAVSTVO
Včeraj se je sestal svet za zdravstvo soboške občinske skupščine. Razpravljal je o zadnjih ceplenjih ter upravnih zadevah.
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V MURSKI SOBOTI
Enotnost v razvoju kmetijstva
V soboto je občinski komite ZKS v Murski Soboti na razširjeni seji razpravljal o kmetijstvu in njegovem nadaljnjem razvoju. Sestanku so prisostvovali sekretarji osnovnih organizacij v kmetijskih organizacijah. Uvodni referat o značilnostih razvoja kmetijstva v občini in njegovih nalogah je imel inž. Edi Perhavec.
Tako v materialih kakor tudi v razpravi je bilo poudarjeno, da je več problemov, ki močno ovirajo razvoj kmetijstva v občini in da so zato potrebni neki ukrepi. Predvsem so opozarjali, da ni enotnih konceptov, da vsaka družbena kmetijska organizacija uveljavlja svoje zamisli, ki se pa ne vključujejo vedno v celotni program kmetijstva v občini. Kot izredno negativno so označevali konkuriranje med posameznimi organizacijami, boj za živino, za premije, vsak tudi po svoje odkupuje zemljišča in gradi, kar pa prinaša veliko škodo celotnemu gospodarstvu. Opozarjali so tudi, da je poslovni uspeh kmetijskih zadrug v lanskem letu zelo slab in da realno tudi ni no-
benih možnosti ob takih pojavih, da bi se letos izboljšal.
V	kmetijstvu bi se naj predvsem povečal odkup zemljišč in to ne z vidika le krepitve družbenega sektorja, temveč zaradi povečanja proizvodnje. S plani predvideni odkupi so premajhni, proces socializacije vasi prepočasen, saj bi ob takih postavkah trajal petdeset let. Toda ta proces je odvisen tudi od vključevanja v družbeno proizvodnjo zasebnih kmetovalcev, predvsem s kooperacijo in določeno proizvodno usmeritvijo, ki bi pripomogla k temu, da bi bila proizvodnja intenzivnejša. Večina sedanjih kooperacijskih oblik pa k temu ne vodi, ker prevladuje kontrahaža. Posledica tega je tudi slab proizvodni program, ki je odvisen od nihanja cen na trgu. Kot tipičen primer so omenjali prizadevanje za pitanje govedi. Ker daje pri tem družba premije, so se vse gospodarske organizacije usmerile na to, toda zaradi tega ostajajo neizkoriščene kapacitete za predelavo mleka, pada stalež živine in drugo.
V	razpravi je bilo tudi poudarjeno, da se mora tudi v bistvu spremeniti značaj kmetijskih zadrug. V mnogih še pojmujejo to organizacijo kot zaščitnika zasebnih kmetovalcev oziroma celo njihovo organizacijo, ne pojmujejo pa je kot proizvodne organizacije. Taka stališča so z gospodarskega vidika nesprejemljiva in
posledica je tudi sedanji že zaskrbljujoče gospodarsko stanje v zadrugah. Nekateri so tudi opozarjali, da se mora celotna kmetijska proizvodnja nasloniti na domačo predelovalno industrijo ter pri tem omenjali tiste težke situacije, ki so pred leti nastale, ko se je zaprl trg za živino. Taki pojavi so možni tudi v bodoče, zato mora biti celotni program vsklajen in predvsem povezan s predelovalno industrijo.
Kot ena izmed največjih nalog pa je izdelava perspektivnega programa razvoja kmetijstva in ureditvenega načrta kmetijskega prostora, ki je že v izdelavi. Ta program naj temelji na pojmovanju, da je kmetijski prostor v občini enoten ne glede na organizacije.
Predvsem je bilo v razpravi opozorjeno, da na tem prostoru deluje 10 kmetijskih organizacij, kar je vsekakor preveč in prinaša tudi negativne pojave. Zaradi tega so razcepljene sile, programi nevsklajeni, sredstva razdrobljena in zato je nujna enotnejša organizacija, enotno in skladno urejanje prostora in proizvodnje. Samo v ravninskem delu občine je kar 5 takih organizacij, kar zavira enotnost gospodarjenja. Zato se pojavlja združevanje teh organizacij kot najbolj realen proces in tudi najbolj nujen. Člani komiteja so se zavzemali, da se naj čimprej tudi proučijo te možnosti in tudi oblike, ki bi bile najbolj primerne.
OBČINSKI KOMITE ZKS JE RAZPRAVLJAL:
o kmetijstvu v lendavski občini
Občinski komite ZKS Lendava je na svoji seji v preteklem tednu razpravljal o aktualni kmetijski problematiki v komuni. Gradivo in razprava na tem sestanku naj bi služila za izdelavo osnovnih smernic za razvoj kmetijske proizvodnje v lendavski občini v naslednjih sedmih letih.
V občini je 21 tisoč kmetijskih prebivalcev, privatni kmetijski proizvajalci obdelujejo na 5.881 kmetijskih gospodarstvih 93 odst. vseh obdelovalnih površin v občini. Po predvidevanjih naj bi v naslednjem sedemletnem obdobju 1600 ha obdelovalnih površin v socialističnem sektorju, dodali še naslednjih 5000 ha tako, da bi ostalo v individualni posesti še okrog 1300 hektarjev obdelovalnih površin. Vzporedno s podružbljanjem kmetijskih površin pa bo moralo naraščati število delovnih mest v industriji, da se bodo lahko ljudje, ki sedaj delajo na kmetijah zaposlili. To dejstvo pa
postavlja industrijo v občini pred veiko nalogo.
Ta položaj narekuje vključitev delovnega kmeta v ekonomsko proizvodni odnos s kmetijsko zadrugo ali kmetijsko organizacijo. Cilj proizvodne kooperacije mora biti večja produktivnost, širšo proizvodno sodelovanje in večji proizvodni rezultati. Hitrejša socializacija vasi, torej tudi hitrejši razvoj kooperacije, pa zahteva od kmetijskih organizacij večjo moč kmetijskih proizvodnih sredstev in večjo sposobnost kmetijskih strokovnih kadrov. Strojni park kmetijskih zadrug v občini je že precej močan, vendar ne zadostuje za zadovoljitev vseh potreb
(v sezoni) in sicer predvsem zaradi razdrobljenosti površin kmetijskih zadrug, še bolj pa njihovih kooperantov — zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Čeprav so KZ na področju občine storile precejšen korak naprej v pogledu uporabe umetnih gnojil, še ta nikakor ne zadošča. Na to vpliva vse-
kakor pomanjkanje umetnih gnojil, katerega pa bi včasih lahko ublažili, če bi imeli na voljo primerna skladišča. Kmetijski strokovnjaki bi morali v prihodnje vložiti še več napora za pravilno uporabo umetnih gnojil v zimskem času bi bilo potrebno organizi-(Nadaljevan je na 2. strani)
Razgovori z vodstvi krajevnih organizacij SZDL v soboški občini, ki sta jih organizirala kadrovska in organizacijska komisija ter izvršni odbor občinskega odbora so pokazali marsikaj, kar bi bilo potrebno v delu organizacij odpraviti. Predvsem pa nekaj: krajevne organizacije v nekaterih krajih še niso uspele najti tiste družbene vloge ki jo nekako pričakujejo člani in ki bi jo bilo potrebno najti. Zato ni nič čudnega, da člani v takih organizacijah neredko izjavljajo, da samo plačujejo članarino, da pa imajo kot člani in kot občani ob takem delu premajhno vlogo in besedo pri reševanju raznih vprašanj.
Iz teh izjav, ki so jih na razgovorih posredovali člani odbora lahko razberemo, da bi v takih krajih morale organizacije biti večji organizator
svojega članstva, mobilizator in hkrati tudi mesto, kjer bi se o določenih problemih tudi porazgovorili. Nekake tribune, ki bi jih naj krajevna organizacija tudi prirejala. Zanimanje za razna družbena vprašanja med občani je ve-
Krajevne organizacije Socialistične zveze
liko, prav tako pa tudi želja po informiranosti o perspektivnem reševanju raznih problemov. Teh oblik bi se morale krajevne organizacije češče posluževati.
Toda ob ugotavljanju, da so v vodstvih nekaterih organizacij tudi taki člani, ki zaradi svojih interesov, zapišimo kar drobnolastniških ne
kažejo prizadevnosti za večjo politično aktivnost organizacije, se pojavlja tudi potreba, da člani pri prihodnjih volitvah odbora skrbneje pretehtajo, kdo naj bo v odboru. Ne samo, da to slabi politično aktivnost organizacije, tem-
več vzbuja nezadovoljstvo v širšem krogu članov ter onemogoča vključevanje novih, povzroča pa celo izstopanje.
Zelo značilno je tudi to, da še krajevne organizacije niso uspele v večji meri vključiti v organizacijo tudi ostalih družbenih članov predvsem žena. Med člani še prevladujejo hišni poglavarji.
Na razgovorih so tudi ugotavljali, da se sekcije niso uveljavile. Predvsem jim ni uspelo, da bi bile nekak koordinator in pobudnik aktivnosti na svojem področju in to zlasti v krajih, kjer so razne organizacije zelo delavne. Mnogo bolj se uveljavljajo posamezne podružnice in to s kolektivnim delovanjem.
Kljub nekaterim slabostim pa je potrebno ugotoviti, da so se krajevne organizacije v zadnjem času organizacijsko močno utrdile, na kar opozarjajo že tudi taki pojavi kot skrb za pobiranje članarine, izdajanje izkaznic in mnogo bolj urejeno tudi administrativno poslovanje. Ta utrditev pa predstavlja dobro osnovo, na kateri lahko tudi začnejo Z močnejšo politično aktivnostjo.
nc
za vaše potrebe-
kolektiv trgovskega podjetja
prekmurski magazin
murska sobota
s poslovalnicami
OD TEDNA
KONFERENCA OZN O
TRGOVINI IN RAZVOJU
V	ponedeljek se je začela v Ženevi v palači OZN dolgo pričakovana in najpomembnejša akcija OZN na ekonomskem področju konferenca o trgovini in razvoju, ki bo trajala tri mesece. Konferenci prisostvuje 122 držav s 1.500 delegati. Na prvem dnevu zasedanja je konferenca izvolila predsednika (egiptovskega finančnega ministra) ter predsednike ostalih štirih odborov. Za predsednika tretjega, finančnega odbora, je bil izvoljen profesor ljubljanske ekonomske fakultete Janez Stanovnik.
Ta konferenca, ki so jo zlasti težko pričakovale takoimenovane države v razvoju in za katero so se zavzemale že na beograjski konferenci nevezane države, je že pred začetkom vzbudila po vsem svetu izredno živahno razpravo predvsem o stališčih, ki jih bodo zavzemale gospodarsko močno razvite države in take ekonomske skupnosti, kot je na primer evropska gospodarska skupnost. Toda že drugo zasedanje je prineslo nekatere občutne razlike v osnovnih koncepcijah in tudi pričakovanje, da bo nekaj naslednjih zasedanj zelo burnih. Prvo sporno vprašanje se nanaša na udeležbo. V torek zvečer so se sestale azijsko-afriške države in Jugoslavija in razpravljale o prisotnosti Južnoafriške unije, proti kateri je zaradi rasne diskriminacije izvajan gospodarski bojkot. Pričakuje se tudi, da se bo Sovjetska zveza zavzemala za udeležbo Kitajske in da jo bo v tem poleg drugih podpirala tudi Francija.
Neangažirane države se zavzemajo, da te razlike ne bi privedle konference v krizo in zato se tej njihovi konstruktivni vlogi pripisuje velik pomen. Na očitne razlike v gledanjih na gospodarske probleme je opozoril tudi govor belgijskega ministra, ki se je zavzemal, da se naj ne bi ničesar bistvenega spremenilo v sedanjem mednarodnem gospodarskem sistemu. Nasprotno pa se je francoski finančni minister v skladu z novimi koncepti v francoski zunanji politiki zavzemal za večjo pomoč gospodarsko razvitih držav gospodarsko nerazvitim, ker brez gospodarskega napredka te države ne bodo mogle biti politično samostojne ter obljubljal pomoč Francije. Neangažirane države pa poudarjajo, da brez istočasne krepitve gospodarstva zaostalih držav tudi ni možen razvoj gospodarstva v svetovnem merilu. To je pa le nekaj osnovnih stališč, ki so jih prinesla prva zasedanja in jih bodo kasnejša še podrobneje osvetlila. Za včeraj je bil na programu tudi govor jugoslovanskega delegata Vladimira Popoviča.
DRUGA KONFERENCA
NEANGAŽIRANIH BO V KAIRU
V	glavnem mestu Ceylona Colombu se je v ponedeljek začel pripravljalni sestanek za drugo konferenco neangažiranih držav. Med delegati prevladuje splošno mnenje, da bi naj bila druga konferenca teh držav v Kairu, glavnem mestu Združene arabske republike.
V	razpravah o dnevnem redu je bilo v začetnem delu poudarjeno, da bi konferenca vsekakor naj razpravljala predvsem o razorožitvi in boju proti kolonializmu in rasnemu razlikovanju. Veleposlaniki neangažiranih držav so tudi razpravljali o sestavi bodoče konference. Prevladuje mnenje, da bi se naj poleg držav, ki so prisostvovale beograjski konferenci, udeležile konference tudi podpisnice temeljne listine Organizacije afriške enotnosti.
OBISK BRAZILSKIH PARLAMENTARCEV
Iz Rio de Janeiro je odpotovala na štirinajstdnevni obisk v Jugoslavijo brazilska parlamentarna delegacija. Brazilski parlamentarci se želijo podrobneje seznaniti z našimi uspehi, izkušnjami in tudi težavami, poleg tega pa sodi obisk tudi v okvir tistih prizadevanj, ki bi naj še trdneje
povezala prijateljske vezi med obema državama.
DO TEDNA
NA ZBORIH VOLIVCEV V RADGONSKI OBČINI JE
Sodelovalo 1200 volivcev
Na seji občinske skupščine v Radgoni so v petek obravnavali tudi v mesecu februarju izvedene zbore volivcev. Na 28 zborih je bilo prisotnih okrog 1200 volivcev.
Razpravljali so o ustanovitvi krajevnih skupnosti, o predlogu družbenega plana in proračuna občine ter o predlogu občinskega statuta.
V	Podgorju so se volivci zanimali kaj bo z zadružnim domom, ki je trenutno prazen, dočim so v Stogovcih opozarjali, da je potrebno urediti vodovod v šolskem poslopju. V Žepovcih so volivci razpravljali med drugim tudi o uvedbi 42-umega tednika v kmetijstvu, o arondaciji ter o cenah klavne živine, ki da je na Hrvaškem dražja kot v Sloveniji.
V	Apačah so ugotavljali potrebo po frizerskem salonu. Na Policah so volivci predlagali naj se v čim krajšem času uredi studenec v Policah. Ker ni sredstev, da bi popravili »hudrgo«, to je večja stavba v Policah, so predlagali naj se jo podre, dočim je bilo zavzeto na seji skupščine stališče, naj stavba ostane še nekaj časa taka kot je. V Zbigovcih so volivci razpravljali o predlogu naj bi se razširilo zdravstveno varstvo kmetijskih zavarovancev tudi na zo-
bozdravstvo šolske mladine. Potrebno bi bilo urediti tudi cesto proti Lastomercem ter odpreti v Črešnjevcih prodajalno kruha. Pri Negovi so se zavzemali med drugim za vzpostavitev avtobusne proge proti Radgoni, v Ivanjcih pa
so razpravljali tudi o urejanju slatinskega vrelca v Oče-slavcih. Na Kapeli so volivci obravnavali potrebo po gradnji vodovoda, dočim se na Murščaku niso mogli sporazumeti za priključitev h krajevni skupnosti Kapela.
Na sliki zgoraj — z nedavnega zasedanja občinske skupščine v Gornji Radgoni
ZA DOM, SLUŽBO, DOPUST, IZLET — VEDNO
PRODAJNA SERVISA »MODNE HIŠE« LJUBLJANA — MARIBOR
Bogojina
Na sestanku odbora krajevne organizacije SZDL so ugotavljali, da se delavci, ki so na tem področju doma, a so zaposleni v raznih podjetjih, premalo vključujejo v SZDL. Največ pozornosti pa so posvetili zamisli o izgradnji doma družbenih organizacij. Kljub temu, da je v vasi in tudi okolici izredno razvito kulturno življenje ter da so tudi politične in družbene organizacije zelo aktivne, nimajo niti primerne dvorane niti ne prostorov za pisarno organizacije ali krajevno skupnost. Pomanjkanje prostorov izredno ovira še večjo aktivnost teh organizacij.
-c
OD ZAČETKA APRILA DO KRAJA JUNIJA LETOS AKCIJA:
Skrbimo za brezhibno in pravilno uporabo svetlobnih teles na vozilih
Zvezni svet za varnost prometa na cestah je dal pobudo za prometno akcijo »Skrbimo za brezhibno in pravilno uporabo svetlobnih teles na vozilih«, ki bo trajala od 1. aprila do 30. junija 1964.
Odločitev za takšno akcijo je narekovalo predvsem dejstvo, da je tudi od pravilne in brezhibne uporabe svetlobnih teles na vozilih v mnogočem odvisna varnost prometa na naših cestah. Organizator in izvajalec akcije bodo komisije za vzgojo m varnost v cestnem prometu ob sodelovanju gospodarskih organizacij, šol in drugih ustanov.
Komisija za varnost prometa v občini Murska Sobota je na svojem sestanku v ponedeljek razpravljala o tej zvezni akciji in sprejela program. Program vsebuje nekatere akcije, ki jih bo komisija organizirala v sodelovanju z avto-moto društvom in postajo LM za cestni promet v času poteka akcije. S predavanji in filmi bodo nekateri strokovni delavci s področja prometa in prometne vzgoje obiskali šole, delovne organizacije in vasi. Govorili bodo o posledicah, ki jih v prometu lahko povzročijo slaba svetlobna telesa na vozilih. Na šolah naj bi v tem času, pa tudi v delovnih organizacijah, pregledali kolesa in druga vozila ter ugotovili v kakšnem stanju so svetlobna telesa na teh. Občinska komisija bo skupaj z odborom združenja šoferjev in avtomehanikov, avtomoto društvom in s postajo LM za cestni promet organizirala kontrolo brezhibnosti svetlobnih teles na vozilih v prometu (tudi na vprežnih vozilih), s posebnimi letaki in lepaki pa bodo tako vozniki kot občani seznanjeni s ciljem akcije.
Ta akcija bo imela tokrat svoj vpliv tudi na pouk prometne vzgoje v šolah kjer naj bi mladi govorili o skrbi za brezhibno in pravilno uporabo svetlobnih teles, podobno pa bi morale storiti tudi podkomisije za varnost prometa v delovnih organizacijah.
Drobiž iz Bodonec
Poslovna enota KZ Grad v Bodoncih je pripravljena za spomladansko setev. Stroji so pripravljeni pa tudi semena. Tudi umetno gnojilo je že pri kmetovalcih. Za proizvodno sodelovanje pa je tudi čedalje večje zanimanje in tako bo plan kmalu dosežen.
Z arondacijo jim je uspelo formirati kompleks zemljišča z 20 hektari. Tu je plantažni nasad jablan. Za letos predvidevajo tudi odkupiti od zasebnih kmetovalcev 30 ha zemlje. Doslej so že odkupili 6 ha. V lastnem pitališču predvidevajo, da bodo spitali 400 bekonov, ob tem pa so organizirali trdno sodelovanje s kmetovalci. Odkupili pa so tudi tri družinska stanovanja za zadružne delavce. Največje težave so zaradi pomanjkanja delovne sile.
V nedeljo so v krajevni organizaciji SZDL tudi razpravljali o statutu krajevne skupnosti ter proučevali material z zadnjega plenuma Glavnega odbora SZDL Slovenije.
0 kmetijstvu v lendavski občini
(Nadaljevanje s 1. strani)
rati najbolj primerne oblike izobraževanja kmetov in z njimi več individualno delati, jim dajati nasvete in nuditi strokovno pomoč. Tudi slaba in neorganizirana semenska služba je vseskozi neugodno vplivala na povečanje proizvodnje na kmečkih obdelovalnih površinah. Občutno pa je tudi pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov, saj sedanji še daleč ne zmorejo obširnega dela opraviti kvalitetno. To pa narekuje tudi vlaganje večjih sredstev v strokovne kadre.
Tako med kmetijskimi zadrugami kot pri zasebnih kmetovalcih čedalje bolj narašča zanimanje za kooperacijo z živino. Vendar sedanji način kooperacije v bistvu ni proizvodno sodelovanje, pač pa bi lahko rekli, da je to predvsem tržno sodelovanje. To sodelovanje pa naj ima svoj cilj v resničnem proizvodnem sodelovanju, v povečanju proizvodnje in potem ne bo vprašanja, komu bo kmet svoje blago prodal. Takšno sodelovanje pa od kmetijskih organizacij zahteva, da bodo imele dovolj krmske baze, ki jo bo kmet v tem primeru potreboval. Vzporedno z naštetimi problemi pa bo potrebno reševati še druga vprašanja, kot so to odnosi med samimi kmetijskimi organizacijami, investicijska politika v nove objekte in pravgotovo je, da bo potrebno čimprej izde-
lati tudi regionalni plan razvoja kmetijstva, Če se hočejo v prihodnje izogniti, mnogokrat, primitivnemu in stihijskemu reševanju problemov in nalog, ki jih poraja praksa in nadaljnji razvoj kmetijstva.	-ič
PROSENJAKOVCI
V minulem tednu je odbor krajevne organizacije SZDL s člani kadrovske in organizacijske komisije pri ObO SZDL razpravljal o organizacijskih problemih. Ugotavljali so, da bi morala biti organizacija bolj aktivna predvsem pri organiziranju raznih posvetovanj o problemih teh krajev. Ker nimajo primernih prostorov, pripravljajo skupaj s krajevno skupnostjo zgraditev stanovanjskega bloka, v pritličju pa bi bili prostori za ambulanto in krajevno organizacijo.
-c
BELEŽKA OB ZAKLJUČKU ZVEZNE AKCIJE
Zavarujmo otroka v prometu
V zadnjih treh mesecih preteklega leta je komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu v občini Murska Sobota največ skrbi posvetila izvajanju programa zvezne akcije »Zavarujmo otroka v prometu«. Skupaj z vodstvi šol, zavodom za pedagoško službo ter ob sodelovanju avtomoto društva in združenja šoferjev in avtomehanikov je komisija organizirala različne delovne oblike in akcije s ciljem, da bi otrokom in mladini posredovala čimveč cestno-prometne vzgoje in znanja.
Doseženi uspehi niso popolni, vendar so rezultati ob zaključku akcije zadovoljivi. Posebno tam, kjer so se naloge resno lotili prosvetni delavci so bili uspehi takšni, da več ne moremo govoriti o zapostavljanju prometne vzgoje. Žal je temu tako le na redkih osnovnih šolah v občini. Čeprav je zvezna akcija že zaključena, pa bo potrebno na vseh šolah »prebi-
ti led« in prometni vzgoji tudi v prihodnje posvečati čedalje več pažnje.
V	polletnih počitnicah je bil v M. Soboti seminar za učitelje, ki se ukvarjajo s prometno vzgojo na šolah, katerega so se udeležili le učitelji z devetih šol v občini. Kljub temu je bil seminar uspešno končan in v naslednjih počitnicah nameravajo organizirati ponovni seminar.
V	akciji »Zavarujmo otroka v prometu« je uspešno sodelovala tudi postaja LM za cestni promet v Murski Soboti. Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu, avto-moto društvo in ljudska univerza so v času akcije organizirali 47 predavanj katerim je prisostvovalo okrog 6 tisoč učencev na osemletkah. Vsa predavanja so bila spremljana s filmi, ponekod, posebno na srednjih šolah, pa so organizirali posebne »prometne dneve«. Udeležba na teh predavanjih in filmskih predstavah, kakor tudi v organizaciji »prometnih dni« je pokazala, da se mladina zelo zanima za probleme na področju prometa. Mladi si takšnih akcij še nadalje želijo, izrazili pa so tudi mnenje, da naj bi prometna vzgoja na osemletkah ne bila kampanjska, temveč nenehna skrb in prizadevanje učiteljskih kolektivov na osnovnih šolah. Se bolj kot doslej, je v prihodnje potrebno koristiti pomoč avto-moto društva, združenja šoferjev
in avto-mehanikov. pa tudi komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu in uslužbencev postaja LM za cestni promet.
Doseženi rezultati v zadnjih treh mesecih v minulem letu vlivajo torej upanje vsem, ki so zaorali prvo brazdo na področju prometne vzgoje na šolah in med mladino, da bo ob načrtnejšem delu in večji pomoči učiteljev v prihodnje lahko doseči še boljše uspehe. In četudi akcija formalno več ne traje, mora cilj — zavarovati otroka v prometu — še nadalje zbirati ljudi k reševanju nalog, ki jih naraščajoči promet nalaga vsej skupnosti, posebnim organizacijam in učiteljem na osemletkah.	-ič
KRAŠČI
Gasilsko društvo Krašči pripravlja za prvi april enodejanko »Lovorjev venec« ter več skečev. Predvidevajo tudi veselico, ki bo v prostorih Štefana Smodiša. Izkupiček prireditve bodo namenili za izgradnjo gasilskega doma.
Krajevna skupnost pripravlja tudi vse potrebno za gradnjo vaškega doma, ki je nujno potreben takemu kraju kot so Bodonci. Zbrali so že več lesa, pripravljen imajo gramoz in tudi nekaj denarja. Toda ne morejo dobiti gradbenega dovoljenja, čeprav je bila lokacija opravljena že lani.
K. A.
Križem kražem po Pomurju
VIDEM
V četrtek so pri Vidmu razpravljali o osnutku krajevne skupnosti. Na seji, ki so se je udeležili odborniki in predstavniki političnih in družbenih organizacij ter občinske skupščine so sklenili, da bodo volitve upravnih organov skupnosti 21. aprila. Za proučevanje statuta so izvolili posebno komisijo, ki bo vnesla v statut še nekatere sprejete pripombe.	Č. J.
ROŽIČKI VRH
Na Rožičkem vrhu že vrsto let deluje kulturno-prosvetno društvo in doseglo lepe uspehe. Sedaj dela samo dramska skupina. Prej sta bila še pevski in tamburaški zbor, ki sta pa zaradi pomanjkanja kadrov prenehala vaditi. Z dohodkom od uprizoritev so kupili gramofon in televizor.
Društvo ima okrog sedemdeset članov, ki so zelo aktivni. Skoraj polovica je mladincev. Društvo vodi Markovič, ki je hkrati tudi režiser. S. A.
MAČKOVCI
Na osnovni šoli v Mačkovcih deluje več krožkov. Najbolj aktiven je krožek OZN. Vanj so vključeni predvsem učenci višjih razredov. Prejšnji teden so priredili razstavo »Spoznavajmo dežele sveta«, ki je bila zelo dobro obiskana.
Tudi televizijski klub je zelo delaven. Svoje obiskovalce redno seznanja s televizijskim sporedom. Največ obiskovalcev je med mladino.	-an
DOBROVNIK
Prejšnjo soboto so učenci 7. razreda v Dobrovniku pripravili večer narodnih plesov. Uprizorili so tudi igrico »Rdeča kapica in volk«. Denar bodo porabili za izlet.	-jh
MARTJANCI
Na nedeljskem sestanku krajevnega komiteja ZMS v Martjancih so predstavniki aktivov pregledali delo aktivov po vaseh in krajevnega komiteja. Zlasti ugodno so ocenili aktiv v Bogojini, ki je uprizoril dramsko delo, s katerim je tudi gostoval drugje ter uspešno organiziral šolo za življenje. Tudi aktiv v Tešanovcih uspešno deluje in se štirinajstdnevno sestaja na političnih pregledih. Razpravljali pa so tudi o tistih mladincih, ki se umikajo organiziranemu delu v aktivih ter zahajajo rajši v gostilne in kvartajo. Sklenili so pa, da naj aktivi oživijo delo tudi na drugih področjih, ne samo na kulturnem.	T. C.
PUŽEVCI
Preteklo nedeljo je mladinski aktiv v Puževcih priredil v novo urejeni dvorani vaškega doma »Veseli popoldan«. Mladinci so se sicer po kratkih pripravah uspešno predstavili občinstvu. Tudi slabo vreme ni oviralo številnih vaščanov, da ne bi prišli na prireditev, ker je teh v kraju tudi premalo.
Mlade amaterje pa je uspeh vzpodbudil in zato so sklenili, da se bodo v prihodnje češče pojavljali na odru.	S. Š.
ZVRNIL SE JE V JAREK
Na cesti II. reda v vasi Petanjci se je dne 22. marca 1964 ob 3.00 uri dogodila prometna nesreča, ki jo je povzročil voznik osebnega avtomobila Donša Jože iz Gradišča 45. Donša se je s sopotnikom Alojzom Bedekom prav tako iz Gradišča peljal iz smeri Radenec proti Murski Soboti in na zgoraj navedenem mestu prehiteval dva pešca, pri čemer je preveč zavil na levo in se zvrnil v 2 m globok jarek tako, da je obstal na strehi avtomobila. Telesnih poškodb ni bilo. Voznik je kazal znake vinjenosti in mu je bila vzeta kri. Odvzeto pa mu je bilo tudi vozniško dovoljenje.
POSEBNO OBVESTILO NAROČNIKOM PV
Uprava Pomurskega vestnika sporoča, da so njeni zunanji honorarni sodelavci pooblaščeni SAMO za pridobivanje novih naročnikov in naročil za manjše gospodarsko-propagandne storitve, ne pa tudi za pobiranje naročnine za leto 1964 od dosedanjih naročnikov. Za ta posel je pooblaščeno kot doslej Podjetje za ptt promet v Murski Soboti, ki bo naročeno storitev opravilo po svojih dostavnih uslužbencih — pismonoših.
2
POMURSKI VESTNIK 26. III. 1964
Bralci bralcem v presojo
Ali je primerna taka razlika?
V trgovinah smo tako pogostokrat priče podražitve. Ne rečem, da je tega kriva vsakikrat trgovina na drobno. Navadno je to verižni proces, ki se prične že v tovarni. Za primer pa, ki ga navajam, si nisem na jasnem, kje je vzrok podražitve oziroma tolikšne razlike v ceni. Gre za pivo. Koncem preteklega leta so v soboških trgovinah, ki imajo na zalogi tudi pivo, (ne vem če v vseh), podražili pivo za 10 dinarjev in danes stane steklenica navadnega belega piva v trgovini 110 oziroma 120 dinarjev. Pred kratkim pa sem bil v radgonski samopostrežni trgovini, kjer so prodajali pivo po 84 dinarjev. Kako neki lahko to naredijo?
Smatram, da je razlika v ceni prevelika in da je pri pivu verjetno odvisna predvsem od trgovine na malo.
C. L. Murska Sobota
RADGONSKA OBČINA: JAVNE TRIBUNE
Primerna oblika za razprave
V radgonski občini se že nekaj časa poslužujejo posebne oblike aktivnosti občanov — javnih tribun. Kaže, da na teh občani mnogo bolj sproščeno in prizadevno obravnavajo aktualna vprašanja kot na zborih volivcev.
Delno so za to objektivni razlogi, saj postavijo na dnevni red tribune tista vprašanja, ki trenutno občane najbolj zanimajo. Kljub temu, da je na zbore volivcev toliko pripomb zaradi togosti z ene in nezanimanja z druge strani, so zbori volivcev lahko samo taki kot so. To potrjujejo razprave o predlogih občinskih družbenih planov. Volivci so o predlogu kvečjemu le seznanjeni, sprejmejo lahko še sklep o dodatnem proračunskem prispevku, povedo, da se jim podira šola in da so uničene krajevne ceste, pa so navadno na koncu razprave. Vse, kar se dogaja na primer v industriji in obrti jih toliko že ne zanima, ker tudi teh dejavnosti in težav, ki se pojavljajo, ne poznajo.
Čeprav na javnih tribunah ne morejo volivci sprejemati nobenih sklepov, ki bi bili upravno in pravno veljavni kot sklepi zborov volivcev, pa lahko v tej obliki aktivnosti vplivajo na formiranje pogledov in mnenj, mimo katerih ne bi
smel noben občinski forum.
Da so javne tribune primerna oblika za razprave, kaže tudi Nadaljevanje na 4. strani
Na slikah zgoraj — srečanje v klubu s pisateljem M. Kranjcem (f. K. S.)
SREČANJE V KLUBU — V SREDO, 18. MARCA:
človek, knjiga in književnik
Srečanje z Miškom Kranjcem je bilo redko, lepo doživetje. Povod za to ni bila le Prešernova nagrada, ki jo je dobil za svoj roman »Mladost v močvirju«, ampak tudi okoliščina, da je delo izšlo pri Pomurski založbi, ki je to prireditev organizirala.
Pravi motiv tega večera pa je bil prav gotovo v želji, da se snidemo z znanim avtorjem neposredno in da zvemo več o njem prav od njega samega. Pričakovanj take vrste je moralo biti lepo število, in nič manj ni bilo tudi ljudi, ki so se pred dobrim tednom dni udeležili tega srečanja v klubu DPD v Murski Soboti.
če je človek kdaj pozneje kaj razmislil o dogodku, je nemara ugotovil, da je bilo to srečanje nevsakdanje v marsikaterem smislu. Predvsem je moral spoznati, da to vendarle ni bilo le srečanje s pisateljem, ki smo se morda že dodobra seznanili z njim preko njegovih del. Poleg
književnika se je recimo predstavila tudi knjiga, — lahko bi rekli: njegova knjiga. Saj je avtor prebral nekaj odlomkov iz svojega nagrajenega romana, in —- saj je spregovoril še o drugih delih, ki jih je že izdal ali ki jih šele pripravlja. Največ govora je bilo prav o »Rdečem gardistu«, o obširnem tekstu, ki ga bo izdala Pomurska založba in ki bo — po njegovem pripovedovanju sodeč — izčrpno spregovoril o revolucionarnih premikih v Prekmurju ob koncu prve svetovne vojne.
In kolikor jasneje se je človek zavedel tega srečanja s knjigo in književnikom, toliliko močneje je nemara občutil, da je bilo neko drugo srečanje še impresivnejše. Gre za človeka, ki nam ga je že v tolikih podobah predstavil Miško Kranjec, za našega prekmurskega človeka torej, pa naj bo to Agata iz »Kapitanovih«, avtobiografski lik dečka iz nagrajenega romana ali pa ljudje, ki se bomo mi bralci sešli z njimi šele, ko izide »Rdeči gardist«. Toda ta naš »domači«, prekmurski človek še ni vse. Naj govori literatura o še tako »majhnih« ljudeh, pravega, vsesplošnega človeškega obeležja vendarle ne pogreša, — tega ne sme
pogrešati, če hoče imeti prave vrednote. In to je tistega večera v klubu predstavljalo srž doživetja: srečanje s človekom kot takim.
Tokrat torej srečanje s človekom — Miškom Kranjcem, srečanje s človekom iz njegovih del, — srečanje s specifičnim človekom in vendarle
tudi srečanje z vsem človeškim in z vsem človeštvom nasploh.
Tiste tri ure branja in pripovedovanja in pogovarjanja poslušalcem niso mogle nazorno predočiti vseh teh številnih in različnih dimenzij. Toda morale so vzbuditi misli in razglabljanja, ki so utegnila nadalje obogatiti človeka, kakor ga je pred tem za gotovo obogatilo tisto lepo, bogato srečanje s človekom, knjigo in književnikom.
DRAGO GRAH
MNOGO PROBLEMOV
Na občnem zboru sindikalne podružnice na II. osnovni šoli v Murski Soboti so kritično razpravljali o neugodnih pogojih za kvaliteten pouk. Na nekaterih oddelkih manjka oprema ali pa je že zastarela. Tudi osebni prejemki učiteljev so zelo nizki.
Več članov tudi izredno študira na mariborski pedagoški akademiji in so predlagali, da bi se naj za take slušatelje organiziral poseben seminar. Ker učitelji v gospodarsko manj razvitih občinah delajo pod zelo težkimi pogoji, so predlagali, da bi se naj v republiškem merilu organiziral izravnalni sklad.
MA
OB LETOŠNJIH SREDSTVIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH:
Predvsem urediti domove
V soboški občini so krajevne političnene in družbene organizacije doslej zgradile 75 domov, kar je izredno veliko število. Toda mnoge organizacije tudi sedaj pripravljajo gradnjo kulturnih domov, zbirajo prispevke, določajo lokacije, nekatere pa tudi prosijo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Dosedanje izkušnje pri gradnji teh domov pa odločno opozarjajo, da je pri teh gradnjah potrebno napraviti red in da čestokrat predstavljajo nepotrebno razsipavanje sredstev in tudi pritisk na občinski proračun. Za letos so krajevne skupnosti zaprosile 70 milijonov dotacij, ob tem bi pa še same prispevale 13 milijonov dinarjev. Skupno bi torej razpolagale s 83 milijoni. Toda dodeljenih je bilo le 43 milijonov dinarjev, kar je močno pod zahtevami, toda za približno 5 milijonov dinarjev več kot lani. Za investicije je namenjenih 7 milijonov dinarjev, za ceste 10, za plače kurirjem 5,5, po gospodarski moči pa je dodeljenih 20 milij. dinarjev. Ob tem pa je svet za komunalo in urbanizem sklenil, da ne bo izdajal gradbenih dovoljen za gradnjo domov tistim organizacijam, ki nimajo zagotovljenih materialnih sredstev in to zaradi tega, ker tisti domovi, ki so že zgrajeni, niso urejeni. Zato se naj najprej dokonča to, kar je že zgrajeno, da bo služilo namenu in šele potem začne graditi novo.
Tudi na občinskem odboru SZDL so razpravljali o tem. Ugotavljali so, da primanjkujejo domovi predvsem v takih večjih središčih kot so Tišina, Bogojina, Puconci in tudi Beltinci, kjer je družbeno in kulturno življenje mnogo bolj razvito. Posebna komisija si je tudi ogledala domove in ugotavljala, da je večina teh objektov v slabem stanju, ker jih nihče ne vzdržuje, pri mnogih pa tudi ni urejeno.
kdo je lastnik. Sedaj prevzemajo domove v upravljanje krajevne skupnosti. Zato bo potrebno zagotoviti predvsem sredstva za ureditev domov, gradnjo novih pa programirati v sedemletnem planu ter s tem tudi zagotoviti, da bodo zgrajeni domovi res taki, kot zahtevajo potrebe.
Pa še na nekaj opozarjajo na občinskem odboru SZDL. Kljub temu, da so bili zgrajeni domovi, to v mnogih krajih ni prispevalo k večji družbeni in ne kulturni aktivnosti. Televizorji in knjižnice tudi niso v polni meri izkoriščene. Zato bi naj bil en izmed osnovnih kriterijev pri planiranju gradnje domov tudi druž-
NEGOVA
Pri Negovi so pričeli v preteklem tednu z akcijo usmerjanja osmošolcev v poklice. Tako se je večina osmošolcev »zaposlila« za nekaj časa v radgonskih podjetjih: Elrad, Moda, PTT in drugod. Namen te »zaposlitve« je, da se dijaki seznanijo z delom v posameznih podjetjih in se tako lažje odločajo za poklic. K. M.
bena aktivnost krajevnih organizacij.
S. Balažič
Turistično društvo v Rogašovcih
Čeprav turistično društvo v Rogašovcih še ne obstoja dolgo, beleži lepe uspehe. Tako je na pobudo društva prispevala občinska skupščina pol milijona dinarjev za ureditev slatinskega vrelca v Nuskovi. Pod-
jetje Nafta iz Lendave bo pričelo kmalu z vrtanjem pri vrelcu. Namen vrtanja je, da ugotovijo kapaciteto vrelca in da naredijo analizo vode. V kratkem bodo pričeli v Rogašovcih tudi z urejanjem javne razsvetljave.
že zbralo 130 tisoč dinarjev prispevkov vaščanov. Na nedavnem občnem zboru društva so govorili tudi o maloobmejnem prometu. Predlagali bodo naj se spremeni sedanji mejni prehod v Kuzmi v medDruštvo je za tonarodnega.	-za
NOVE KNJIGE IN REVIJE — NOVE KNJIGE IN REVIJE —
Kmetijski koledar 1964
Čeprav je koledar za to leto izšel dokaj pozneje kot se to navadno zgodi s podobnimi publikacijami, bi bilo vendarle krivično, če bi mu očitali, da svoje naloge več ne bo mogel opraviti.
Marsikdo bo segel po njem že zato, ker se je v Pomurju, kjer smo ga doslej — v drugačnih oblikah ali pod drugačnimi naslovi — dobili že štirikrat, dodobra uveljavil in si s tem ustvaril ime, ki ga človek pričakuje tudi tokrat. Drugi, in to velja predvsem za poljedelce, pa ga bodo utegnili celo potrebovati. Ti pa
nemara ne bodo prišli preveč na račun, kajti izrazito praktičnih nasvetov in podobnega poučnega gradiva je v koledarju malo. Če ne bodo zadovoljni torej tisti bralci, ki si
žele koledar z močnim poudarkom na taki vsebini, pa velja prav gotovo drugače za vse druge, ki jim je pri srcu predvsem čtivo. Tega prinaša letošnji Kmetijski koledar, ki je izšel pri Pomurski založbi, še največ.
Na eni strani je to čisto beletristično branje: kratka proza kot recimo »Prokleti pes« Miška Kranjca, »Človek, ki bi bil rad drugim enak« Ferda Godine, in poezije Kajetana Koviča, Marjana Krambergerja, Jožeta Ternarja in drugih. S temi literarnimi prispevki pa se meša vrsta obširnejših informativnih člankov, ki obravnavajo različna področja našega družbeno političnega, zlasti pa gospodarskega življenja.
Na splošno tedaj velja, da je letošnji Kmetijski koledar predvsem brani koledar, in v mnogo manjši meri kak praktični svetovalec. Zaradi tega slednjega se utegne zgoditi, da koga ne bo zadovoljil, za slehernega drugega bralca pa je za gotovo dovolj privlačen, — in to kljub temu, da se uredniškemu odboru ni posrečilo izdati ga nekoliko raneje, ne pa šele na koncu zimske sezone.
Obenem je izšel tudi Kmetijski koledar v madžarščini. Po opremi in obsegu se ne razlikuje od svojega slovenskega vrstnika, vsebinsko pa je, seveda, popolnoma samostojen.
DRAGO GRAH
Samo srednješolska zadeva?
»Svetlo pot«, revijo za literaturo in kulturna vprašanja, izdaja Klub mladih literatov Pomurja, ki dela v sklopu MKUD »Ali Kardoš« na gimnaziji v Murski Soboti. Izšli sta že dve številki, do konca šolskega leta pa bi naj sledile še štiri.
Človek se upravičeno prepusti različnim ugibanjem okrog tega dijaškega glasila, — in to zgolj zaradi te pogumne napovedi o šestih številkah. Gre za nekaj drugega. »Svetle pot« je pritegnila pozornost z lično zunanjo podobo, zlasti pa z vsebino, ki se tu pa tam nekoliko dviga nad nivo navadnih srednješolskih listov. Drugo, česar ni moč prezreti in kar marsikomu nemara še zdaj ni ušlo iz spomina, je uvodna beseda k prvi številki. Tam namreč med drugim beremo, da ne gre za »ozko šolsko revijo«, in pa da bo ta »spremljala pokrajinsko kulturno problematiko, saj ji druge publikacije dajejo premalo prostora, jo premalo konkretno obravnavajo«.
Ta programska formulacija je polna težine, ne samo zato, ker je res, kar pravi o obravnavanju pokrajinske kul-
turne problematike, ampak iz nekega drugega razloga. Reviji nalaga namreč veliko nalogo, v javnosti pa vzbuja upravičeno pričakovanje. Eno izmed spoznanj iz časov »Sveta ob Muri« je, da bi pri nas nekako publikacijo s podobnim konceptom potrebovali. Ko smo torej potem brali v »Svetli poti«, v njeni uvodni besedi, kakšne namene ima, ni bilo nič čudnega, če smo se vprašali, kako se bo v tem smislu uveljavila.
Doslej se preko šolskega okvirja še ni podala. Sicer pa je res, da neka periodična publikacija počasi raste in da le sčasoma pokaže pravo podobo, zato ne gre izrekati že zdaj nikakršnih končnih sodb. Kaže pa — vsaj tako lahko sklepam po svojem nedavnem pogovoru z uredniškim odborom — da koncept dela okrog revije in z revijo ni tako zadovoljiv kot koncept njene vsebine. Uredniški odbor sestavljajo le člani šolske skupnosti, hkrati pa bi naj veljalo, da iščejo kar se da širok krog sodelavcev in da hočejo poseči v širše družbeno in kulturno življenje. Treba bi bilo tedaj že hkrati z ustanovitvijo revije pomisliti na to, da bo moral to publikacijo razen dijakov in profesorjev urejati še kdo drug — namreč tudi kdo izmed »zu-
Nadaljevanje na 4. strani
Eden izmed soboških meščanov
Dolga leta živimo v istem mestu, srečujemo se skoraj iz dneva v dan na ulicah, se morda celo poznamo »na pogled«, pa smo si vzlic taki dolgoletni soseščini tujci. Nad tem se seveda ne gre pritoževati, zakaj neizbežno je, da hodijo ljudje nemo drug mimo drugega, če jih živi veliko v istem kraju.
Včasih pa se zgodi, da se nepričakovano kaj pobliže seznaniš s kakim izmed takih »znanih neznancev«. Lahko po naključju, lahko po potrebi, lahko povsem preprosto, lahko v nenavadnih okoliščinah: kakor pač nanese v tem našem življenju.
Kakega mrzlega zimskega dne, ko hitiš po ulici, opaziš morda, kako ob oknu podstrešne sobice neka skrbna roka trosi drobtinice golobom. Bežen vtis, ki ga utegneš naslednji hip že pozabiti. Dolge mesece potem pa spet naletiš na istega človeka, — tokrat nekje v parku, kjer mirno in zamišljeno sedi na klopi. Prejšnje srečanje in tokratno srečanje, — povežeš ta drobca In nemara si rečeš: da da, táko je življenje upokojenca, ki se je povsem umaknil iz življenjskega vrveža ter se spokojno posvetil svojim ljubljenim pticam In tisočerim podobnim drobnim »konjičkom«.
Potem pa ti morda kdaj pride v roke drobna knjižica, zbirka pesmi, in ugotoviš, da si se ponovno srečal z istim človekom. Tokrat pa Je ta »osebni kontakt« že dovoljšen, da je konec dotlejšnje anonimnosti in da zagledaš človeka kot določeni individuum pred sabo. Srečal si se tako z Grišo Koritnikom, s pesnikom in prevajalcem, ki se je med obema vojnama dokaj uveljavil v slovenskem literarnem življenju. Poleg že omenjene zbirke, ki nosi naslov »Prebujenje«, Je izdal še zbirko »Mozaik«. Razen tega je veliko objavljal v takratnih revijah »Dom in svet«, »Ljubljanski zvon« in drugje. Znan je bil tudi kot prevajalec — omenimo naj samo Melvilovega »Belega kita« in Kiplingovega »Kima« — prezreti pa ne gre tudi njegovih del za mladino, tako izvirnih kot prevedenih.
Le v nekaj stavkih smo spregovorili o njegovem delu, pa je vendar dovolj, da za nas več ni tujec, kot je nemara to bil doslej. Vse od konca minule vojne živi Griša Koritnik v Murski Soboti, mnogo naših mladih ljudi je bilo med njegovimi učenci, ko je poučeval tuje jezike, zdaj pa se je umaknil v tiho upokojeniško življenje, kakor da bi bil zapustil tudi
naše mesto, Če ga vprašate, zakaj je prišel prav sem v Prekmurje, vam bo povedal, da zaradi kruha. Pri nas da ga je bilo takrat ob koncu vojne laže dobiti kot drugje v Sloveniji. Res ga takrat naše mesto ni razočaralo, najbrž ga še vse do danes ni, kajti še zdaj živi v njem, — in še zdaj ga lahko kdaj srečate na ulici.
DRAGO GRAH
Griša Koritnik — eden izmed soboških meščanov (foto K. Sukič)
POMURSKI VESTNIK 26. III. 1964
3
Šport - Šport - Šport - Šport - Šport
Zmagovalec v zimski košarkarski ligi
PREMOČNA ZMAGA OLD BOYS IZ MURSKE SOBOTE
Tudi zadnje kolo zimske pomurske košarkaške lige ni minulo brez presenečenj. Največje je pripravila ekipa Rakičana, ki je v Lendavi premagala domačo Lendavo.
Čeprav sta ekipi nastopili oslablje-ligi. ni, kar zlasti velja za Lendavo, se je vodila ogorčena borba za zmago, ki pa je v finišu vendarle pripadla ekipi Rakičana, dasi je Lendava vodila v prvem delu igre z 9 točkami prednosti. Zanimivo je bilo tudi srečanje med Radenci in Soboto, v katerem je Sobota veljala za favorita. Toda Radenci so nudili nepričakovano močan odpor, tako da je Sobota zmagala z minimalno razliko. Srečanje med Grafičarjem in Puconci pa se je končalo z zanesljivo zmago Grafičarja.
S tem je bilo letošnje tekmovanje v zimski košarkarski ligi končano. Prvak je zasluženo postala ekipa Old boys iz Murske Sobote, ki skozi celo tekmovanje ni doživela niti enega poraza. Čeprav v ekipi niso nastopili sami »penzionisti«, kot temu pravimo, ker je med njimi bilo tudi nekaj mlajših obrazov, je uspeh vendarle prepričljiv, hkrati pa kaže, da kvaliteta mladih tekmovalcev še ni veliko napredovala, čeprav je strokovni odbor za košarko pri ObZTK v Murski Soboti v zadnjem času veliko storil za razvoj košarke v Pomurju. To pa je deloma tudi razumljivo, saj smo v Pomurju takorekoč brez strokovnjakov, ki bi se posebej ukvarjali s kvaliteto košarke. Toda z ozirom na že dosežene uspehe v množičnosti, bo potrebno v bodoče vendarle več misliti tudi na kvaliteto košarke v Pomurju.
Med ostalimi ekipami kaže pohvaliti mlado ekipo Partizana iz M. Sobote, ki je zasedla drugo mesto pred Grafičarjem. Presenetili so tudi košarkar-
ji iz Lendave, ki so v tekmovanju poazali sorazmerno velik napredek in zasedli četrto mesto pred Rakičanom. Nekoliko slabši sta bili ekipi Puconec in Radenec, ki sta zavzeli preostali dve mest na tabeli.
Letošnji zmagovalec zimske košarkarske lige, ekipa Old boys, je prejela prehodni pokal, ki so ga doslej branili igralci Partizana iz M. Sobote.
Najuspešnejši tekmovalec v zimski košarkarski ligi je bil Avgust Koren (Old boys), ki je dosegel 378 košev. Sledijo: Šeruga (Grafičar) 298, Horvat (M. Sobota) 247, Kureš (Old boys)
205, Juteršnik (M. Sobota) 178 košev itd.
Po končanem tekmovanju je bila izvedena tudi mala anketa za najboljšega tekmovalca v zimski košarkarski
. V anketi so sodelovale vse ekipe in izbrale za najboljšega košarkarja Branka Kureša (Old boys) s 60 točkami. Drugi je Peter Juteršnik (M. Sobota) 40 in tretji Aleksander Šeruga (Grafičar) z 35 točkami itd.
Rezultati zadnjega kola:
Radenci : M. Sobota 64:69 Lendava : Rakičan 49:51 Grafičar : Puconci 80:53 Old boys je bil prosti.
Ekipa Old boys — prvak zimske košarkarske lige (foto F. Maučec)
KONČNA TABELA
Old boys	12	12	0	975:572	24
M. Sobota	12	8	4	747:714	16
Grafičar	12	6	6	769:674	11
Lendava	12	5	7	534:516	9
Rakičan	12	5	7	485:618	8
Puconci	12	3	9	421:560	6
Radenci	12	3	9	490:767	6
Slovenska nogometna liga
Slovan: Sobota 0:3 (0:1)
V drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v SNL je pripravilo največje presenečenje moštvo Sobote, ki je nepričakovano, vendar zasluženo premagalo v gosteh moštvo Slovana z visokim rezultatom.
Začetek tekme je pripadel domačinom, ki so izvedli nekaj ostrih napadov na vrata Sobote, toda solidna obramba na čelu z vrtarjem Vrdjuko jih je uspešno odstranjevala. Po tem pritisku je prevzela pobudo Sobota in bila skozi celo tekmo boljši nasprotnik. Sobota je prišla v vodstvo v 35. minuti, ko je Maučec na lep predfložek Tkalčeca povedel svoje moštvo v vodstvo. Tudi v drugem polčasu je Sobota nadaljevala z napadi na vrata Slovana ter v 52. minuti povečala vodstvo preko Maučeca na 2:0. Zatem so imeli izredno priložnost za zmanjšanje rezultata tudi domačini, vendar je dosojeno enajstmetrovko odlični vratar Sobote Vrdjuka ubranil. Pet minut kasneje je Maučec postavil končni rezultat 3:0 Tekmo je vodil s precejšnjimi napakami Gros iz Kranja.
Vodstvo Slovana je zaradi nepravilno registriranega Puškariča vložilo protest. Prihodnjo nedeljo igra Sobota na domačem igrišču
OKRAJNO TEKMOVANJE ZA »ZLATO PUŠČICO«
PRIČAKOVALI SMO BOLJŠE REZULTATE
V nedeljo je bilo v Mariboru okrajno strelsko tekmovanje za »Zlato puščico«, na katerem je nastopilo okrog 62 tekmovalcev iz celotnega okraja Maribor. Med njimi je bilo tudi 12 strelcev iz Pomurja in sicer 5 iz občine Murska Sobota, 5 iz Ljutomera in 2 iz Radgone.
Na tekmovanju je bil najboljši Stanko Polko iz Ptuja, ki je s 539 krogi osvojil prvo mesto in s tem okrajno »Zlato puščico«. Drugi je bil Mile Čurčič (Maribor Tabor) s 533 in tretji Karel Mlinarič (Maribor Tezno) s 526. Od Pomurskih strelcev je bil najuspešnejši Polde Činč (Radgona) s 501 krogom. Sledijo: Robert Drvarič 500, Karel Turner 495, Aleksander Bagari 488, Silvo Sušnik 480, Jože Bedič 451 krog (vsi Murska Sobota) itd.
REVIJA JIU-JITSA V MURSKI SOBOTI
Pod pokroviteljstvom ObZTK Murska Sobota bo v soboto, dne 28. marca t. l. ob 18. uri v kinodvorani Park v Murski Soboti revija jiu-jitsa. Nastopila bo izbrana ekipa uslužbencev Ljudske milice. Vstop je prost.
VZHODNA OKRAJNA ROKOMETNA LIGA
PRVO KOLO:
BREZ PRESENEČENJ
V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v vzhodni okrajni rokometni ligi ni prišlo do presenečenj. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Ormož : Radenci 5:0 p.f.
ESŠ : V. Nedelja 21:9
Krog : Beltinci B 27:6
Agroservis je bil prost.
Na tabeli vodi Ormož z 13 točkami pred ESŠ, ki ima 10. Sledijo: Krog 9, Agroservis 8, Radenci 6, Velika Nedelja 2 ter Beltinci B brez točke.
z moštvom Delamarisa iz Izole. Sobota je nastopila v naslednji postavi: Vrdjuka, Rantaša, Sečko, Puškarič, Horvat I, Ismajlovič, Horvat II, Perič, Tkalčec, Šarotar, in Maučec.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
SLOVAN : SOBOTA 1:1
(0:0)
V prvenstveni tekmi SML sta se moštvi Slovana in Sobote razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (0:0). Igra je bila enakovredna in odgovarja dogodkom na igrišču. V začetku drugege polčasa je najprej povedla z golom Zadravca Sobota, domačini pa so kmalu zatem rezultat izenačili.	j
PRIJATELJSKI NOGOMET 
TURNIŠČE : NAFTA 1:3 RADGONA : TIŠINA 7:2
PRIJATELJSKI ROKOMET
ORMOŽ A : ORMOŽ B 28:16 AGROSERVIS : D. DOM 12:10
OBČINSKO STRELSKO TEKMOVANJE »ZA ZLATO PUŠČICO« RADGONA
ZLATO PUŠČICO OSVOJIL POLDE ČINČ
Pretekli teden je bilo v prostorih Zdravilišča Slatina Radenci občinsko strelsko tekmovanje »Za zlato puščico« občine Radgona. Na tekmovanju je skupno nastopilo 14 najboljših strelcev iz strelskih družin Efenko, Mura, Elrad in Jovo Jurkovič iz Slatina Radenci. Najuspešnejši tekmovalec je bil tokrat član SD Slatina Radenci Polde Činč, ki je z 249 krogi od 300 možnih osvojil občinsko zlato puščico.
Sledijo pa mu: Ivan Mauko 248, Franc Mir 242, Janko Struga 241 itd. Zanimivo je, da že četrto leto zapored osvajajo to najvišjo občinsko strelsko trofejo strelci iz Slatine Radenci, vendar vsakokrat drugi član.
Radio Murska Sobota
NEDELJA, 29. marca
9.05	— Želeli ste, poslušajte
10.00	— Prenos spor. RTV Ljubljana
11.30	— Na valu 202
12.00	— V nedeljo opoldne 12.45 — Oddaja v madžarščini
13.30	— Prenos spor. RTV Ljubljana 14.10—15.00 Želeli ste, poslušajte
PONEDELJEK, 30. marca
17.00	— Vsega po malem o športu
in športnikih
17.15	— Obvestila in reklame
17.30	— Glasba za dobro voljo 17 40—18.00 Oddaja v madžarščini
TOREK, 31. marca
17.00	— Domača poročila
17.05	— Obvestila in reklame
17.15	— Želeli ste, poslušajte 17.40—18.00 Oddaja v madžarščini
SREDA, 1. aprila
17.00	— Domača poročila
17.05	— Obvestila in reklame
17.20	— Križem kražem po naših
cestah
17.30 — Deset minut popevk
17.40—	18.00 Oddaja v madžarščini
ČETRTEK, 2. aprila
17.00	— Pogovor s poslušalci 17.10 — Obvestila in reklame
17.20	— Želeli ste, poslušajte
17.40—	18.00 Oddaja v madžarščini
PETEK, 3. aprila
17.00	— Domača poročila
17.05	— Obvestila in reklame
17.20	— Želeli ste, poslušajte
17.40—	18.00 Oddaja v madžarščini
SOBOTA, 4. aprila
17.00	— Kje se bomo srečali danes
in jutri
17.20	— želeli ste, poslušajte 17.40—18.00 Oddaja v madžarščini
V KZ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU:
Uspeli razgovori z zadružniki
V KMETIJSKI ZADRUGI KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU SO PRIPRAVLJENI NA SPOMLADANSKA DELA, TODA TUDI ČEZ ZIMO JE BILO DOVOLJ. MED NAJPOMEMBNEJŠA PA SODIJO VSEKAKOR RAZGOVORI S KMETOVALCI. KI SO JIH ORGANIZIRALI V ZIMSKIH MESECIH V VSEH KRAJIH NA OBMOČJU ZADRUGE. OKOLIŠ KRIŽEVSKE ZADRUGE JE PRECEJŠEN, SAJ OBSEGA 23 VASI.
Poseben aktiv, ki ga je imenoval zadružni svet je v drugi polovici februarja pripravil 14 posvetovanj s kmetovalci. Povsod se je razgovorov udeležilo veliko število kmetovalcev, ki so postavljali predstavnikom zadruge razna vpraša-
nja, seznanjeni pa so bili z najnujnejšimi ukrepi v zvezi z oskrbo travnikov, o pogodbenem sodelovanju, spomladanski setvi, o prevzemu živine in o cenah, o dabavi mineralnih gnojil ter semen, o izvajanju odloka o agrotehničnem minimumu kakor tudi o bodočih svetih kooperantov, ki naj bi bili posvetovalni organi zadružnega sveta.
Vseh razgovorov se je udeležilo 553 kmetovalcev — kooperantov, ki so dali tudi vrsto predlogov o katerih bo razpravljal zadružni svet. Glede svetov kooperantov so na pr. predlagali, naj bi te svete obravnaval tudi statut zadruge.
Že koncem februarja je imela kmetijska zadruga v Križevcih sklenjenih pogodb za čez 710 hektarjev obdelovalne zemlje, pri tem za pridelovanje koruze na 200 ha in za krompir na 135 hektarih. Pri pogodbenem sodelovanju je zadruga prevzela vso strokovno službo. Čez 80 odst. pogodbenih površin bodo preorali z zadružnimi traktorji, v mnogih primerih pa se kmetovalci poslužujejo strojne setve, brananja, žetve s kombajnom, škropljenja pro-
ti plevelu itd. V lanskem letu je zadruga prodala kmetovalcem 1 milijon 120 tisoč kg umetnih gnojil, kar je za 40 vagonov več kot leta 1962. Tako je normativna poraba umetnih gnojil v lanskem letu presegla količine, ki jih predpisuje odlok o agrotehničnem minimumu. Povprečno je bilo porabljenih na hektar 300 kg umetnih gnojil.
Zadruga pa skrbi tudi za razvoj lastne proizvodnje. Vseh 420 ha lastnih zemljišč ima vzorno obdelanih. Ko pa bo ta zemlja v šestih zaokroženih kompleksih, bodo proizvodni uspehi še boljši. V jeseni je zadruga zasejala 77 ha s pšenico, za spomlad pa predvidevajo 62 ha koruze za zrno in 110 ha krmnih rastlin in ostalih poljščin. V zadružnih hlevih imajo trenutno 520 mladih goved — pitancev.
—fs
VIDEM OB ŠČAVNICI
Preteklo nedeljo so se zbrali videmski zadružniki na občnem zboru. Največ so razpravljali o priključitvi zadruge h kombinatu ter o vzreji pujskov.	f. v.
Javne tribune
(Nadaljevanje s 3. strani) udeležba na teh. Pri Vidmu se na primer zbere na tribuni tudi po 300 ljudi. In o čem razpravljajo? Na pr. o trgovini, o dimnikarskih storitvah, o gozdarski službi in pod. Prav zaradi tega, ker so razprave na javnih tribunah lahko zelo konkretne, sodijo na občinskem odboru Socialistične zveze v Radgoni, da se bo potrebno javnih tribun posluževati v bodoče še v večji meri.
Samo srednješolska zadeva?
(Nadaljevanje s 3. strani) nanjih« objavljajočih, ali pa kdo izmed tistih, ki jim je v interesu, da v naši pokrajini izhaja taka revija.
Priznati je treba možnost, da se to lahko zgodi, kakor se bo revija' dalje razvijala. In če se bo res dalje razvijala, bo nujno moralo priti do tega, kar bo to pač zahtevala njena rast. Na drugi strani pa ne smemo pozabiti na pomembno načelo samoupravljanja in soodločanja, ki je v nekaki obliki uvedljivo tudi pri revijah kakršna je »Svetla pot«.
DRAGO GRAH
Našim poslovnim prijateljem
sporočamo
Zavoljo Številnih vprašanj, naslovljenih naši upravi glede cen malim oglasom v Pomurskem vestniku, sporočamo, da stane v PV mali oglas do 10 besed 350 din, za vsako nadalnjo besedo pa je potrebno doplačati še 25 din. Ženitveni oglasi s šifro: 60 din beseda, preklici: 75 din beseda. Gospodarske organizacije plačajo za male oglase s komercialno vsebino enkrat več. Za oglase, objavljene pod šifro »Naslov v upravi lista«, je potrebno doplačati za enkratno objavo 100 din, za oglase pod drugimi šiframi pa za enkratno objavo 150 din.
Se posebej opozarjamo na cene osmrtnicam v Pomurskem vestniku. Kvadratni centimeter stane 120 din. Cen čestitkam pa so glede na dolžino teksta od 2.500 do 3.500 din.
Zasebnim osebam objavljamo male oglase v PV šele po nakazilu ustrezne vsote, medtem ko gospodarskim organizacijam po prejetju naročilnice.
V našo upravo prispeva v zadnjem času čedalje več pisem naših bralcev in naročnikov. V pismih sprašujejo za prodajalci, ki se oglašajo v malih oglasih, ali pa iščejo druge informacije v zvezi z malimi oglasi. Mnogo pisem prihaja brez priloženih znamk za odgovor. Sporočamo, da v bodoče na taka pisma ne bomo odgovarjali, če jim ne bodo priložene znamke v znesku 30 din.
Mnogi se zanimajo tudi za cene obvestilom in oglasom v ustreznih oddajah Radia M. Sobota. Zato še posebej obveščamo družbene organizacije, društva, klube in tudi posameznike, da stanejo obvestila in objave v oddajah Radia M. Sobota od 500 do 1000 din (prireditve brez dohodkov in prireditve z dohodki); pri tej ceni so mišljene objave do 30 besed, vsaka nadaljnja beseda pa stane 50 odnosno 100 dinarjev. Za večkratno objavljanje priznamo u-
strezne popuste. Zasebniki se lahko poslužujejo tudi komercialnih oglasov in reklam; cena enkratni objavi do 30 besed je 1.500 din, če pa si naročnik sam izbere ploščo, doplača še 1000 din. Zasebnikom objavljamo obvestila in reklamne oglase proti predplačilu, gospodarskim organizacijam pa proti naročilnici.
Prosimo vse bodoče oglaševalce v Pomurskem vestniku in Radiu Murska Sobota, da se pri dostavljanju tekstov in naročilnic tudi točno držijo rokov. Za Pomurski vestnik je treba poslati naročila odnosno dostaviti tekste do ponedeljka v tednu izhajanja, v nujnih primerih sprejmemo naročila še v torek do 10. ure, za Radio Murska Sobota pa je treba poslati naročilo odnosno tekste najkasneje dva dni pred dnevom objave, ker sicer ne jamčimo, da bomo mogli realizirati naročila v zaželjenem roku.
Naročila in tekste dostavljajte na spodnji naslov.
Uprava PV in Radia Murska Sobota
Gospodarsko-propagandna služba Murska Sobota, Kocljeva 2 Telefon štev. 21-064
Nova lovska družina
Po predhodnih ločenih in skupnih posvetih bivših lovskih družin Tešanovci in Mlajtinci so se člani obeh družin in na predlog Lovske zveze Pomurja sporazumeli za združitev v novo lovsko družino Moravci. Ta sporazum so potrdili tudi na nedavnem občnem zboru ter poudarili, da je bila združitev tudi gospodarskega pomena in pomemben činitelj za privabljanje domačih in tujih turistov. Za osvežitev nove lovske družine bodo nabavili nekaj fazanov in jih spustili v rejo.
Na občnem zboru so zlasti veliko razpravljali o bodočem programu dela ter sklenili, da bodo posebno pozornost posvečali krmljenju živali in vzdrževanju krmišč ter začeli uničevati roparice in skrbeli za disciplino lovcev. Naposled so izvolili novi 7-članski upravni in 3- članski nadzorni odbor.
Mala kronika
ROJSTVA
Rodile so v soboški bolnišnici: Števanec Ivana iz Tropovec - dečka. Ričnik Terezija iz Bogojine -deklico, Horvat Marija iz Rakičana deklico, Meglič Helena iz Kroga -deklico. Šiftar Šarika iz Markišavec - dečka, Meglič Matilda iz M. Črnec - dečka, Horvat Angela iz Cernelavec - deklico,, Trstenjak Marija iz Lukavec - deklico, Koroša Karolina iz Boreči - deklico, Sukič Julijana iz Petrovec - deklico. Korošec Milena iz Radgone -deklico, Cigut Sidonija iz Borejec dečka, Maligec Zlatica iz M. Sobote dečka, Marinič Katarina iz Kapelskega vrha - deklico, Sert Karolina iz Tišine - deklico, Gider Justina iz Rogaševec - deklico. POROKE
Poročili so se: Banko Stefan godbenik iz Murske Sobote in Fartek Emica, uslužbenka iz Murske Sobote, Pintarič Stefan, šofer iz Borejec in Nemec Marija uslužbenka iz Veščice.
SMRTI
Umrli so: Passero Avgust, šofer iz Murske Sobote, star 54 leta, Kepe Jože, kmet iz Dolge vasi, star 58 let, Flisar (roj. Koloman) Helena, gospodinja iz Murske Sobote, stara 61 let, Ficko Ivan iz Predanovec star 67 let.
NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI SPLOŠNE BOLNICE M. SOBOTA od 24. II. do 14. III. 1964
Helena Flisar — dvanajstič iz Šalamenec, Franc Nemeš — četrtič iz Turnišča, Agata Donko iz Gor. Bistri-
ce, Marija Ozvatič — osmič iz Berkovec, Alojz Lebar iz Vučje vasi, Rozalija Banfi — sedmič iz Veščice, Ludvik Kuplen — petnajstič iz Prosečke vasi, Julijana Špilak iz Gor. Slaveč, Franc Vrbnjak — drugič iz Logarovec, Jožef Raj iz Brezovice, Ana Baranja — sedmič iz Vadarec, Marija Tivadar — četrtič iz Gomilic, Jožef Kavaš iz Sodišinec, Aleksander Barbarič — četrtič iz Zenkovec. Rudolf Kerec iz Vidonec, Karel Konkolič, Rudolf Kerec oba iz Korovec, Jože Zrim, Ljubomir Bakič, Stefan Ftičar, Ivan Marič, Edvard Mihalič, Jožef Grah, Ema Žohar, Emilija Žohar — drugič, Karolina Klement, Kristina Šipoš, Ema Fartek — petič, Gizela Bunderla. Marija Huber. Etelka Huber, vsi iz Kuzme, Ida Bunderla, Marija Recek, Marija Rogan, Karel Recek. vsi iz Matjaševec, Angela Sinko, Jože Kuzma — drugič, Marija Sakovič — drugič, Helena Kerec, Šarika Poredoš, Mirko Kodrič — drugič, Jože Smodiš, Jože Kočar, Karel Molnar — drugič, vsi iz Cankove.
Kristina Sinko, Ernest Kočar — drugič, Karel Flisar. Fuanc Bertalanič, Ludvik Škraban, Jože Marič, Jožef Jank, vsi iz Skakovec, Emilija Drvarič — desetič iz Lemerja, Marjeta Smej — drugič, Marija Šabjan, obe iz Kobilja, Ivan Horvat — petič iz Andrejec, Marija Lukač — desetič iz Bakovec, Marija Matjašec — trinajstič iz Lipe, Marija Rozman, Erna Horvat, Marija Gaber, Viljem Sukič, vsi iz Sotine, Drago Tomovič iz Nuskove, Branko Jovetič, Alojz Petrej, Franc Časar, Terezija Sočič, Cecilija Bagar, Ljudomila Petrej, Katica Zagorec, Marija Krnc, vsi iz Kramarovec, Gojko Kuvelja, Alojz Jakše, oba
iz Rogašovec, Franc Skledar, Mira Sinko, Ivanka Vidonja, Frida Skledar, Ida Buček, Emilija Bertalanič, Marija Šbul, Ana Marinič, vsi iz Serdice. Miha Kuzmič iz Vidonec, Marija Horvat iz Večeslavec.
V imenu bolnika se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja Murska Sobota.
NEDELJA, 29. MARCA 1964
6.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved, radijski koledar; 8.00 Mladinska radijska igra; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 10.00 Se pomnite, tovariši. . . 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 14.10 Radi bi vas zabavali;
15.00	Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 16.00 Humoreska tega tedna; 16.20 Nekaj domačih za nedeljsko popoldne; 16.45 V ritmu koračnice; 17.15 Radijska igra; 18.08 Glasba iz znamenitih oper; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Izberite svojo popevko;
22.00	Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 22.10 Plesna glasba; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
PONEDELJEK, 30. MARCA 1964
5.00—8.00 Dobro jutro! Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved; 8.05 Mali koncert Akademskega okteta; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.25 Pojeta tenorist Anton Dermota in mezosopranistka Nada Sev-
rtv LJUBLJANA
šek; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.35 Naš podlistek, 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (oddaja za voznike in potnike motornih vozil); 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Spanring: Rezultati sortnih poskusov z jarim ječmenom; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Skupni program JRT — Javne izvedbe RTV Zagreb; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 23.15 S popevkami po svetu; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TOREK, 31. MARCA 1964
5.00—8.00 Dobro jutro!; 8.05 Od tod in ondod; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25 Popevke se vrstijo; 10.15 Veliki zabavni orkestri; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dolfe Cizelj: Naredimo načrt, kako bomo spravljali seno; 13.30 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 14.05 Radijskka šola za višjo stopnjo; 14.35 Mariborski komorni zbor poje skladbe Rada Simonitija; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Slovenske narodne; 20.20 Radijska igra; 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved; 23.05 Za vsakogar nekaj; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SREDA, 1. APRILA 1964
5.00—8.00 Dobro jutro!; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.15 Ruske in ukrajinske narodne pesmi; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Tesovnik: Proizvodnja krom-
pirja in gnojenja; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Solisti in orkester; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14. 35 Popevke iz Sovjetske zveze; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Ljudski parlament; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00	Vedri zvoki; 20.45 Carl Orff: Mesec, opera v 5 slikah; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Igrajmo za ples; 23.15 Razpoloženjske melodije; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
ČETRTEK, 2. APRILA 1964
5.00—8.00 Dobro jutro!; 8.05 Z opernih in koncertnih odrov; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.25 Srečanje v studiu 14; 10.15 Pihalna godba Welsh Guards 10.30 Pet minut za novo pesmico; Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dare Bernot: Problematika proizvodnje in potrošnje sadnih sokov; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 13.30 Glasbeni sejem; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Čehoslovaška, poljska in bolgarska zabavna glasba; 18.45 Kulturna kronika; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.15 Skupni program JRT — Studio Ljubljana; 23.05 Od popevke do popevke; 24.00 Zadnja
poročila in zaključek oddaje.
PETEK, 3. APRILA 1964
5.00—8.00 Dobro jutro!; 8.05 Operetna glasba; 8.30 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 8.55 Pionirski tednik; 10.35 Novost na knjižni polici;
11.00	Pozor, nimaš prednosti; 12.15 Kmetijski nasveti — Rudi Gaber: Mehanizacija v varstvu rastlin; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Češkoslovaška zabavna glasba; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.45 Jezikovni pogovori, 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.10 Vokalni ansambel p. v. Emila Coseta poje partizanske pesmi jugoslovanskih narodov; 18.45 Iz naših kolektivov; 19.30 Radijski dnevnik; 20.15 Tedenski zunanje politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih;
22.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Plesni zvoki; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
SOBOTA, 4. APRILA 1964
4 5.00—8.00 Dobro jutro!; 8.05 Vedre meodije za konec tedna; 8.55 Radijska šola: Pojte z nami; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Domače viže za sobotno dopoldne; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.15 Kmetijski nasveti — Filip Uratnik: Ekonomske možnosti intenzivnejše govedoreje zasebnih gospodarstev; 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 15.40 Poje Akademski pevski zbor p. v. Lojzeta Lebiča; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Novo v znanosti; 19.30 Radijski dnevnik;
20.00	Popevke o aprilu, pomladi in mladosti; 20.20 Pelham Grenville Wodehouse: Kupčija je kupčija; 21.00 Sobotni ples; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
4
POMURSKI VESTNIK 26. III. 1964
iz Murske Sobote oskrbuje cenjene potrošnike s tekstilom, galanterijo, železnino in prehrano v vseh svojih poslovalnicah:
»Steklo-porcelan« — »Trg zmage« — »Hrana« — »Prehrana« — »Galanterija« — »Drogerija« — »Delikatesa I« »Delikatesa II. — bife« — »Samopostrežba« — »Tkanina« — Predanovci — Brezovci — Lemerje — Puževci — Zenkovci — Turopolje »Železnina« — »Moda« — »Špecerija« — Rakičan — Bakovci — Krog — Gradišče — Črnelavci.
Se priporoča KOLEKTIV.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 27. marca — Rupert Sobota, 28. marca — Janez Nedelja, 29. marca — Ciril Ponedeljek, 30. marca — Branimir Torek, 31. marca — Benjamin Sreda, 1. aprila — Hugo Četrtek, 2. aprila — Franc
dežurna služba
ZDRAVSTVENA POSTAJA M. SOBOTA
27. marca — dr. Gregorčeva
28.	marca — dr. Rousova
29.	marca — dr. Rousova
30.	marca — dr. Gregorčeva
31.	marca — dr. Rousova
1.	aprila — dr. Gregorčeva
2.	aprila — dr. Rousova
KINO
SLATINA RADENCI — 28. in 29. marca ameriški barvni film: »Drevo za obešanje.«
VIDEM OB ŠČAVNICI — 28. in 29. marca ameriški barvni film: »Tarzanova največja pustolovščina«.
PRODAM
VINOGRAD in SADOVNJAK v izmeri 10 arov v Lendavskih goricah, Ujtamas in 5 bok za furniranje z železnimi vijaki, prodam. Poizvedbe: Binyei, mizar, Kranjčeva 6, Lendava.	M-248
SLAMOREZNICO, ročno, prodam. Naslov v upravi lista.	M-257
DIVAN, dobro ohranjen, prodam. Žalik, Gregorčeva 30 b, Murska Sobota.	M-259
HIŠO, dvosobno, novo, z vsemi pritiklinami, in 18 arov zemlje v neposredni bližini opekarne Boreci pri Ljutomeru, ugodno prodam. Informacije: Žunič, Samopostrežba G. Radgona, ali Verač, Boreči 40 b pri Ljutomeru.	M-262
POHIŠTVO, sobno, in žensko kolo, ugodno prodam. Železniška postaja Beltinci št. 188.	M-263
KOBILO, 9 mesecev, brejo, prodam. Franc Rožman, Berkovci, p. Videm ob Ščavnici.	M-264
VOZ, srednje težki, 2 kom. letev, 3 in 4.5 m dolge, ter plug ugodno prodam. Škraban, Partizanska 1, Murska Sobota.	M-268
HIŠO, novo. trisobno, z veliko verando, podkleteno, novo gospodarsko poslopje, velik vrt, brajde, sadovnjak, orna zemlja v skupni izmeri 1.10 ha, vse v eni parceli, ob asfaltni cesti pri M. Soboti, takoj vseljivo, prodam. Vprašati: Evgen Lutarič, Gradišče 8, p. Tišina. M-271  OTROŠKO POSTELJICO prodam. Mur-mayer, Lendavska 10/a, Murska Sobota.	M-273
SEME nokote in deteljice prodam.
Veščica 26, p. M. Sobota. M-274 SPALNICO, kompletno, iz trdega lesa, prodam. Čebašek, Stefana Kovača 35, M. Sobota.	M-276
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, prodam. Naslov v upravi lista. M-249
kupim
DESKE, hrastove, suhe, 3 in 5 cm, kupim. Alojz Sukič, Juša Kramarja 28, M. Sobota.	M-270
SOBE
SOSTANOVALCA sprejmem. Prešernova 11, M. Sobota.	M-275
VODNA SKUPNOST VABI
Na osnovi 14. člena Pravil VODNE SKUPNOSTI ZA MELIORACIJO PREKMURJA sklicujemo
X. REDNI OBČNI ZBOR
delegatov Vodne skupnosti Murska Sobota.
Občni zbor bo v ponedeljek, 30. marca 1964 ob 8. uri v sejni dvorani ObS Murska Sobota — prej okraj, pritličje.
Dnevni red:
1.	Izvolitev organov občnega zbora: delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovateljev in verifikacijske komisije.
2.	Poročilo verifikacijske komisije.
3.	Poročilo upravnega odbora in nadzornega odbora.
4.	Razprava o poročilih in potrditev zaključnega računa.
5.	Razprava o delovnem programu in njegovo sprejetje; sklepanje o višini vodnega prispevka za leto 1964.
6.	Obravnava Statuta Vodne skupnosti.
7.	Razno.
V primeru nesklepčnosti ob napovedanem času se bo občni zbor pričel pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih delegatov.
Upravičeno odsoten delegat lahko pismeno pooblasti svojega namestnika za udeležbo na zboru.
Vse delegate prosimo, da se zbora udeležijo točno ob napovedanem času in polnoštevilno.	UPRAVNI ODBOR
zaposlitve
GOSPODINJSKO POMOČNICO k veččlanski družini v bližini Maribora išče Vera Kukovič, Pekre 20, p. Limbuš.	M-260
VAJENCA sprejmem takoj. Mirko Podlesek, kolarstvo, Borisa Kidriča 53, Murska Sobota.	M-261
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k 4-članski družini. Dobra oskrba in dobra plača. Prof. Neva Miladinovič, Celovška 44/11, Ljubljana.	M-266
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Slaščičarna »Pauko«, Titova 16, M. Sobota.	M-272
GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Pogoji dobri. Boris Farkaš, Veterinarska postaja, Lendava.
M-277
preklici
Podpisani Franc Gumilar iz Petanjec št. 83 se zahvaljujem Barbari Šafarič iz Petanjec št. 177, ker je odstopila od tožbe zaradi motnje posestva.
D-258
Podpisani Anton Kerec, delavec s Cankove 79, preklicujem neresnične govorice, ki sem jih širil o Mariji Ekart, učiteljici iz Gerlinec in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od nadaljnjega kazenskega preganjanja. D-265
Preklicujem obrekovalne besede in žaljivke, ki sem jih izrekel v Gornji Bistrici št. 72. o Ferdinandu Hermanu, župniku iz Črensovec 7 — kot neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega preganjanja.
Štefan Vučko, posestnik Gornja Bistrica 3
RAZPIS
OPEKARNA PUCONCI sprejme večje število
nekvalificiranih delavcev
Osebni prejemki po novem Pravilniku.
Prijave sprejemajo v Upravi podjetja do 10. aprila 1964.
OBRTNO GRADBENO PODJETJE »TEMELJ« CANKOVA razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. Gradbenega tehnika.
Pogoj: končana srednja gradbena šola; lahko je začetnik.
2.	Računovodje.
Pogoj: končana ekonomska srednja šola z nekaj prakse ali večletna praksa pri samostojnem opravljanju računovodskih poslov.
3.	Več kvalificiranih in priučenih zidarjev.
Nastop dela pod 1, 2 in 3 je možen takoj ali po dogovoru.
Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve je potrebno poslati Upravi podjetja do 10. aprila 1964.
Razpis
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri TOVARNI DEŽNIKOV IN PLETENIN LENDAVA razpisuje prosto delovno mesto
poslovodje v trgovini
za trgovsko poslovalnico v Lendavi.
Pogoj: visokokvalificirani delavec trgovske stroke.
Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe s 1. majem 1964.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov do 5. aprila 1964.
RAZPIS
I. OSNOVNA ŠOLA LENDAVA
razpisuje prosto delovno mesto
SNAŽILKE
Plača po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Prijave sprejema Upraviteljstvo šole do 31. marca 1964.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi, prerani izgubi naše drage, nepozabne žene in mame
ELE HORVAT roj. Nagy
iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, čč. duhovščini, pevcem, kolektivom Katastrskega urada, SGP Pomurje in Glasbene šole ter znancem, ki so nam ob tej priložnosti bili v pomoč, izrazili ustno ali pismeno sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremljali na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Matija in sin Anton z družino.
ZAHVALA
Ob težki izgubi drage žene, skrbne matere, stare mame in sestre
HELENE FLISAR roj. Kolman
IZ MURSKE SOBOTE
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej težki izgubi izrekli sožalje, spremljali drago pokojnico na njeni zadnji poti in zasuli njen grob z venci.
Posebna zahvala zdravnikom za vso skrb v času bolezni, čč. duhovščini za spremstvo na pogrebu in pevcem za žalostinke.
M, Sobota, Zagreb, Francija, 22. marca 1964.
Žalujoči: mož Anton, hčerka Helena in Marjeta, sestre in bratje ter ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi naše drage mame
IDE ŠKRILEC roj. Fajs
iz Gradišča
se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma »Bliska« in KZ iz M. Sobote, učencem 7. b razreda in razredniku Rituperju. Gradišče, 18. marca 1964
Žalujoči: mož Karel, sinova Karel in Zoltan ter mati.
KOMUNALNA BANKA
OBČANI! — Varčujte in vlagajte svoje prihranke pri vašem bančnem zavodu. Vloge obrestujemo cd 5 do 6 - odstotno vlagatelji pa so še zavarovani za invalidnost in nezgodno smrt.
	S poslovnimi enotami v Ljutomeru.
M. SOBOTA Lendavi in Gornji Radgoni.
agencija
AVTOMOBILISTI IN MOTORISTI — POZOR!
Zaradi velikega povpraševanja po osebnih avtomobilih in motornih kolesih nameravamo prirediti v mesecu aprilu
veliki spomladanski sejem motornih vozil
Vse prodajalce motornih vozil vabimo, da se udeležijo sejma; prosimo pa jih še, da zaradi priprav svojo udeležbo na sejmu tudi prijavijo.
Zavoljo velikega povpraševanja je uspeh prodaje zajamčen, zato pohitite s prijavami!
REALITETNA AGENCIJA MARIBOR, Partizanska cesta 24 Telefon št. 21-813
Ob hudi nesreči, ki je prizadela domačijo ALOJZA SEMENIČA z Gresovščaka, ko je 29. decembra 1963 izbruhnil požar in upepelil stanovanjsko poslopje, se iskreno
zahvaljujemo
članom Prostovoljnega gasilskega društva Železne dveri, sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so ob nesreči in pozneje kakorkoli sodelovali in nam pomagali. Nadalje se zahvaljujemo KO SZDL Železne dveri, članom kolektiva MTT — Obrat Ljutomer, članom kolektiva VŽK Ljutomer in vsem okoliškim prebivalcem, ki so prispevali znatna finančna in materialna sredstva za obnovo naše domačije.
DRUŽINA SEMENIČ
UGODNE ZAPOSLITVE
GRADBENO PODJETJE »OBNOVA« LJUBLJANA, VILHARJEVA 33 s p r e j m e za svoja gradbišča v Ljubljani in okolici in za gradbišča v Vrsarju pri Poreču
—	več kvalificiranih zidarjev;
—	več kvalificiranih tesarjev;
—	več kvalificiranih električarjev.
Nastop službe je mogoč takoj. Za stanovanje in prehrano je poskrbljeno. Osebni dohodki so ugodni. Dela oddajajo na akord. Za delo na gradbišču v Vrsarju posebno ugodni pogoji. Zaželjene so zidarske in tesarske skupine, podjetje pa sprejema tudi posameznike.
Ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja, kjer lahko dobite tudi vse ostale informacije.
PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU sprejme v delovno razmerje delavce za opravljanje dostavne službe
pismonoše
Začetni mesečni osebni dohodek 25.000 din.
Delavci dobijo tudi službeno obleko iz kamgarna po novem kroju in obutev.
Samska stanovanja začasno zagotovljena.
Interesenti naj pošljejo kratko napisane prošnje sekretariatu Podjetja za ptt promet v Murski Soboti do 31. marca 1964.
Novi delovni čas na poštah
PODJETJE ZA PTT PROMET V MURSKI SOBOTI obvešča koristnike PTT storitev, da bo 1. aprila 1964 začel veljati novi delovni čas na poštah.
Pošte bodo odprte:
1. MURSKA SOBOTA: ob delavnikih od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 10. ure.
2.	GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER: ob delavnikih od 7. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 9. do 10. ure
3.	APAČE, BELTINCI, ČRENSOVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, ROGAŠOVCI, RADENCI: ob delavnikih od 7. do 14. ure in od 17. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih izdaja časopise samo pošta v Radencih od 7.30 do 8.
ure.
4.	GRAD, PETROVCI, VIDEM OB ŠČAVNICI: ob delavnikih od 8. do 14. ure in od 17. do 18. ure.
5.	BODONCI, BOGOJINA, BUČKOVCI, CANKOVA, DOBROVNIK, FOKOVCI, KRIŽEVCI V PREKMURJU, KUZMA, MAČKOVCI, MARTJANCI, PROSENJAKOVCI, PUCONCI, SPODNJI IVANJCI, ŠALOVCI, TIŠINA, TURNIŠČE, VERŽEJ: ob delavnikih od 8. do 15. ure.
6.	HODOŠ: ob delavnikih od 8. do 13. ure.
Pošte pod zaporednimi številkami 3 in 4 so ob sobotah odprte do 15. ure.
Ob katerih urah pa se lahko koristniki poslužujejo storitev iz raznih vrst poslovanja, je razvidno na poštah.
POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno ln založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ul. 2. telefon 21064 — Naročnina celoletna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2.000 dinarjev — Tekoči račun pri NB v M. Soboti št. 605-11
POMURSKI VESTNIK 26. III. 1964
5
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
Vse za vaš prijeten dom in veselo počutje — v prodajalni »TEHNOPROMET«.
Na sliki zgoraj desno: S sobotnega posvetovanja gostinskih delavcev iz Pomurja o pripravah na sezono 1964 v Radencih
Srečno pot, Vikingi
Deček 2
elektronskim srcem
Štiriletni Andrew Stone iz Sommerseta v južni Angliji je nedavno zapustil bolnišnico, potem ko je prestal vrsto operacij. Andrew je edini otrok v Veliki Britaniji, ki ima elektronsko srce. V njegovem prsnem košu so kirurgi namestili regulator utripov, pripravo, ki ima nalogo pospešiti utripe njegovega srca. V tej pripravi, ki ima velikost škatlice vžigalic, se nahajajo transistorji in dolgotrajne električne baterije. Regulator utripov pošilja slabe električne udarce prek elektrod, ki so pritr jene na otrokovo srce. Operacijo so izvedli v londonski bolnišnici St. Georga.
Srečno pot, Vikingi!
V reško pristanišče priplujejo ladje vsega sveta, toda že dolgo nobena ni vzbudila toliko pozornosti in bila s tolikimi dobrimi željami spremljana, kot »vikinška« ladja.
Ta nenavadna ladja, ki je služila najprej za snemanje filma »Dolge ladje«, bi naj po zamislih svoje posadke preplula po Atlantiku do New Yorka, nato do Mehike in končno pristala na obali Norveške. S tem potovanjem želi Robert Marx, ameriški študent arheologije in zgodovine,
potapljač in mornar dokazati, da so Vikingi že pred Kolumbom odkrili Ameriko in poznali pot, po kateri je tudi on prišel v Novi svet.
Robert Marx je vodja potovanja. Prepotoval je že mnogo sveta. Med drugim je preživel tudi štiri leta v Mehiki. Na vhodu v Mehiški zaliv je
na dnu morja odkrival dragocenosti. Med drugim je tudi našel ostanke vikinških ladij in lupine čolnov evropskega izvora. Ta odkritja so ga privedla do prepričanja, da so Vikingi že pred Kolumbom bili v Ameriki. Toda tega mu niso hoteli verjeti.
V Jugoslavijo je prišel v času snemanja filma kot časopisni poročevalec. Nihče ni bil srečnejši od njega, ko so mu po končanem snemanju podarili to 23 metrov dolgo ladjo. Na Krku je z lastnimi stroški dal ladjo opremiti in dostojanstveno pričakal člane ekspedicije. Med njima sta tudi dva Jugoslovana. Značilno pa je, da noben član ni starejši od 30 let.
Okrog tega potovanja so se mnenja delila. Graditelji ladje trdijo, da bo izdržala vse neprilike. Pomorščaki pa sumljivo majejo z glavami. S tako ladjo bi pluli kvečjemu po Kvarnerskem zalivu, ne pa po oceanu. Toda Robert Marx se samo smehlja in pravi, da bo sicer nekje težko, toda da bodo konca junija v New Yor-ku.
9. marca je ladja izplula iz reškega pristanišča. Do Lisbone si bo pomagala z motorjem, tam pa ga bodo demontirali in ko se bodo vkrcali vsi člani posadke, bo odplula na ocean. Kmalu po njenem odhodu so se razširile vznemirljive vesti, da je izginila na viharnem Jadranu. Ladje vojne mornarice so jo iskale, a je niso našle. Toda čez nekaj dni za tem se je srečno pojavila pri Siciliji.
Robota Goroa poznajo vsi otroci na Japonskem, ker je glavni junak neke televizijske serije zgodb, v katerih se pojavlja kot zaščitnik slabih. Njegovi popularnosti je pripomoglo tudi to,
ker se pogosto pojavlja v tokijskih parkih. Giblje se v vse smeri in odgovarja na vprašanja. V resnici govori igralec v studiu, ki Je z mikrofonom povezan z robotom.
Zanimivi drobiž
TOPLE STOPNICE TUDI V MILANU
Znano je, da v Moskvi nekatere prehode za pešce in dostope k podzemni železnici segrevajo z elektriko, da na njih ne bi bilo snega. To zamisel so sprejeli tudi v milanski občini v Italiji. Sedaj montirajo naprave, ki bodo segrevale 120 stopnic glavne postaje metroja. Razpravljajo pa še o zamisli, da bi »elektrificirali« tudi velik nogometni stadion, ker bi potem bil teren vedno suh in pripravljen za igro.
NA SMRT OBSOJENI KONJ
Starega Mamba, konja neke švedske vojaške enote v Malmöju, ki Je bolehen, bi morali po švedskih predpisih ubiti. Že leta in leta je vojaška enota vzdrževala konja z denarno pomočjo družine Anderson, ki bi konja rada kupila le da ga ne bi ubili. Po švedskih predpisih pa ne sme vojska državljanom ničesar prodati. Tako utegne konja rešiti le kralj. Zato se je odločil sedemletni Jorn Anderson ter napisal kralju pismo: »Prosim vas, dragi striček kralj, da rešite našega Mamba.« Pismo je z nečitljivo čačko podpisal tudi njegov petletni brat. Bratca in z njima vsa Švedska javnost nestrpno čakajo na kraljevo odločitev.
»PREPOZNALI« SO GA
Kot piše londonski »Sunday Thelegraph« je nek agent CIA (ameriške obveščevalne službe) pred nekoliko dnevi prišel na kairsko letališče in pokazal svoj potni list. Vrnili so mu ga v nepolni minuti, ko so nanj udarili žig: »CIA, odobren vstop v deželo«. Agent se je strašno zgrozil. »Za boga, ko me že prej prepoznajo!« Je mrmral. Niti slutil pa ni, da CIA na pečatu pomeni »Cairo International airport« — mednarodno letališče Kairo.
LETNO 10.000 ZLOČINOV
V Teksasu (ZDA) se zgodi približno 10.000 zločinov na leto. Okrog 9.000 zločincev ostane skritih, v temi, nekaznovanih. Samo v Dallasu (kjer so ubili predsednika ZDA Kennedyja) umorijo na leto več ljudi kot v vsej Veliki Britaniji. Nič čudnega, saj kupiš lahko v Dallasu strelno orožje, kot drugje copate ali žepni robec.
TEŽKE VOLITVE
Avstralske oblasti so izvedle volitve tudi na sami Novi Gvineji, kakor tudi v tistih predelih, ki jih upravljajo v imenu OZN. To pa ni bil lahek posel, ker so volivci raztreseni po številnih otočkih in predelih, kamor je težko priti. Da bi pa to bilo vseeno izvedeno, so organizirali okrog dva tisoč potujočih volišč, ki so pretežno na čolnih zbirala glasovnice od vasi do vasi.
PREPRIČAN V USPEH
Inženir Long se je odločil, da bo ukrotil reko Yukon na Aljaski. Videl Je, kako ta reka vsako leto spomladi, ko se začne taliti led, naraste in pustoši. Po številnih poskusih se je odločil, da napade reko na nov način: v zaledenelo površino je zabil tanke cevi, ki jih je povezal s plinskimi jeklenkami polnih plina. Cim bo opazil, da se ledena skorja tali, bo odprl plinske jeklenke in plin, ki sc bo šileda, ki bo tako ostal cel in se ne bo pomikal po reki navzdol. »Yukon bo postal mirna reka,« pravi Long.
Prepričan v popolnost svoje zamisli in tudi v uspeh sl je na mestu, kjer Je reka običajno najbolj uničevala, zgradil tudi hišo. Ali bo uspel, bo pa v kratkem znano.
ZGODOVINSKA
FOTOGRAFIJA
To fotografijo imenujejo strokovnjaki »zgodovinska«. Prikazuje pa ostanke ameriške atomske podmornice, ki je lani 11. aprila s 129 možmi posadke utonila v Atlantskem oceanu približno 400 kilometrov od Bostona. Posneta je s specialno kamero, odporno na pritisk na samem dnu oceana v globini 2.600 metrov. Senca v obliki propelerja izvira od svetlobnih naprav na kameri.
Atomske bombe za gradnjo kanala
Ko so se pred kratkim zaostrili odnosi med Panamo in ZDA, so spet prišli v ospredje načrti, ki so jih ameriški strokovnjaki že pred časom pripravili za gradnjo novega prekopa, ki bi povezal oba oceana.
Načrti niso bili napravljeni zaradi sedanjega spora, temveč zato, ker so strokovnjaki ugotovili, da je Panamski prekop v 50 letih odslužil in je danes zastarel ter ne ustreza zahtevam časa. Postal je neprimeren in težko uporabljiv za moderne ladje, posebno za velike letalonosilke in tankerje. Zastarel pa je tudi njegov sistem zapornic, popolnoma pa je izpostavljen letalskim in raketnim napadom.
Iz teh razlogov so v Ameriki začeli razmišljati o gradnji novega prekopa. Če bi prišlo do gradnje, pa bi po mnenju morali upoštevati predvsem dvoje: novi prekop ne bi smel imeti sistema zapornic, biti pa bi moral vseameriški odnosno tak, da bi v vsakem primeru ohranjal suverene pravice države, skozi katero bi tekel. V Washingtonu so proučili več takih načrtov. Rezultat pa je tak, da se bo lahko zgodilo, da se novi prekop ne
bo več imenoval Panamski temveč Kolumbijski.
Strokovnjaki so načrtali tri trase, od katerih naj bi po eni izpeljali bodoči kanal. Dve od teh potekata kot stari prekop skozi Panamo: prva vodna cesta bi bila dolga 51 kilometrov, druga pa 77 kilometrov. Vendar ima največ izgledov tretja, takoimenovana kolumbijska varianta, čeprav bi bila s svojimi 148 kilometri najdaljša. Strokovnjaki namreč pravijo, da poteka od enega do drugega konca skozi ravninsko področje, le rahlo dvignjeno nad morsko gladino, zaradi česar zapornice ne bi bile potrebne. Poleg tega bi šla skozi nenaseljena področja, kar predstavlja dvojno prednost: manj davkov zaradi izkoriščanja terena, predvsem pa možnost, da bi kanal izkopali s podzemnimi eksplozijami atomskih bomb.
Ameriški strokovnjaki so izračunali, da bi tak način gradnje bil mnogo
cenejši in sicer za dve tretjini, kakor če bi uporabili klasičen način. Nadalje bi bilo za upravljanje takega kanala potrebnih le nekaj stotin uslužbencev, ne pa 14.000 kot v Panamskem prekopu.
Vprašanje pa je sedaj v tem, kako uporabiti silo atomskih eksplozij na tem širšem področju, ne da bi te povzročile v okolici radioaktivne padavine. Strokovnjaki na to vprašanje takole odgovarjajo: za izkop 148 kilometrov dolgega kanala bi bilo potrebnih le 25 atomskih bomb. Te bi v vrstnem zaporedju izkopale ogromne kraterje, ki bi jih nato med seboj povezali z običajnimi tehničnimi sredstvi. Eksplozije pa bi bile podzemne, ker so dosedanji poskusi dokazali, da take povzročajo neprimerno manjšo radioaktivnost.
Načrt je vsekakor zanimiv, zlasti še zato, ker nakazuje možnost uporabe atomskih bomb v miroljubne namene.	p
Franc
Šrimpf
beg v jutro
10
roman
Tudi zdaj je gledal ta dež in tudi sedaj je slišal njegov šum. Za hip ga je zanesel tja, kamor ga je nosil včasih, doma, ko je bil sedel pred Cezarjevo knjigo.
Toda ne za dolgo. Ta dež ni imel tiste moči, kakor ga je imel oni. Zdaj ni sedel v sobi in na drugi strani ni bilo mame s pletenjem v roki in z mislimi na bogve kaj in tudi šip ni bilo, po katerih bi lahko tiho polzele kaplje. To je bil drugačen dež, brezsanjski dež, dež, ki je lahko v njem vzbujal samo spomin.
Bračko je začutil, da ga mrazi vedno bolj in da so se od nekod priplazile tudi kaplje in mu zmočile lase. Začelo je liti in tudi veter je postajal močnejši. Vodo je zanašalo od obeh strani, od zgoraj in še od spodaj je silila k njemu. Se preden je minila ura, je bil Bračko moker, da mu je voda tekla povsod po telesu.
To ga je spravilo v slabo voljo. Najbolj ga je jezilo, da ni mogel nič storiti, da bi preprečil mokroto na sebi, četudi je vedel, da se ne more braniti.
Slaba volja je vedno povzročala pri njem tudi določeno vrsto otopelosti. Posebno v položajih, ko si ni mogel pomagati. Takrat mu je začelo postajati vseeno, vseeno, kaj se godi in kaj se bo še dogajalo z njim in okoli njega. Navadno je takrat tudi pomislil na smrt. Ne tako, da bi bil zares mrtev. Samo ležal bi v krsti in ljudje bi ga hodili kropit. Sorodniki, znanci, sošolci. In mama bi jokala, on pa bi se tesnobno smehljal iz krste. Tudi oče bi stal zraven mame in jokal tako, da si ne bi brisal solz, da bi mu nezavedno tekle po licih. In ko bi se zbrali vsi okoli njega in ko bi prišli tudi tisti črni možje in bi hoteli krsto zabiti, bi se dvignil v njej in bi veselo rekel:
»Vsem skupaj prav lep in dober dan!«
Ta prizor si je vedno zelo rad zamišljal: mama bi norela od veselja in tudi oče bi se srečno smehljal. Sošolci, oh, sošolci pa bi mu zavidali, da je storil tako čudovito pustolovščino, o kateri bi pozneje govorilo vso mesto.
Ta poseg nazaj mu je za nekaj časa odvrnil pozornost od tega. kar se je dogajalo, čeprav s tem, seveda, dež ni prenehal biti moker in se zaradi tega tudi ni posušila obleka na njem. Lilo je še kar naprej in nikjer ni bilo nobenega znamenja, da bo prenehalo Uti.
Po hrbtu mu je neprijetno gomazelo. Hladno je bilo in gladko, polzelo mu je okoli ledij in se stekalo nekam med šive hlač in skozi nje na brzeča tla pod njim. Imel je ostuden občutek, kakor da se mu sprehaja mrzlo telo kače po telesu in ne najde poti od njega ...
... Takrat je hodil v četrto gimnazijo. V drugem polletju so dobili sošolca. Oče je bil carinik in so ga prestavili iz Makedonije v Slovenijo, na mejo. Vlado je bil drzen fant. Kadarkoli so kakšno zagodli, je bil gotovo Vlado pobudnik.
Ena izmed njegovih posebnosti so bile kače. Ko je prišel prvič v šolo, je tožil, da tu ni kaj prida kač. Spodaj, je pravil, je bil pravi raj za kače. Bilo jih je na kupe in vseh vrst: majhne in velike, pisane in enobarvne, strupene tako, da je bil njihov ugriz smrten že čez štiriindvajset ur, če ni bilo zdravnika pri roki, in take, ki s svojimi zobki niso mogle storiti nič hudega. Spodaj, je pravil, je vedno lovil kače, za zdravnike. Če je bila zelo strupena, je dobil zanjo tudi kovača. Včasih jih je nalovil v košaro tudi po pet ali šest na dan. Bil je lep zaslužek, se je rad pohvalil.
Vsi so ga občudovali. Tudi Bračko. Želel si je, da bi mogel biti vsaj en dan Vlado. Toda, ko se je zgodilo tisto z Marjanco, je Vladov ugled padel in tudi Bračko si ni več želel, da bi bil en dan Vlado.
Nekega dne je Vlado prinesel kačo v šolo. Toda ni je pokazal vsem. Samo nekaterim, svojim najboljšim zaupnikom. Bračko ni bil med njimi. Drugi so samo vedeli, da se nekaj pripravlja, ker so bili Vlado in njegovi ves čas do glavnega odmora skrivnostni in mirni.
Ob pol enajstih je zvonilo. Dijaki so oddrveli na dvorišče, da bi se nekoliko odpočili od pouka in se nekoliko nadivjali.
Vlado in njegovi so stopali dostojanstveno v četveroredu in držali knjige v rokah. Delali so se, kakor da se najbolj vneto pripravljajo za naslednjo uro.
Nenadoma se je razlegel po dvorišču grozen krik, ki je preglasil drugo kričanje. Vsi so prvi trenutek obstali kot odreveneli, takoj za tem pa so planili v smer, od koder se je zaslišal krik.
Tudi Bračko je zdrvel tja in skupaj z drugimi zagledal čudno nenavaden in pravzaprav smešen prizor.
Sredi dvorišča je kakor neumna poskakovala Marjanca iz četrte be. Vsi so jo poznali, saj je bila najlepša na gimnaziji. Takrat ni bila lepa. Obraz je imela spačen od groze in vpila je in skakala, se celo prevračala in se sploh obnašala, kakor da je obsedena.
Šele po daljšem prigovarjanju je nekako iztisnila iz sebe in pretrgano povedala, da ima kačo na hrbtu.
,Iztresi jo!’ ji je zavpil dežurni profesor in vsi so videli, da tudi njemu ni vseeno, kaj se dogaja. Bil je nervozen in zdelo se je, kakor da se nečesa boji.
,Ne morem,' je izdavila Marjanca. ,Pod kombinežo je.’
,Sleci se, hitro, hitro!' ji je prigovarjal profesor.
Toda Marjanca se ni slekla. Bilo jo je sram. In sram je bil kljub temu hujši od straha, ki ji ga je povzročala okoli telesa gomazeča kača.
Čez čas so jo dekleta iz višje gimnazije spravila na stranišče in jo tam slekla. Izpod kombineže je švignila majhna kača in se v hipu izgubila v straniščni školjki. Tako so pozneje pripovedovala dekleta.
Bračko se je še dobro spominjal, da Vlada ni bilo k naslednjim uram pouka. Pobrisal jo je domov, kajti hitro se je razvedelo, da je bil on tisti, ki je spustil Marjanci kačo pod kombinežo. Takrat ni mnogo manjkalo, da bi Vlado letel iz šole.
Bogve, kje je Vlado, se je še vedno v spominih vprašal Bračko ...
... Brezčutnosti, ki se ga je polaščala, se je zdaj pridružila jeza, onemogla jeza zaradi položaja, v katerem je bil in ki ga ni mogel spremeniti, čeprav bi mu za to tudi ne primanjkovalo volje. Jeza na norca v Berlinu, ki ga je krivil, da je moral ležati sedaj tako, kakor ni pričakoval, da bo ležal kdajkoli v življenju.
Večkrat mu je govoril oče: kakor si boš postlal, tako boš tudi ležal. Če bi bil zdaj oče tu in bi ga videl, kako leži, bi ga podsmehljivo vprašal: ,Sem si tako postlal?’ Nenadoma, ob tej misli, se je zavedel, kako malo je vredna človekova osebna volja, želja in hotenje za nečim velikim ali majhnim. To, kar se je zgodilo z njim v vseh mesecih tu v Nemčiji in kar se dogaja z njim sedaj, je tako daleč od tistega, kar si je želel in o čemer mu je govorila tudi mama: ti boš nekoč velik, da se mu je priplazil dvom v vse, v ves svet. Udarec, ki je prišel tako nenadoma, je bil presilovit, da bi ga dojel takoj ob prvem dotiku z njim. Šele tukaj, pod vagonom, je spoznal, kaj se dogaja z njim, kakšna krivica mu je bila prizadejana, ne da bi bil on za to kriv. Vedno je mislil, da je človek kaznovan, če stori kaj napačnega, nekaj slabega. Tako so ga učili. Bil je tudi navarni občutek. Kazen za napačno dejanje, plačilo za greh. Za kakšen greh? Kaj je storil, da mora prenašati, kar prenaša sedaj? On, ki je imel sedemnajst let, ko se je začela vojna. Če, torej, ni kriv, če ni grešil, za kaj in za koga potem plačuje?
Eno je bilo gotovo: stavba, ki so jo gradili v njegovem srcu in ki jo je tudi sam pomagal graditi, se je rušila, rušila se je tako, kakor se rušijo danes hiše in palače pod bombami. To je bila vzporednost dogodkov, ki se sedaj odvijajo pred njim: rušenje zunaj spremlja tudi rušenje v človeku.
(Nadaljevanje prihodnjič)
6
POMURSKI VESTNIK 26. III. 1964