— 110 - Slovenski igri v Ljubljanskim gledišu. Pretečeno sredo smo vživali po dolgim prenehanju zopet veselje, de smo v Ljubljanskim gledisu v domačim jeziku igrati in prepevati slišali. Tri okoljšine so storile, de je bilo glediše tako polno ljudi, de se je vse terlo. Enkrat zato ker je bila igra v čast našige Ljubljanskima deželniga poglavarja po njegovim dohodu s celo rodovino v Ljubljano napravljena, — drugič zato ker dohodki tega igranja so bili poslednjim pogorelcam na Krajnskim in nesrečnim bratam na Stajarskim po poslednji povodnji namenjeni, — in zraven tega tudi zato, ker že predolgo nismo imeli veselja, domačih iger v gledisu viditi. Kdor misli, de ljubezin do domačiga jezika je le prazna beseda, naj gre v glediše, kader se slovenske igre igrajo in slovenske pesmi pojo — in prepričal se bo, de živi, de živo živi narodski duh tudi v Ljubljani! Tu se najde nar gotovši priča. Igrane ste bile ta večer dve novi igri, svobodno poslovenjeni in po domačih razmerah obravnani igri, ki ste obe tako dopadle, de nobena druga poprejšnih ni bolj dopadla. Ena seje imenovala: „Kljukec je od smerti vstal" — druga pa „Vdova in vdovec". Pa obe ste bile tudi tako izverstno igrane, de si nismo mogli skorej bolj siga želeti, ;,KIjukec" posebno, pa tudi ,,Godernjačif sta take burke vganjala, de smeha ni bilo konca ne kraja. — Z „vdovo in vdovcam" smo storili eno in zlo imenitno stopnjo v slovenski igri naprej. Dosihmal so bile naše igre bolj iz srede prostiga ljudstva vzete — v ti igri pa se je pokazalo, de znamo tudi kaj več igrati, kakor samo proste reči. Gospodični, ki ste igrale, vesela M i lik a in žalostna vdova: obe ste se obnesle, de še nikdar nismo tako lepo igrati vidili, — pa tudi 55Zivko" in „vdovec" sta veliko dopadajenje našla in ga tudi zares zaslužila. Med tema igrama se je pelo. Vse pesmi: Kamilo Mešekova dvopev, Marska čveteropev in J. Fleiš-manov kor — so tako dopadle, de so bili pevci glasno klicani. Pred pervo igro je cela glasba igrala čveteroples ^Beseda", ki je bil na Dunajskim balu pervikrat igran. Tako smo doživeli spet enkrat vesel večer. Deželni poglavar, grof Chorinskv, je bil s celo svojo rodovino v gledisu pričijoč, —sm —