15
Pregled *)
prejemnikov  kmetijskih  in  rokodelskih  Novic v
pretečenim letu 1847.
Veselo nam serce gane imenik naših Novic prete-čeniga leta, kazaje nam število in imena vsih prejemnikov. Mali serpan 1843 je nam to lepo in toliko zaželjeno sadiko slovenšine nar pervič pokazal. Ce se ozremo na pervi in pa na zadnji tečaj, vidimo med obema kar lep napredik. V začetku še mladika, res de iz zdraviga rodovitnima semena zrašena, lepo zelena, zdravih koreninic, čverstih vejic in popkov polna, pa vender še v strahu: ali bodo nje serkajoče koreninice po vsih straneh rahlo rodovitno perst našle, ali pa nektere od njih v suhi pesek ali v terdo skalovje zlezle in poginile — ali bodo Slovenci to njim v toliko korist zasajeno mladiko skerbno gnojili, okopavali, zalivali, ali pa jo bodo, za sitno persiljenko deržavši, v nemar pustili, de bo le od nekoliko malo slavoljubih napičlo oskerbljena, medlo rastla in morde kmalo vsah-nila? Zdaj pa že dobro vkoreninjeno čversto drevo z lepim ravnim deblicam in košato oberšo, obilo dušečiga cvetja, obilo prijetniga sadu nam deli! V štirih letih se je zgodilo kar so slavoljubi domorodci čez petdeset let brezupljivo pričakovali. Novice so tisto v sercih Slo-vencov pod perhalco tiho ležečo iskrico uma in brihtnosti nanaglama zbudile; zbudile so ljubezin do slovenšine, do zložnosti, do terdnovoljniga posnemanja izgledov sosednjih bratov, do izobraženja in napredovanja v kmetovanji, v rokodelstvu, obertnii in v koristnih vednostih. Glejte, kako ljubeznjivo so sprejeli vsi stanovi naše neprecenljive Novice, in kako zložno so jih podpirali!
Bilo je prejemnikov v pretečenim le'tu tavžent pet sto dvajset in dva, ki so jih prejemali po tih stanovih:
Cesarskiga rodii 1, vikši duhovšine 31, fajmoštrov, vikarjev, kuratov in kaplanov 596, drugih duhovnov 34, cerkovnikov 9, samostanov in menihov 28, učenikov, vikših in srednjih učiliš 48, učilnic na deželi 55, učencov vikših in manjših šol 80, kantonskih komisarjev in uradnikov 14, drugih cesarskih služabnikov 67, grajšakov in njih oskerbnikov 68, posestnikov in kmetovavcov 230, obertnikov in rokodelcov 94, kupcov in štacunarjev 47, vrednikov časopisov, in drugih učenih, ki niso v službi. 22, bukvarišč in tovaršij branja (kazin) 11, kmetiških družb in drugih naprav 12, kavarnic 6, cesarskih pošt 18, ne imenovaniga stanu 51.
Ali ni to vsim Slovencam prav vesel pregled? In ne bo še le pri tem ostalo ne; nadjamo se, de se bo naše lepo drevesce še dosti bolj vkoreninilo, še krep-
*) Ta sostavek smo prejeli za Novice iz Ter sta od častitiga gospoda, ki nam po osebi niso znani in ki nas za toliko bolj veseli, ker ne pride od kakiga dobrovoljnima prijatla, ki — kakor je to že na svetu navada — včasih kakošno reč le zavoljo stariga znanja ali prijatelske zaveze hvali. Priporočilo gosp. C—rja je tedej slobodna beseda iskreniga rodoljuba.                                      Vredništvo.
16
kejsi deblo dobilo in svojo gosto oberšo na dalječ razširilo. Zato, in le samo zato perstavimo se neke vošila za pomnoženje naročnikov in bravcov naših Novic. Zdi se nam, de bi v ta namen še pri sledečih stanovih nekoliko več okopavanja, več zalivanja, več ljubeznivima oskerbljenja našiga drevca treba bilo.
1.) Častita duhovšina,  v oskerbljenje duš postavljena, se je v naročenji Novic  od začetka do zdaj nar bolj obnesla. Skoraj šest sto natisov, prejetih v preteče-nim letu, je res lepo število. Pa če se ozremo na število far, vikarij in podfar v celi okoljšini, kjer naše Novice za domače  imajo,  in  na  množico  duhovšine  pri  njih postavljene,   se  nam  to število prejetih natisov vunder se premajhno zdi. Nobene bukve, nobeno branje tolikanj k omikanju našiga slovenskima jezika ne pripomore, kakor Novice. Sej so se brale že popred mnoge pridige, bralo se je dokaj druziga slovenskiga pisanja, pa kako je bilo  takrat,  kako  pa je  zdaj!   Novice  so  še le do živiga  unele  in  uterdile  ljubezin  do   čiste slovenšine, Novice, ki nam v kratkih prijetnih sostavkih od vsih v človeško  življenje  segajočih  reči,  od   mnogih  vednost pišejo, ki nam v čisto omikanim jeziku  tako razumljivo in do živiga govore! Ni ga stanu, ki bi po svojim poklicu in po priložnostih  njemu  odpertih v omikanji  sa-molastniga in ljudskiga jezika — pa tudi v podučenji, v razjasnjenji  ljudstva toliko  opraviti  zamogel,  kakor duhovski stan.    Zato,  kakor  pohvaljeni  kmetovavec iz Komna v vsaki vasi saj ene Novice, tudi mi ene Novice v rokah  vsaciga,   pa  clo  vsaciga v oskerbljenji duš stoječiga duhovnika želimo.
2.") Kantonski komisarji in uradniki so prejemali štirnajst natisov. To je pač malo malo. Pa ne bo pri tem ostalo ne. Obloženi so ti gospodje, res de z dokaj opravili, beliti si morajo glavo in neutrudno delati v oskerbljenji svojih dolžnost. Pa tudi so prepričani, de jim je, kot izpeljavajočim gosposkam Vladarstva, tudi izročeno osrečenje ljudstva, de pa to osrečenje se ne opravi tolikanj z oznanovanjem suhe besede postav, kakor marveč z prijaznim razumljivim pogovoram, z lepim podu-kam in živim izgledam, in de vse to opravljati, je treba materni jezik ljudstva si usvojiti in s časopisam v iz-obraženje ljudstva namenjenim dobro soznaniti se. Torej se nadjamo , de v tleh tega stanu se bodo koreninice naše zale sadike še dosti bolj razprostile.
3.) Za grajšake ali njih oskerbnike je bilo natisov osem in šestdeset. Beremo med prejemniki tega stanu imema visokorojenih gospodov in posestnikov lepih in velikih grajšin, vposestnikov srednjih in majhnih grajšin pa clo malo. Ce pa pomislimo, de jih je v marsikterim okraji toliko grajšin, de se lahko od grada do grada z znamnjem pomenijo; če pomislimo de polje mnogih grajšin se dolgo tako obdelano, tako ogospodarjeno ni, de bi posestniki podukov v kmetijstvu lahko pogrešali; de ravno grajšaki prostiga kmetovavca ne le z besedami in poduki, temuč z živim izgledam razjasnjevati zamorejo; de poboljšanje kmetije podložniga kmeta tudi grajšakam v korist pride, ker kmet s pomnoženim perdelkam grajske dohodke lože in brez soldatov in rubežen opravlja; če pomislimo, de Novice ravno v tem stanu, od kte-riga bi se bilo poleg duhovšine narveč za blagostanje domovine nadjati, so do zdaj tako malo bravcov nagle, se nam vunder milo zdi!
4.) Kaj črno pa govoriti od učilnic in učiteljev na deželi? Rečemo le tole, de med pet in petdesetmi natisi, in med tem, kar je v lanjskih in tudi poprejšnjih Novicah od pomnoženja učilnic, od neutrudljiviga prizadevanja izobraženih učiteljev, od bistrih za učenje in vse dobro perpravnih glavic mladosti pisano bilo, nič kaj prave primere ne najdemo. Izgovoriti pa moramo učilnice
S pičlim premoženjem, učitelje pa z njih pičlo plačo, in nadjamo se, de si bodo šolske soseske čedalje več prizadevale, to malo denarjev, kar en natis Novic na leto velja, omisliti, de bo za naprej vsaka učilnica na deželi svoje Novice imela.
5.) Še nekoliko besed, vam posestnikam in kmeto-vavcam! Veselimo se zaslediti, de so Novice že tudi v kraje zašle, ke'r je še zlo zlo tema, in upamo, de bo tudi v tistih krajih zora brihtnosti in napredovanja v kmetijstvu, v rokodelstvu, v mnogih natorskih vednostih kmalo zasijala. Vi posestniki in kmetovavci! ste za du-hovšino nar več natisov Novic prejemali: dvesto in trideset je lepo razveseljivo število. Pa vender ga želimo še dosti bolj pomnoženiga viditi. Sej jih je v okoljšini naših Novic nar manj desetkrat toliko premožnih kme-tovavcov, kteri se v obširu svojih kmetij, v umnosti in brihtnosti, in že tudi v oskerbljenji svojiga polja od drugih razločijo. Ne mudite se v naročenji Novic, kteri jih še nimate, dajajte lepe očitne izglede svojim manjšim in manj razumnim sosedam, kteri jih bodo nar raji od vas posnemali. Tako boste spolnili to, kar so vam priporočili v svojim predgovoru častiti pisavec neprecenljive, spomina večne hvaležnosti vredne kmetijske kemije!
V Terstu mesca prosenca 1848.          J. C—r.