Zadovolj-stvo s pripombami
Naše prvo srečanje je bilo v prostorih VVO Vnanje Gorice. V njem prebiva 28 dojenčkov v jaslih in 80"malčkov v oddelkih za predšol-ske otroke.
Torička Poličnik, Vnanje Gorice, Judita in Jerneja sta z otvoritvijo novega vrtca v Vna-njih Goricah našli svoj drugi dom. Ker sem imela deklici v jaslih in višjih oddelkih, lahko stvarno ocenim delo in življenje v vrtcu ter
povem nekaj besed o tej pridobitvi. Zadovolj-ni smo. Z varstvom, izobraževalnim in vzgoj-nim delom ter z ravnanjem in žrtovanjem vzgojiteljic, varušk in drugih delavcev vrlca. Ob tej pozitivni oceni pa moram žal pokarati investitorja in PTT podjetje Ljubljana, da vrtec toliko časa pušča brez telefona. Kaj pa če bi se zgodila težka nesreča? Kdo bo potem kriv? Še to bi pridala. Z natančnimi poročili o porabljenih sredstvih samoprispevka bodo izbiti vsi dvomi med prebivalci o nesniotrni in nenamenski uporabi zbranega denarja.
Naše drugo srečanje je potekalo na Igu. Letos so tam odprli novo telovadnico pri osnovni šoli. Zbrali smo tudi mnenje o tej pridobitvi in zapisali tudi nekatere kritične misli.
Franc Meglič, Ig 19, igralec RK KIG -Mokerc. Trenutno igramo rokometne tekme še na prostem. Tako zahtevajo tekmovalna
pravila. V telovadnici smo imeli kondicijski preizkus, kmalu pa bomo pričeli tam tudi s treningi. Žal pa v tej telovadnici ne bomo imeli prvenstvenih tekem. Projektant (ali pa denar) so telovadnico zmanjšali za toliko, da ne sprejme pod svojo^ streho rokometnega igrišča. Rokomet pa je trenutno najmočnejša športna zvrst na Igu. Mislim, da je nova telo-vadnica velika pridobitev, vendar pa bi morali v takih krajih, kot je Ig (središče velikega območja) gradili take objekte, da bi lahko pokrili skoraj vse krajevne potrebe. Telova-dnica pa je kljub temu prinesla v kraj več športnega duha. Razigrali so se tudi košarkar-ji, ženske se pripTavljajo na trimska srečanja, strelci pa so dobili več prostora v mladinskem domu.
Stopili smo tudi v prizidek zdravstvenega doma Vič. Med skupino mater in očetov smo poprosili za izjavo Miloša Gostojiča s Tržaške
20. Prišel sem iz bežigrajske občine. Takrat so bili delovni pogoji v viškem zdravstvenem do-mu zelo težki. Še posebno v otroških ambu-lantah. Ne bom opisoval, saj starši ne bodo tako kmalu pozabili, da je bil takorekoč en korak med čakalnico, straniščem in zdravni-kovo sobo. Zrak v čakalnici je bil zadušljiv, pri zdravniku prehladen. Sedaj je to povsem drugače. Čisto je, prostorno, pravočasno so otroci triažirani, skratka, ni mi žal, da sem dajal denar za I. in II. samoprispevek. Pa tudi v tretjega se bom vključil. Kljub temu da se bomo preselili s sinom Glišom v drugo občino, smo se odločili, da bomo še prihajali v viško ambulanto. Zaradi odličnih zdravnikov in skoraj idealnih prostorov. Če bi opremljevalci še nekoliko bolj pomislili do kod segajo otro-ške roke in njihovi koraki, bi še tisti »skoraj« odpadel.
STANE JESENOVEC