Oderustvo pa očaki liberalizma v'AVstriji. ,,Ljubi Boga črez sve, bližnjega pa kakor sam sebe" veli glavna djanska resnica ali zapoved kračanska. Ozirajč se na njo prepovednje sv. Cerkva oderušue obresti jemati od posojil. Po res človešfeem in krščanskem nanku ima posojeni denar človeku pomagati, a ne, da bi ga z obresti obložil, poškodil, slekel, odrl in gmotno uničil. Tako veleva po sveti veri razavetljena pamet vernemu kristijanu. A ne tako liberalizem. Ta ima celo nasprotne misli in načela o deuarjn in odrtiji. Pravi liberalec se ravna po sliedečein geslu: Ijubi sam sebe črez vse, denar pa kakor sam sebe ter odiraj bližnjega, dokler se iz njega kaj nadreti da! Zato pa tudi takega pravega liberalca nič toliko ne razdraži, kakor če se njegovej sebičnosti zlasti pa njegovemu denarju ovire delajo. Te morajo vse proč! Denar mora dobiti prosto pot, da zamore do vsakega priti, kateri ga potrebuje. Ni čuda tedaj, da povsod, kderkoli liberalna stranka zavlada, dajo denarju popolno svobodo, povsod zaterejo brž ko mogoče stare postare zoper oderustvo. Tudi v Avstriji se je tako zgodilo 1. 1867. Liberalna večina državnega zbora jib je odpravila. Ali kaj smo učakali? No, učakali smo v liberalni dobi še eno dobo, namreč — oderuško dobo, ki je milijone denarja požrla in na milijone posestnikov slekla. Sila je posebno na Galiakem in v Bukovini, kder je mnogo oderuskib judov, nastala tolika, da morajo liberalni gospodje sedaj očitno priznati svojo straano pomoto, da morajo saini sklepati jim toliko nepovoljne postave zoper oderuštvo, to pa vsled prigovarjauja dveh prvakov in pravih očetov avstrijskih liberalcev: barona pl. Hein-a in viteza pl. Scbmerling-a. Taje bil 1. 1860. minister in je izdelal volilne rede, ki so nemškim ustavovercem in liberalcem pomagali do večine; baion Hein pa je bil prvemu takemu državnemu zboru predsednik. Sedaj sta obadva predsednika najvišje in višje sodnije na Dunaju. Obadva sta z grivanim srcern na prsa trčila in močno obžalovala svojo liberalno zmoto 1. 1868., ko s(a poraagala oderuške postave odpraviti. Baron pl. flein je reket: ,,ko smo leta 1868 denarju dovolili prosto gibanje, svobodno pot, tedaj smo mislili, da bo odrtije za vselej kouec, denarja pa toliko prirrelo, da bode kapitalov do- bifi proti nižjim obrestitn. Toda zinotili se smo; zsŁ, denarje je postala še večja sila in obresti so se začele neizrjaerne, nezasliaane tirjati. Soduik pa je ie piimor^n oderaiiu pomagati pri iztirje-  vanja. Druga pomota se je zgodila zastran menjic  (Wechsel). Menjice so prav za prav trgovcem na-  meujene in potrebne, nikakor pa ne vsero ljudeni.  Zato je obžalovati, da se je prarica, menjice iz-  dajati, girovati itd. na vse-prebivalstvo raz-tegoila. Menjice so posebno za menjše posesiaike strašno nevarna reč. Zato sem piepričan, da bo treba v tej reči tudi kaj storiti. Tako, kakor je sedaj, se ne sme pustiti. Blizu jednako je govoril tndi vitez plem. Scbmeiling: npostave zoper oderuštvo smo 1. 1868, odpravili iz ozira na srobodo, napredek in sploh liberalizem. Britke skušnje 9 let nas pa  učijo, da smo se bili zmotili. Namesto da bi bilo  oderuštvo izginilo, se je prikazala truma oderubov. Kot predsednik najvišje sodnije imam v tej reči mnogo izkustva. Sedaj razsajajoce odeništvo preti posestnike zemljiač popolnem razdjati. Kdor izmed teh sedaj kaj ua posodo vzame, stori prvi korak b propadu. Pet procentov je za kmeta že preveč; kako hoče izhajati, če se mu izžraika 8, 10, 15,  18 in še več procentov, da ne govorim o oderubili, ki jemljejo po 20, 40, 60, 100 iu 260%? Teniu se mora brzo v okom priti. Zlasti se mora sod- nikom priskočiti, da jim ne bo treba oderuhom pomagati ljudi odirati. Kajti sedaj mnogokrat sodnik dobro vidi, da itna grdega oderuba pred seboj, je pa prisiljen, ubogega posestnika izročiti v rubež iu dražbo. Najbolj pa obžalujem, da seni kedaj uasvetoval v Avstiiji uvesti nemako menjiško pravo, po katerem so, razun vojaskib oseb, vsi dobili pravico menjice izdajati, podpisovati, giro- vati itd. Ta naredba je neizmerno skodovala, po- sebno pa nevednim, lebkomialjenim meujšini po- sestnikom v mestih, ae bolj pa na deželi. Po dolgo- letuib skušnjab sem se prepričal, da je najboljše, če se menjice zopet omejijo na trgovske ljudi. Prosim torej, da slavna gospoda sprejme 2 resoluciji: 1) oderuške postave se naj zopet uvedejo in 2) vlada naj resno prevdari, ali bi ne kazalo menjiško zmožnost omejiti na osebe, ki so zapisnikoru trgovcev vpisane ali registrirane. Zbornica gosposka je vse stavljene nasvetc enoglasno sprejela. Dobimo tedaj sčasom zopet postave zoper denarne pijavice — oderuhe. Tako tedaj, celih 9 let britke skusnje je bilo treba, na milijone ubogih ljudi je moralo gospodarstveno uničenih biti. preden so liberalci svojo zmoto spoznali, prizuali iu popravljati začeli. Pač res budo je, kder ljudje luči svete vere v javnih zadevah več svetiti ne pustijo. Zabredejo v temo sainih zmot v največjo škodo sebi. še bolj pa tistim, ki 8i jih za politične voditelje izvolijo. Sicer pa je res lepo, da sta stara libeialea pl. Hein in pl. Scbraerling svoje zmote v tej reči tako pošteno piiznala. Kedaj bodo liberalci pa se ostale svvoje zmote spozuali in na pokoro misliti začeli? Čas bi že davno bil! Ljudstvo neizmerno trpi in vse cesarstvo!