v mN(iT jE a/a Vinku................ KOALKIJA MRP IN SOCIALISTOV’ ? PARIZ.. Perspektiva "bodoče viri dne koalicije, ki je "bila do nedavnega še zavita v gosto meglo okoli političnih kulis, postaja vedno bolj jasna, Francosko in ostale svetovno časopisje je postavljalo razne mogoče in nemogoče, verjetne in neverjetne kombinacije na bazi razporeda sil v novi ustavodajni skupščini in senatu. Prvotno je izglodalo, da bodo vlogo jezička na tehtnici igrali radikali, Hote^al.i nehote pa so morali to vlogo sedaj prevzeti socialisti. Kot lepo nevesto so socialiste začeli snubiti komunisti. Socialisti pa so na "dvorjenje" komunistov reagirali z veliko previdnostjo. Sprevideli so, da je pri "sklenitvi zakona" - posebno še političnega - bolje vprašati za nasvet razum kot čustvo. Zato so - vsaj zaenkrat - zavrnili ponudbe komunistov. To je prišlo do izraza pri včerajšnjih volitvah predsednika ustavodajne skupščine« Socialisti se niso hoteli vezati s komunisti,ampak so raje sprejeli pomoč katoliške ljudske stranke /MRP/. Za mesto predsednika skupščine so se potegovali trije kandidati; socialist, komunist in radikalIzvoljen je bil s podporo MRP dosedanji predsednik socialist Vincent A u r i o 1. Za njega je galso-valo 284 poslnrr/ev: Komunistični kandidat je dobil 170 glasov,radikal pa 98. Kakšno protiuslugo so socialisti obljubili ljudskim -republikancem, bomo verjetno doznali že danes, ko bo skupščina odločila, kdo bo prevzel vodstvo nove vlade. Takoj po včerajšnji skupščinski ceji se je sestal centralni odbor socialistične stranke, da prouči situacijo v zvezi s sestavo nove vlade. Levo krilo stranico je vztrajalo n™ sodelovanju s komunisti, do čim so se o-stali izrekli proti takšni zvezi, zlasti zato ker radi pomanjkanja večine,^nima izgledov na uspeh. V političnih krogih so mnenja, da bo najvažnejše mesto, t» j. zunanje ministrstvo obdržal vodja MRP Bidault, pa naj bo nova vlada sestavljena iz te ali one kombinacije . NEW..Y011K. V političnem odboru ZN 'po""vJ^raj nadaljevali z raz-pravo o 5j.._ ' ii. ITorver1*’* delegat je stavix . - v_ misni predlog, po nuterem bi naj TEHMy.iL raj pozval ir- '.'00- dšana l da 4- r*> r Radio Tobris prebivalntvo Azciber-se z oi-uti J ;jC/ ^pr e vla- Špani- 2/3 vse članice Z Bi" prekinile diplomatsko odnose z fran3;:ovo jo, če bi se za to izreklo članic do 15«januarja» Ameriški senator Connally je odklonil poljski in beloruski predlog, da se naj prekinejo diplomatski in gvv.t-o^0!’akl odnesi»• ker bi to 'Le •j'-' k-'> ojačalo Frankov rež"'m- iri goto so zase- ale Azorbeidžan, da zagotove miren potek volitev. PRErra.QJ;A$TA..l.,Q!rza opereto "Miklavž prihaja" bo jutri 5»t.m. od 12-14 are in od pol 20 do 20. ure zvečer pri gledališki blagajni o Cene vstopnicams sedeži po 2 - in 1,50 S, stojišča po 1.- S. Začetek prr-dstave ob 20.uri. Stran 306,-štev,82 TABORIŠČNIK Sreda 4.XII.1946. STEPINAC BO POSTAL 1 'D 9 DOBRO INFORMIRANI FRANCOSKI "LA CROII" OBJAVLJA VEST IZ G-OV, DA NAMERAVA SV. OČE ŠE KATOLIŠKI DNEVNIK VATIKANSKIH KRO-PRED KONCEM TE G-A LETA V KOI j ZI ST OR I JU IMENOVATI NEKAJ NOVIH KARDINALOV. MED KANDIDATI ZA KARDINALSKI KLOBUK SE RESNO OMENJA TUDI IME ZAPRTEGA ZAGREBŠKEGA. NADŠKOFA DR. ALOJZIJA STEPINOA. Zagrebški n-dškof DR.ALOJZIJ STEPINAC V času pred Božičem se navadno vršijo kon-? zistori ji, Trenutno je v kardinalskem kolegiju 6 izpraznjenih mest. V zgodovini katoliške cerkve sta znana dva primera, ko je papež imenoval za kardinala cerkvenega dostojanstvenika, ki so ga svetne oblasti obsodile in zaprle. Prvi je bil St. John Fisher, škof v Recho-stru, ki ga je papež Pavel III, povzdignil v kardinalski 'stan, ko je bil v ječi. Papež Pij IX. pr je podelil kardinalsko dostojanstvo zaprtemu poljskemu prelrtu, gne- je-vla- zdno-pozna.jnlcemu nadškofu Ledochovvskemu, sorodniku slovitega zuitskega generalnega predstojnika Fr. Ledochovvskega. Pruska da je v kvi. To ‘Tol j uke prejšnjem stoletju vodila ostro borbo proti katoliški cer- del svojo proticerkveno gonjo je razširila tudi na oni 7 ki je bil. pod njeno oblastjo. Nadškof pil na čelo odpora proti p -ngermanskemu in proticerkvenomu šovi- Ledochovvski je sto- nizmu pruske vlade, Nem trdnjavo Ostrowo. Ko je val za kardinal^ 7 ike oblasti so g bil mesec dni v v a zato leta. zaporu, \ 1874. zaprle v je p^.pež imono- K ATOL! mi A WA ANGLEŽI.Z likem žbb/6 redila znan,?. DR.STEPINCA. Na ve* r'iu. ki ga je pri- angloška kat o1i ška organizacija "Sword of the rit" je v obrambo 3pi~ nadškofa dr, sam londonski Griffin, ki "n j Stepinca n- stop: nadškof, kardiiv slovesno iz j.".vil: J" -111 j ko smo zaceli borbo, ne bomo c '3 lepili dokler nadškof Stepinac ne bo izpuščen". Z LETALOM je dopotoval v Loit--don enainšcstdesetletni škof Poncet, ap: tolski vikar pacifi.? ških otokov Wallis in Futuna na svojem potu v Rim, 1..MT.QH§K0...VKR0, j c pr o st opil. judovski zgodovinar profesor Sal-vatore Attal. KATOLISKI Z UP ANI.. V,, .ANGLIJI, Pri zadnjih občinskih volitvah v Angliji so bili izvoljeni za župane naslednji katoličani; v Wallscndu Paul J.McArdle, v Gatehead-on-Tyne Norman McCret-ton, v Chipenham Mr. Patrick Eyan, v Barnstaplo Pr. M urice Learey, v Betlmal Greca pri Lon-'■p^ry Hooke, v Morpoth pa J O v ‘?*r:X . V. KATOLIŠKO GLEDALIŠČE V BIRMINGHAMU NA ANGLESiL*‘)M bodo "v "kratkem ustanovili. Za ustanovitev l i a 1 J.S take '.toliškege gl e dali šč a se zelo zavzema birminghamski škod Brigt. "STIMMEN DER. ZEIT" ška katoliška revija je zopet na čel° ki a dr ,OA. . izhajati, znana nem-je dovoljena .e 2 0 ,0 0 0 i z'v o d o v Sreda, 4.dec. 1946. T-ABORIŠUNIIC Štev »02., Stran 307. Bratje ! Vemo, ura je že, da od spanja vstanemo. Koč se je pomaknila in dan se je približal. Odložimo torej dela teme in si nadenimo orožje svetlobe /Sv,Pavel - Rimljanom/, Ali ne velja ta adventni klic tudi nam,dragi možje in .fantje? Očistimo torej duše zn praznik Brezmadežne in pripravimo se za prihod Gospodov! Zate, možje in fant j e,ne pozalite opraviti duhovno obnovo! .....................y......................W.............. 2a Vas bo govor danes ob 7 ‘ zvečer in jutri ob 6 zjutraj, Po go-* voru bo sv, maša s skupnim obhajilom mož in fantov. Pridite 1 »B€GUNC€ je TPXBA NASELITI !< IZJAVA AMERIŠKEGA VOJNEGA MINISTRA. Na zborovanju judovske orgmizocije v Ameriki je govoril tudi ameriški vojni minister Robert Patterson,ki je zlasti omenjal begunske vprašanje,ki ga je treba rešiti.Dejal je,da mora Organizacija Združenih narodov to vprašanje obravnavati v celoti ter skušati vse begunce naseliti za stalno*V ta namen je treba natančnega načrta.Pri tem morajo pomagati tisti narodi ?ki jim je mar stalni mir na svetu in ki so zato znali p-reprečiti nemški načrt nemškega gospodstva na vsem svetu, Nato je dejal: "Strinjam se s predlogom predsednika Trumanaynaj se 100.000 judovskim beguncem dovoli naseliti se v Pale itini,Upam tudi,da bo ameriški kongres pritrdil njegovemu predlogu,naj se omejenemu številu beguncev - Pol jakovi, Baltom, Judom in drugim- omogoči naselitev v Združenih državah," Naro je nagiašali Vse dežele,ki imajo malo prebivalstva,pač pa veliko naravnega bogastva,bi morale v svojo korist in iz človečanskih ozir'»vzreje slabo naseljene kraje odpreti tem b egunc em, N oprav a in izvedba obširnega načrta pa bodi stvar Združenih narodov. Ko se je Patterson dotaknil skrbi,ki jo je ameriška vojska i-meln s 620,000 begunci v ameriški zasedbeni ^oni Nemčije in Avstrije, je dejal,da ameriška vojska ne more več storiti,kakor le toliko, da skrbi za najnujnejše begunske potrebe,Y domovino je bilo odpo -slanih že 3 milj. ljudi, V ameriški copii Avstrijo je zdaj še 70.000 b^guncev^med njimi ';5 0,000 judov.Voj »ministrstvo bo meseca, januarja Y preračunu predlagala še 14 milj. dolarjev na begunce v ameriški ; coni Avstri j c. SS MALI OGL A s / ISIf . Deklet n od 14, -18. le L ki se zanimajo za. gospodinj ctv:>; lrn;o še zglasijo v četrtek 'od pel 9-11 ure v šoli,soba 10- Otroško smuči, in sanke za Miklavža se dobijo v bar. 9/2:'. Najdena j c bila vsota denarja v lirab I)cbi se v bar, 9/9, Božično' i n dr ug e... r. r z gl.., so izšle v založbi knjigcveznice,bar.l3 • Istotam dobite brezplačno naslovne listke za MIKLAVŽEVA darila. Ok.P.rvom .transportu/iz. Lionza mi je bila jamr.nj-na poČ,v kateri sem imel kolesa otroSkoga^vbH^ka«Kdor je peč vzel,ga prosim,da mi vrne kolesa v barako 10/17. IQ.pb.uk mi je nekdo zamenjal,naj ga prinese v barako 16/26, kjer dobi*svojega* Kdor želi č it a nk o ^ e, j e še nekaj izvodov na razpolago. Gena 12,-S.''' Dobi’’'"se ' v’’upravi "Taboriščnika", Nekaj izvodoy |'Kron:'■ e" je št na razpolago v naši upravi« Stran 308.-Štev 32, T EORIŠČEI K Sreda,4* decom.194-6. .............PAPtŽ GOTOI KMETOM......................... Ko je v Rima te dni z!oroval prvi kmetijski kongres,je sve-? sprejel kmečke odposlance., katerim j'e imel važen govor, ki .ja za vse kmete sveta,tudi naše,- Med drugim je papež ve ti Cč< prav tako de j al: "Moralno ozdravljenje vse{ a naroda s3.o .1 na poljedelcih, ki imajo zdrav socialni čut in ki so versko trdno zgrajeni» Bodite pošteni prodajalci ne pa špekulanti na stroške prebivalstva." Mato je papež govoril o nevarnosti, ki givZipkor ljudje tako beže z dežele v mesta* Papež pravi: "Podeželskim' ljudem riše jr.« vse slasti mestnega življenja, ki je baje polno veselja in zabave* Tako se marsikdo da premamiti, da zapusti domačijo ir. odide nato in 3Vo, ter v v v „„w „ dstvo izkoriščanja« Beg z dežele v mesta uničuje državo, ker jc zaradi tega za drage denarje živež uvažati iz tujine,če ga domača dežela sama ne pridela več iiovo'1 j „" Svoje besede je papež sklenil s temi le stavki: "Pametna gospodarska politika vas mora podpirati, Toda vaša glovv' sila mera izhajati iz vas samih, zlasti iz vaših kmetijskih zadrug, ki ure- mesto jajo vaš kredit„ Važno j e, da delate v sporazumu ki tudi delajo za potrebe .prebivalstva,ter da čel socialnega miruj 11 drugimi poklici, zlasti držite na- Ar g. en t in a. .bo p r.ev.z .el .a .4... mi 11.. j. one. novih ...naseljencev., kar je zlasti za begunce zelo važno. Pri prese1jevanju Madžarov s Slovaškega je bilo/kakor poroča .'-adžaraki list "Vilagcssag" , dos-lej 20 mrtvih< Romunski ...parlament < ki se je zdaj po volitvah prvie sešel in ima kom oni stično večino,, je v nedeljo odprl s prestolnim govorom kralj Mihael.Opozicija se sejevii udeležila,ker ne prizna,da bi bil ta parlament pravilno izvoljen,,Tudi britanski in ameriški zastop -nik se seje nista udeležila. 7 Trstu pričakujejo»da bo v kratkem obiskal Trst britan^kimar-šal Montgomery,vendar uradno o tem obisku nič ne poročajo , Marij°c1’"" svv..l.^vM. k.o.ngr.e.s bo prihodnje leto v Kan a d Ottavski nadškof je že prišel v „ im poročat sv„ Očetu o pripravam Ha južni tečaj, jo pr e te deljo na 12 ladjah odplula va ekspedicija. DBObNt NOVIC& Savo. j. s ki... kraljevski., .rodovini bo prepovedan povratek v I-tali j o»Tako je sklenil Italija-inski ustavni odsek,ki je tudi .sklenil,da bo vse savojsko premoženje zaplenjeno. Na,..srn t ...sta... bila... v...Rimu.. obsojena. nemška generala Machen-sen in Maell^er. kerlsta bila spo- *lo ne* . r * a znana za. kriva.,.da je bilo ustreljenih 33? italJ snnskih talcev, ?.?.y .5 .fr.. ^ ske.z a.?. 9. dbe n e čete v ]Jem8rjl'"''b^do‘"zMi"‘£me"''Hf‘4‘0^'.''" J e na svojem brodarjen ju po Šreu„ ^1 iu ' prijateljsko obiskalo luko Bel. rut, Ameriški...preračun, za leto 1947 bo znašal 37 milijard dolar jev, med temi 12 milijard za vojsko* .Žrtve v Mathausenu ..so znašale 4C ,-000 ljudi /ki so pomrli a-li bili pomorjeni v tej nacistični mas ,)vni Č3 o v .. Z*’ ’ - - 1 ni ci . Imenik teh v obsega 8 defce- i - Jaslice domačega, izdelka dobite lahko prihodnjiteden v knjigoveznici bar, 1? .