8ped. In abb. post. II. gruppo
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
Lit. 25.-	VIDEM,	16.	-30.	APRILA	1953.	Leto	IV. - Štev. 63
UREDNIŠTVO In UPRAVA via Mazzini, IO - Videm -Udine	Naročnina	:	letna	500.— lir, 6 mesečna 300.— lir.
O, zlatih dni spomin me vleče na planine, po njih srce mi gine, saj jaz planin sem sin ! Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj!
Simon Gregorčič
Orožje in trikoloristi umrl je Boris Kidrič Parlainei1* *n sena* razpuščena
volilve bodo v nedeljo 7. junija 1. I.
Veliko zalogo orožja in streliva so od• krili orožniki iz Podbonesca na ozemlju Vasi Tarčet. Domnevajo, da so ves ta material skrili pred kratkim elementi, ki so pripadali zloglasnim triko!orističnim tolpam. Orožje so našli v neki jami, kjei je bilo skrbno zakrito. Vsega skupaj so orožniki našli in zaplenili:	eno težko
strojnico tipa »Breda« z 2.000 naboji in 12 nabojniki; lažjo strojnico tipa vBre-da«; tri mitre z 11 nabojniki, od katerih je imel vsak po 40 nabojev; eno avtomatično puško nemškega izdelka; šest italijanskih pušk modela 91; en samokres kalibra 9; štiri naboje za možnar kal. 81 mm in zelo veliko število nabojev za avtomatično orožje in za puške. Tako orožje kot strelivo so našli vse v najboljšem stanju.
Odkritje tolikšne zalege orožji v bližini Tar četa je napravilo globok vtis na Vse prebivalstvo Nadiške doline. Mislili smo, da se je trikoloristično gibanje nekako razkrojilo ker v zadnjem času teh banditov ni bilo nikjer opaziti. Toda zgoraj navedeno odkritje orožja je neizpodbiten dokaz, da je trikolorističen banditizem v Beneški Sloveniji še vedno živ. Pa ne samo pri Tarčetu je bilo najdeno orožje, ampak ni dolgo tega, ko smo pisali, da so orožniki zaplenili večje koli-(me orožja in muncije tudi po drugih : krajih, kot ». pr. v Oborčah v prapot-niški občini,.
Menda oblasti ne bodo več prišle na dan s trditvijo, da so trikoloristi samo Vlod naše domišljije. Sami orožniki lahko dajo dokaze, da je bilo orožje v resni-°i najdeno in nihče ne more dvomiti o tem, od kje to orožje izhaja, ker so ga ® naših krajih imeli samo trikoloristi.
Vsa pohvala gre tistim poveljnikom Varnostnih organov, ki so se lotili nalogo, da bodo izvedli splošno preiskavo in zaplenili vse orožje, ki je skrito v naši deželi. Toda omejiti se samo na zaplembo tega orožja je mnogo premalo. Potrebno je, da se preiskava razširi in da se Ugotovi tudi, kdo je skril to orožje. Ta naloga za policijske oblasti nikakor ne hiore biti težka. Poveljniki in člani tri-kolorističnega gibanja so znani in dose-Oljivi v vsakem trenutku. Treba jih je le *&ekrinkati in jih klicati na odgovor Pred zakonom; treba jih je strogo kazno-l'ati za vse zločine, ki so jih zakrivili Po drugi svetovni vojni. Dokler pa pogla-
,|!»l l:i l.l l l l.l l:l.i l lll l l.l I l l l illil l.M t l litl Mil i ■ 1111I I IJMIII
Blagovna izmenjava med Jugoslavijo in goriško ter videmsko pokrajino
j Zastopniki trgovskih zbornic Slovenskega Primorja, ki so se sestali v Novi Dorici, so izvolili posebno komisijo za Uvedbo goriškega sporazuma, na podlagi katerega poteka blagovna izmenjava italijanskim delom goriške in vi-tìthiske pokrajine ter Slovenskim Primorcih- Sporazum je bil podpisan februarja v Vidmu in bi ga morali vsako leto ^daljšati. Letos ga še niso podaljšali, ^ pri razgovorih v Bovcu junija lani ^ bil dosežen med jugoslovansko in go-*^ko delegacijo sporazum o blagovni iz-
* Menjavi. Sedaj pa se je zvedelo, da so *rgovski krogi v Gorici in Vidmu pripravam, da bi bil tak sestanek čimprej. ^edlagali so, da bi se povečala blagovna ! Ž£'bienjava med tema pokrajinama od ^9 milijonov, kot določa sporazum, na ebo milijardo lir letno, italijanski gospodarski krogi se zani-aio tudi za uvoz cementa, opeke in ^heralne vode iz Slovenskega Primorja, r so do sedaj zavračali. Razgovori med au.1ansko in jugoslovansko delegacijo se a° vršili verjetno konec aprila t. 1.
varji in člani trikolorističnih tolp ostanejo nekaznovani, bo naše ljudstvo vedno pod težo strahovlade.
Poleg tega ne smerno pozabiti, da sc predstavniki trikolorističnega gibanja povezani in da delajo po navodilih tistih italijanskih političnih struj, ki imajo namen ustvariti v naših krajih položaj javne provokacije, da bi tako ovirali vsako pobudo za dosego prijateljskih odnosov med obema sosednjima državama.
Našemu narodu je treba vrniti svobodo in mu priznati pravico do svobodnega narodnega in kulturnega razvoja v okviru italijanskih državnih zakonov. Ta težnja našega ljudstva je dozorela med narodno-osvobodilno berbo, ko je to ljudstvo zagrabilo za orož-e~Vn se skupaj s svojimi jugoslovanskimi brati borilo preti nemškemu okupatorju in njegovim fašističnim hlapcem, če bi tako ne bilo, bi tako imenovano trikoloristično gibanje ne čutilo potrebe poslužiti se orožja v prvih letih po vojni in s tem orožjem strahovati naše ljudstvo in udušiii sleherni glas, ki bi se dvignil v obrambo njegovih narodnostnih pravic.
član Zveznega izvršnega sveta FLR Jugoslavije
V sobota 11. t. m. je umrl v bolnici v Beogradu Dr. Boris Kidrič, član Zveznega izvršnega sveta FLR Jugoslavije.
Boriš Kidrič se je rodil 10. aprila 1912 na Dunaju. Gimnazijo je dokončal v Ljubljani, nato pa je študiral kemijo v ljubljanski in pariški univerzi.
Boris Kidrič je sestavil prvo vlado ljudske republike Slovenije 5. maja 1945 v Ajdovščini. Leta 1946 je postal minister za industrijo in rudarstvo v zvezni vladi, kasneje pa predsednik gospodarskega sveta zvezne vlade. To svojo dolžnost je opravljal do meseca novembra lani, ko je moral zaradi bolezni v bolnico. Na zasedanju zvezne ljudske skupščine v januarju letos so ga izvolili za člana Zveznega izvršnega sveta. Kot minister za industrijo in kasneje kot predsednik gospodarskega sveta si je pridobil neminljive zasluge za naglo obnovo Jugoslavije, za izgradnjo industrije in za razvoj celotnega gospodarstva Jugoslavije.
Dne 4. t. m. sta bila razpuščena poslanska zbornica in senat. Vlada je sklenila, da bodo volitve v obeh domovih italijanskega parlamenta dne 7. junija t. 1. in sklicanje novoizvoljenih zbornic bo dne 25. junija.
V poslansko zbornico (Camera dei Deputati) bo izvoljenih 590 poslancev, do-čim jih je imela prej le 576. število poslanskih sedežev se je moralo zvišati za
14 zato, ker je prebivalstvo narastlo po zadnjem ljudskem štetju. V senat bo izvoljenih le 237 senatorjev, medtem ko bo 87 članov senata, imenovanih po predhodnem določilu ustave, izgubilo svoj mandat. Teh senatorjev je 29 od KPI, 2 leva demokrata, 8 Nennijevih socialistov,
15 demokristjanov, 3 liberalci, 3 republikanci, 11 socialdemokratov in 16 članov mešane skupine.
Prihodnje volitve se bodo vršile z dvema različnima sistemoma. V poslansko zbornico se bo volilo po novem zakonu po večinskem sistemu kot predvideva volilni zakon, ki je bil pred kratkim odo-
IITITII ITITIIII Mulinili l:|ill|i|IIIIIIIIIU,llllltlllllil“'M IIIIIHII'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIÌ'1'ITI'I'I «'*'•'ITTH "I l >■•••« HTIITIIHH HITI TITI Hilli I 11 Hill III ITI I ITI I I ITIII ITH III MTI III I H'I'I ITI I'I'I I II ITIII I IHTI
Slabo stanje naših cest
Zdaj, v začetku pomladi, ko se ponavadi začnejo razna večja javna dela, bi bilo primemo napraviti nekak splošen piegled p stanju in potrebah cestnega omrežja v Beneški Sloveniji.
Danes imamo v naši deželi v glavnem isto cestno omrežje, ki smo ga imeli pred 30 leti, ko si je ljudstvo z delno pomočjo takratnega ministrstva za osvobojeno ozemlje zgradilo nekaj cest. 2e tedaj pa so mnoge obljube o pomoči ostale prazne, in si je moralo ljudstvo zgraditi ceste z lastnimi močmi in sredstvi. To potrjujejo uradni podatki sami. Beneška Slovenija je imela leta 1928 na skupni površini 697 kv. km le 376 km cest. Za danes nimamo točnih uradnih podatkov, vendar lahko •‘rdimo, da je trenutno na vsem našem ozemlju kvečjemu 500 km cest. Vendar moramo pripomniti, da so tu vštete tudi vse poti, ki so jih zgradili domačini in ki so postale pozneje občinske.
Nove in stare ceste
V Beneški Sloveniji so potrebne nove ceste, Še bolj pa so nujni razni odcep-ki, predvsem v Nadiški in Terski dolini, ki bi povezovali posamezne vasi z že obstoječimi prometnimi žilami. V teh predelih pa je izredno važen tudi problem
vzdrževanja že obstoječih cest. Vse to pa je povezano s kopico drugih problemov in predvsem z vprašanjem gospodarskega razvoja teh krajev.
Poleg vprašanja gradnje novih cest je zelo važno tudi vprašanje vzdrževanja že obstoječih cest, kajti gospodarske razmere teh predelov so zaradi načrtnega zapostavljanja ostale zelo slabe. Te razmere pa se ne odražajo samo pri posameznem kmetu ali delavcu, ampak tudi v gospodarstvu posamezne občine. Zato je tudi vzdrževanje že obstoječih občinskih cest zelo kritično, ko pa občinske uprave z lastnimi sredstvi komaj rinejo naprej. Pri vsem tem je zelo važna tudi geološka struktura in lega naših krajev, ki so več ali manj hriboviti. Tu pride posebno do izraza prirodni pojav korozije. Vsak naliv, vsak močnejši dež izpira in razjeda že itak slabo grajeno in še slabše vzdrževano cesto. Taka cestišča bi dejansko ne prinesla večjega prometa in večjih transportov. Toda po teh ozkih in neprimernih cestah prevažajo drva in les iz gozdov in težki tovorni avtomobili uničujejo še to, kar so pustili za seboj že prej omenjeni klimatski pojavi. Dokaz za to je cesta, ki vodi iz Čedada v Klo-dič, kjer so pred časom morali prekiniti avtobusno zvezo, ker je bila cesta taka, da avtobus ni megel voziti po njej.
Glavna prometna žila
Popravljanje in vzdrževanje cakih cest je gotovo zelo drago. Koliko bi to stalo na leto, ne moremo točno reči, vendar se trdi, da bi celo 100 milijonov lir na leto ne bilo preveč. Res je sicer, da je 100 milijonov lir veliko, vendar je glede na posebne razmere teh krajev tak izdatek nujen.
Ko pa govorimo o kakem cestnem omrežju, moramo najprej sestaviti nekako osnovno ogrodje, ki bi spajalo ostale ctčirske ali vaške ceste in jih povezovali' v nekako celoto. V našem primeru bi bila cesta, ki vodi iz Cente v Čedad stalno pod bregovi in ob ustju raznih stranskih dclin in dolinic najprimernejša, da bi služila kot glavna prometna žila za vso zapadno Beneško Slovenijo. Zato bi bilo najprimernejše urediti najprej to cesto, ki bi tako povezovala ves ta del Beneške
Slovenije v nekako gospodarsko celoto.
Ta cesta pa je kljub velikemu tovornemu prometu in avtobusnim zvezam v takem stanju, da mnogi šoferji na poti iz Čedada v Cento izberejo raje dokaj daljšo cesto skozi Videm.
Ceste v Zapadni Benečiji
V zelo slabem. st ar ju so tudi ceste, ki vežejo Videm z Nemarni, Ahtenom, Fojdo in Torjancnn. še slabša pa je pokrajinska cesta, ki veže Cento z Belim potokom. Kmalu po vojni je pokrajinska uprava dala nekaj milijonov lir za popravilo te ceste, toda ta vsota je bila premajhna in žeto je tudi cesta zanemarjena. Ker je pa zelo važna za trgovski in turistični promet, bi bilo želeti, da bi jo čimprej
bren; za senat se bo pa volilo po okrožjih, kot to predvideva zakon po katerem se je volilo pred petimi leti.
V prihodnjih volitvah bodo imeli možnost, da pridejo v parlament tudi glavarji pokojnega fašističnega režima, kajti tako imenovani Nasijev zakon o neizvo-liivosti bivših fašističnih hierarhov, ki ga je pred mesecem dni odobrila poslanska zbornica tudi z demokristjanski-mi glasovi proti volji vlade, ni senat utegnil odobriti, ker je bil razpuščen pred časom. Ta zakon je zaradi tega izgubil praktično vsako vrednost.
in polagoma obnovili. Stroški bi bili sicer veliki, toda tudi vzdrževanje sedanje slabe ceste stane mnogo.
Ce pogledamo od tod malo bolj proti severu, bomo opazili nekaj podobnega. Cesta, ki vodi iz Rezjute v Rezijansko dolino, je bila po prvi svetovni vojni temeljito obnovljena, toda danes potrebuje spet popravila, da bi se tako tudi ta predel, ki je zaradi svojih krajevnih značilnosti izredno vabljiv in zanimiv, povezal z ostalimi kraji.
Južnozahodno od Humina je vas Gorjani (Montenars), ki je v pogledu cest na istem, ko ostale vasi. Od Gorjanov do Flipana vodi edina pot, ki pa je taka, kot more biti bivša vojaška cesta, ki že 20 let ni bila popravljena. In še ta ne vodi prav do vasi, ampak do Fratičev, od koder je do vasi še en km nekakega kolovoza. Res pa je, da bi ta pot ne imela posebne gospodarske važnosti, če bi prišlo do tega, da bo Flipan povezali z novo cesto s Cento.
Pomen prometnih zvez
Ce bi hoteli nadaljevati, bi morali našteti še mnogo cest, ki so potrebne nujnega popravila in nešteto vasi, ki so se danes brez njih. Toda naštevanje bi nas privedlo daleč. Kljub temu pa moramo omeniti vsaj še cesto med Nemarni in Ti-pano in cesto od Sv. Kvirina pri mostu do Sv. Lenarta in dalje v Sovodnje in Klodič, ki je zelo potrebna obnove.
Zakaj govorimo toliko o teh cestah? Naša dežela je gospodarsko zelo zaostala. Res je, da pokrajina ni kaj posebno bogata, toda tudi to skromno bogastvo je vezano na določene osnovne pogoje. Eden teh pogojev so prometne zveze. Vsak pridelek, ki ga kmet ali gozdni posestnik zaradi pomanjkanja prometnih zvez ne more spraviti v denar, izgubi na vrednosti. In to se odraža v splošnem gospodarskem stanju in na življenjski ravni prebivalstva, ki je zelo nizka in sili naše ljudi k izseljevanju. Razen tega gospodarskega činitelja bomo omenili še tujski promet. Tudi ta bi pripomogel k dvigu našega gospodarstva, toda za tujski promet je važno, da so urejene prometne zveze — ceste.
Navodila za nagradni natečaj za izboljšanje hlevov v gorskih krajih
Videmska pokrajinska uprava je razpisala med malimi posestniki in živinorejci gorskih predelov naše pokrajine, poseben nagradni natečaj za izboljšanje hlevov, gnojišč in gnojničnih jam. V ta ramen je pokrajinska uprava skupaj s videmsko posojilnico (Cassa di Risparmio di Udine) dala na razpolago vsoto 8 milijonov lir iz katere bodo izplačali 331 nagrad v znesku od 150 pa do 10 tiroč lir.
Natečaja se lahko udeležijo vsi mali' pesestniki, ki so tudi živinorejci ter nar meravajo izboljšati svoje hleve tako, da-bodo bolj odgovarjali zdravstvenim predpisom in umnejši živinoreji. Pri tem bodo vzeli v poštev posebno dela za povečanje hlevov, napravo novih oken, ureditev ali obnovo hlevskih podov, ureditev odtočnih kanalov za gnojnico, iz-giadnjo odprtin za zračenje, dvig sten in napravo strešnih oken.
Med izboljševalna dela se bo štelo lu-d. napravo gnojišč in gnojničnih jam.
Pri natečaju ne pridejo v poštev na novo zgrajeni hlevi, kakor tudi ne tista dela, ki se ne nanašajo na živinski hlev, kot n. pr. seniki nad hlevom ali pa streha.
Kmetovalci, ki se nameravajo udeležiti tega nagradnega natečaja morajo napraviti prošnjo na navadnem papirju v kateri morajo nuvesli: ime in priimek ter očetovo ime prosilca, domovinsko občino,, kraj kjer namerava izvesti izboljševalna dela in seznam del, ki jih namerava napraviti. Dela, ki bi jih prosilci napravili ali pa vsaj začeli preden so predložili prošnjo, ne bodo prišla v poštev.
Prošnje je treba predložiti na pokrajinsko upravo, ali na posojilnico (Cassa di Risparmio) v Vidmu, oziroma na Pokrajinski kmetijski inšpektorat (Ispettorato provinciale dell’agricoltura) v Vidmu, najkasneje do 31. maja 1953; nave-dtna dela ::a izboljšanje pa morajo biti dokončana najkasneje do 30. novembra 1953.
Cim bodo ta dela končana, morajo zainteresirani kmetovalci o tem takoj pismeno obvestiti Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Vidmu, ul. Prefettura št. 12.
Po mnenju ocenjevalne komisije bodo izvzeti iz tega natečaja tisti kmetovalci, ki se ga bodo sicer udeležili, pa jim bo za njihova izboljševalna dela Kmetijsko nadzorništvo nakazalo državni prispevek v višini 73 odst. stroškov za nabavo gradbenega materiala v smislu zakona za oo-moč gorskim krajem.
Ocenjevalna komisija bo pri dodeljevanju nagrad prvenstveno upoštevala tiste prosilce, ki so izvršili izboljševalna dela v revnejših in bolj zanemarjenih krajih. Nagrade bodo izplačali do 11. januarja 1954.
REZiJA
Dne 26. tega meseca ob 10. uri bo na našem občinskem uradu v prisotnosti župana ali njegovega namestnika, licitacija za gradi’io ncve ljudske hiše (Casa popolare). Kdor se za to zanima naj se obrne v uradnih urah na tajništvo občine. kjer so na razpolago pogodbeni pogoj in načrti. Predvideni stroški za gradnjo te stavbe znašajo približno 4 in pol milijonov lir. V teku bo še več drugih javnih del za 1 in pol milijona lir.
POGOZDOVANJE — Konec preteklega meseca smo v naši občini in sicer blizu kraja Lipice posadili 100 mecesnov in smrek. Tu so se razprostirali nekdaj mogočni gozdovi, ki jih je uničil požar. Ob priliki pogozdovanja so šolske oblasti pripravile »praznik drevesc«, katerega so se udeležili vsi šolski otroci, učitelji in gozdni čuvaji.
Ker so bili v naši dolini gozdovi močno izsekani, zlasti v zadnjih 20 letih, bi se morala povsod posnemati ta iniciati va in pogozditi kjer se da in tako se ne bi bilo treba našemu bodočemu rodu toliko truditi za košček vsakdanjega kruha.
V BOLNICO ZARADI PRETEPA — Pretekli teden se je naš občan 20 letni Piellich Odorico prepiral z nekim neznanim človekom in nazadnje sta se spopadla. Neznanec je vzel kamen in je Pielli-cha udaril tako močno po glavi, da se je moral zateči v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
BELI POTOK — Naši vaščani in drugi, ki posedujejo senožeti v naši okolici in Krnici, so večkrat zaprosili občinske oblasti, da bi se popravila cesta, kr vodi iz naše vasi v Krnico. Med zadnjo svetovno vojno je bil porušen tudi most in do danes ni še nihče mislil, da bi ga popravil, kar dela seveda mnogo težav, ker se ne more voziti. Veliko smo upali, da se bodo oblasti zanimale in rešile ta pereči problem, a na žalost smo zvedeli prav te dni, da ne bo nič s popravilom te ceste. Kateri so vzroki mi ne vemo, vemo le, da plačujemo visoke davke in da zato lahko zahtevamo to kar so imele druge vasi že pred 100 ali več leti.
GOZD NAPRODAJ — Zvedeli smo, da namerava občina Breginj prodati gozd, ki ieži tik cb italijanski meji. Naši ljudje naj bi se zanimali za to kupčijo, ker bi lahko dobili zaposlitev v domačem kraju vsi naši brezposelni delavci. To zadevo bi morala seveda podpreti tudi naša občinska oblast in naj bi zato napravila potrebne korake. Ker naši ljudje mislijo, da je nemogoče kupiti sečnjo onkraj me je ležečih gozdov naj bi jih občina natančno poučila kam naj se obrnejo.
SREDNJE
PRESERJE — Dne 4. aprila se je po-ročiu u Belgiji naš vaščan Ivan Jeron-čič-Konsorjev. Uzeu je za ženo Kodeb Leopoldino, ki je Slovenka rojena u Belgiji, njeni starši pa so iz Dolenjskega v Sloveniji.
GNIDOVCA — Florjanu Rukin, ki dje-la u Belgiji u mini u Tamines je žena Marčela Bemjak u marcu povila čečico Ime so ji dali Mirela.
DUGEA — Damu se bo v ar mi iz Belgije, kjer je djelou, naš vaščan Tomazetič Marjo. Nastanu se bo na Prešnjem blizu Čedada.
BRDO
Na velika novica za našo dolino
Konsej aministrativ od »Società Autovie Veneto« e darždu pretekli tjedan tu Vidme no riunjon h katerej so parslé še druge autoritadi od naše provincije. Na tej nunjoni so ežaminali problem od ejest tu naši provinciji, ki no bi muorle beti na novo r.àrete. Konsej e diškutou še za ejesto, ki na če vezati Furlanijo z Avstrijo an Nemčijo an zdi se, ki no če riarditi no autostrade, ki na če pasati skuozdre našo dolino. Za skratiti pot od Vidma do Trbiža, no bi muorli autostra-tìo storti pasati skuozdre Cento, Tersko dolino an tu Muzce narditi no galarijo, ki na če pridrjeti to horo an priti von tu Klužo (Chiusaforte), na tuo pa do Trbiža.
če to bo zarjes tuo diventalo, naš ku-mun on če diventati močno important an takoviš ves trafik, ki donàs on gre skuozdre Karnijo on če se obarnit po Terski dolini.
PODBRDO — Pred kratkim e umar naš vaščan Genijo Clemente. Ranci Ge-nijo e bi prej bolan po influenci, potem ne mu parSlà še bronkopolmonita an za-
IZ NAŠIH
VASI
voj tega so ga muorli pejati tu špitau, kjer na žalost, mjedihi njeso morii mu pomati.
NJIVICA — U soboto 11. aprila so se poročili Anton Roseano iz naše vasi an Pez Rozina iz Podbrda.
TER — Peter Cargnelutti iz naše vasi e bi pred kratkem kondanan na 16 mje-sce paražona zavoj tega, ki je febrarja ukradou Battoia Fortunatu dan salam an 700 lir.
AHTEN
Nesreča par djelu %
Pretekli tjedan so muorli pejati tu videmski špitau Marijo Grimac iz Podvrat stara 53 ljet. Nesrečna žena je bila u Ce-neboli an ko se je iz te vasi vračala na svoj duom skuozi tesni troj, ki on veže tc vas z našo, pod njem težkim brjemanam, ki ne nosila ta na ramana, je spodarsnje-la an se utačila po hribu. Hčerkica, ki je bia z njo, je hitro klicala judi na pomuoč an tezjelé so jo hitro zadenili an nesli tu Fojdo od koder e mjedih jo stuoru pejati tu špitau. Uboga žena, mati več ctruok, se je prebila glavo an njeno stanje je zlo resno.
DREKA
Nadaljuje se izseljevanie naših delavcev
Na naši siromašni an karaenitni zemji, ni dela ne kruha za naše judi. Nad 300 delavcev an delavk je že do zdaj zapustilo svoje domove. Izseljevanje pa ni še končalo, se je bat, de če pojae takole naprej, naše vasi ostanejo popolnoma puste an neobljudene. Puoje, zemja postaja zmjeram buj pusta an neobdjelana. Dajatve pa so še buj velike, kot kadar je bil naš grunt najiepše obdelan.
Sredi marca se je odločilo 12 delavcev iz naših vasi, de grejo v svet s trebuhom za kruhom, žalostni pa so ostali, ker jih niso niti pou zahvalil. Tisti, ki na bodo mogli zapustit naše dežele, se bodo morali še naprej bojevat s siromaštvom, ki jim sil po oknih in vratih v svoja hiše. človeku je dom in družina najdražja stvar. Zato je zlo žalostno, de se muora klicat srečan tist človek, ki mu ie dovoljeno zapustit naše kraje.
Ali ne morejo prav nič storit naši ka-munski možje za njih?
KLOBUČARJI — Pred kratkim se je Pivčicjevi družini iz naše vasi rodiu en ljep puobič. Krstil so ga za Nikolaja.
IIIIIIMHIIIIIIlllM'Illllllilll'lilllllillWMiMllllìllMIMllllllìlllllllllllllllllillllllllll
Novorojencu želimo pouno sreče an zciavja an naj bi uzrastou gor zaveden Slovenc.
KRAS —- Po veliki noči je špediu u Italijo svojo robo naš vaščan Zanet Ber-njak-škinjin po domače, ki je djelu dou-go cajta u Belgiji an sada je u penzj> nu. Vrača se damu za nimar. želimo mu, de bi dosti ljet u zdravju an miru ži-veu na svoji rodni zemlji, od katjere je biu tulku cajta ločen.
FOJDA
Drugi tjedan boju začeli djelat tu našim kumune za pokrit kanal Lože. To djelo to če koštati našemu kumuna 4 milijone lir an par njem no če mjeti oku-pacjon 15 djelouceu.
ČENEBOLA — Pred kratkim se je varnóu iz Argentine naš vaščan Anton Kont sin Uština Konta. Anton je biu u Argentini ejelih 25 ljet an sadà misli ne jeti več od svojega duoma. Starši, ki so bli use skuozi sami duoma buodo sada mjeli svojega sina, ki bo skarbiu za domače djela.
PODCONESEC
Goriški jamarji u Landarski jami
Pred kratkim so paršli u Landar trije goriški mladeniči an so šli u Landarsko jamo za jo raziskovati, že lansko Ijeto se je skupina goriški jamarjeit podala par-vikrat u notranjosti tiste zanimive jame an je odkrila mlinski kamen iz kamene dobe an krušno peč. Ker njeso bli takrat dobro opremljeni za podrobno raziskova nje, so se sada spet varnili. S sabo so parnesli gumi as to barko, e'ektrične luči an Žaklje za spat.
Hodili so kar cielih 14 ur po jamah an so ušafali 13 malih jezer, med njimi ne-katjera so bla že brez vode. U adrim jezeru se je en raziskovalec teu pripejat z barko čez vodo, a se je prevarr.ou an zatuo se je muorou varnit nazaj. Tud druga dva, ki sta šla n z prej an odkrila še jezera, sta se varnila kmalu nazaj an sta poviedala, de bi muorali jamarji priti večkrat u Landarsko jamo, ker muora bit notar skritih dosti zanimivosti.
Prou bi bilo, de bi se rjes za tuo interessali kompetentni organi an takuo bi se s tjem naše kraje storiò spoznat svje-tu. Landarska jama je že znana kot sta-
nasi ljudje branili pruoti turškim napadom. O tjem lepuo pripoveduje slovenski pesnik Anton Aškerc u svoji pesmi »Atila in slovenska kraljica«.
NESREČA PAR DJELU — U videmski šf itau so muorli pejat Gelindo Černoja, stara 43 ljet, ker se je zlomila čampamo stran medenice kar je razkladala darvà. Zdravit se bo muorla mjesac dni.
TELEFON U TARČETU AN RONCU — U kratkem boju začel djelat napeljavo telefona u Tarčet an Ronac. Delibero, ki jo je naš kamun nardiu za tisto djelo so jo provinejalne oblasti že odobrile.
ljat so ga muorli u čedadski špitau, ker ga je brjeme zadjelo takuo močno u hrbet, de mu je zlomilo ramo. Zdravit se bo muoru en mjesac.
SV. LENART SLO VENO V
DOLENJA MJERSA — Kot je znano imamo u naši vasi zadost lepuo urejeno mlekarno. Tle nosijo mljeko tud kmeti iz Podutane, Skrutovega, Ošnjega an Hrastovjega. Ljudje so se več cajta žal-val, zak u naši mlekarni reči njeso ble use namest. So bli nekatjeri kmeti, ki so nosil u mlekarno mljeko z vodo dodano al pa posneto an zatuo kajšenkrat ser nje biu dobar, masla je paršlo pa malo. Takuo je paršlo, de pošteni kmeti so kvmrali an tj el, de se mal kontrola nardi. Mlekar je sevjede začeu mljeko kontrolirat an je ušafou duo so bli tisti, ki so vodo u mljeko dajal an ga posnemal.
Sada čakamo, de take nepoštene kmete jih buodo Strafai an jim storli plačat vso škodo, ki so nardil.
BRJEME GA JE UDARILO — Pretekli tjedan se je močno ponesrečiu, ko je
, n ii j  .ninni ii i iiirm mi m n i li m min mi m 111 minimi im m hi i i	i ih i i m i m m himmi m i mm
GRMEK
Mlekarni v Platacu preti nevarnost
Pred 4 leti se je zbralo 30 kmetov iz petih vasi našega kamuna an z veliko težavo zgradili mlekarno v Platacu, tajš-no, de ji ga ni para v Nediških dolinah. Kadar so zidal tale mlekarenco so oblasti obljubile, de zazidajo v Platacu tud Suolo, ki je zlo potrebna za otroke petih vasi. Mlekarenco so zazidal, šuole pa ie jo nje. Sada pa komunske an šuolske oblasti čjejo, de soči od mlekarne dajo sobo nad mlekarenco za ažilo. Soči seveda se upirajo tej zahtevi, ker vejo, de če postavijo enkrat ažilo v mlekarno, ostane za zmjerom takuo an šuole v Platacu jo na bo vič. Judje se uprašajo, de kaj na morejo toliko oblasti an govemn, kot 30 buogih kmetov, saj tjerjajo dajatve soldu guorše od nas?
Kamunski možje pa namesto se tako brigat za postavit ažilo v plaško mlekarno, naj se rajši pobrigajo pri odgovornih oblasteh za de ubogi soči ploske mlekarne potegnejo tist kontribut, ki so jim ga oblasti cbječale an ki ga že nad 3 leta zastonj pričakujejo. Če storej potegnit tist kontribut bodo nekateri kmetje lahko plačali tist duh, ki so ga nardi-li, de so zgradili plaško mlekarno. Oblasti se muorajo tuole luošt tu glavo, de mlekarna rnuora ostat mlekarna, šuola ostane pa šuola, kadar jo zazidajo Otroci se muorajo učiti v šoli, ne v mlekarni.
KLODIČ — Pred kratkem je bila družina Cuodrova razveseljena od rojstva adnegà ljepega puobiča. Karstil so ga za
rodauna tardnjava Slovencev, ko so se mti:i i m i n i i ■ m ■ i m muh m ii m m 11111 h i ri iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!|iiiiiiiiiiiiii.iii n miiiii i i i umilimi m I I111 m it1
TAJPANA
Redimo več krau, če čemo mizerjo spuditi od naših hiš
Po ti zadnji ueri naš kumun s spadu tu veliko krizo an najvenča kolpa tej krize na stoji tu tjem, ki naši judje né ridijo več tekaj blaha tej dan bót. Par starem po naših krajah smo mjeli pou-ne hljeve krau an usaka fameja ne mjela še dan trop oucé an kozé, ki so pasle po horah. Njeso tàboto prodajali sena, zak judje tjeh timpah so vjedali, ki prodajati seno to pride rejči kupuvati mizerjo.
Tu našim kumune to je sena za riditi najmanj 2500 krau an sveta za storti par sti še več koj še tekaj oucé an kozé. In-vecit na žalost to nje takoviš. Statistika od censimenta od blaha, ki so jo lani nardiii na kaže, ki tu ejelim našim kumune to je koj 749 krau and 210 tra te-léta an jenic. Tuole to pnde rejči, ki to je več koj pou hljevé par nas praznih. Rejo od oucé an kozé to more rejči, ki so jo naši judje škuažej zapustili. Tu ejelim kumune so zledali 242 oucé an 191 kozé. Tele cifre no nam jasno kažejo, ki par nas to ne more biti velike bondancije.
Zatuo to koventà, ki naši judje no se ložita tu glavo, ki njih ekonomijo no če uzdihniti, koj če ne boju ridili več blar ha. Par nas druziha to nje. Navado za prodajati seno to mà jo zapustiti, zak to né se splača. Nardita no mar konte an čet& vidati, ki to je takoviš. S 30 kuinta-lje sena to če riditi komodo no kravo ejelo ljcto. Od nje éetà mjeti no telé, ki če ga prodate bosta jeli 20.000 franke (lire) an jej pomousti najmanj 8 do de-sat kuintalje mljeka, ki on vejà druzih
40—50 mil franke. Usé skupaj so vam paršli notre od 60 do 70 mil franke an povarh tega imata vaš gnoj za gnojiti vaše njive. Na fameja, ki na ridi tri ali štjeri krave, par tjem mjeti še dan ljep trop oucé, na njema bizunjo svojih judi pošijati po svjetu, ma na more živiti par svej hiši, an še ljepo. An ne uzabita: domači kroh je čentkrat buojši koj te, ki to se po svetu jé. An povarh tega četa biti gospodariji vaše hiše an ne bosta mjeli bizunjo hoditi touč urata te druzih za mjeti djelo, ki na zadnje o vam varže zlo malo.
Lani tu našim kumune so pruodali c.ierke 15.000 kuintalje sena an šnje to ga je na prudaj. Same Platišča so ga pruo-dale 5.000 kuintalje. Anjelé nardita konte kako veliko škodo e tarpéu naš kumun. S 15 mil kuintalje sena te se tjelo riditi najmanj 500 krau z rendito štjerkrat boj veliko koj to, ki so naši judje jo mjeli od sena, ki so pruodali. Zatuo daržita sim-pri na pamet, ki to njema prodajati sena, ma to mà z njim riditi več krau. S tjem to Cé povarh vašega interesa, oba-.hatjeti še Italijo, ki na muore meso kupuvati tu te druge štade.
• • *
Na »Ispettorato dell’Agricoltura« u Vidmu so pretekli tjedan daržali no riunjon za pregledati stanje pašnikou, ki so last našega kumuna. Ker u Tazaoro to je več kazone zapuščenih so sklenili, ki terja, ki ne boju je na novo nardiii ali je pokev modali, štat on če jim plačati 90% spež.
PROSNID — »Giunta provinciale amministrativa« je 10. tega mjesca odobrila delibero našega kumuna za rarpejati tu našo vas telefon publik. Telefonsko kabino jo bodo postavili tu oštaj iji Valentina Melise »Tineš«.
KARNAHTA — Pred dvema tjednoma je tu videmskim špitalu umarla naša va-ščanka Liža Skuntero, žena Evgena Skun-tero-Zefon, ki o se obrenče tu Franciji že več ljet. Funeral so nardiii tu Vidme na tikerem te paršlo dosti judi iz naših krajou. H funeralju e revóu priti in temp še sin rance Liže, ki e se obrjetou tu Franciji kar ne mati umarla. Možu, sinu Serafinu an usej parantadi naše kondo-1 j ance!
PLATIŠČE — Skupina naših ljudi je r,ardila prošnjo autoritadan, zak na kor-jera vozi usaki dan iz Vidma do Platišč na mesto trikrat po tjedne.
NEME
Par speejariji dr. Pelizza so dani na pregled progeti za narditi tu Nemah dve hiši takoimenovanega »piano Fanfani«. Za te hiše narditi governo e dau na razpolago 25 milijonov lir. Djela no bi muorli začeti drugi mjesac.
RAMANDOL — Zavoj suše ne se pretekli tjedan užgala Bernadja. Par temu e naš vaščan Kos Dominik-Paut móu no veliko škodo, ker te mu gozd zažgalo. Na kraj so paršli uàsnuat judje iz naše vasi an Vizonta.
Favelja. Mlademu Pavelju želimo pouno sreče an zdravja an naj~bi zrasu u duhu ljubezni an parjateljstva do svojega naroda an do svojega jezika.
SEUCE — Nevjesta Funkjova iz naše vasi je rodila ljepega puobiča. Puobič je prvorojenec, želimo mu pouno zdravja an sreče.
DAMU SE VRAČA — Guš Pavlo iz nar sega kamuna, ki djela u Belgiji e po veliki noči špediu danni svojo roso an čjz malo cajta se bo tudi on vanni za nimar med nas.
SV. PETER SLOVENOV
DOLENJI BARN AS — U naši vasi so se ložli sami kmeti an se organizirali rjih kmetuško šuolo. Po dvakrat na tjedan pride lekcije daržat nek strokounj k iz Čedada an špjertarski živinozdraanik. Taka iniejativa zasluži rjes veliko po-hualo an prou bi bluo, de bi posnemali od Dolenjega Barnasa tud druge vasi Nedižke doline. Tuo ne košta, je trjeo» samuo dobrà voja. U Dcienjein Barnasa kmeti skarbijo več ki merejo za se ekonomsko uzcignit. Usi se trudijo za zbuoj-šat svoje hljeve, njive on senožeta an donas lahko štjejemo Dolenji Barnas za ta nartuj bogato vas od c;eie naše da-žele.
KLINJE’ — Tel krat bomo ošparali dost truda par našemu djelu na senožetih. Iz hriba Vainica ne bomo več na harbtu nosil, zak to djelo ga bo sadà djelala žičnica, ki smo jo gor postavili. Troštamo se, de naši ljudje se buodo kupe ložli za gor lošti žičnico tud u drage kraje ar. de se bo takuo končala za nimar s prenašanjem bremenom Sadà, ki so nardil tist iec u Rimu, ki nudi velike pomoči bribouskim vasem, bi lahko kupil use žičnice, ki potrebujemo, zak stroške, ki jih bomo imjel bo daržava krita za 75 par stuo. Zatuo bi bluo dobró, de se interesiraio tisti, ki se o tjem več za-«topijo.
MiiiiiiiiiiiiiniiMiii iiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'
POŠTA
K. P. — Sv. Lenart — V vašem slučaju lahko napravite priziv in je tudi veh" jetno, da dosežete, ker imate, po našeni mnenju, pravico do prednosti. Ako ne veste kam in kako se vlagajo tozadevni prizivi, vam lahko pri tem pomagamo. Pridite pa se bomo pogovorili.
K. A. VIZONT — Če òjeté mjeti dan kontribut od štada za zbuojšati vašo zemljo, muorate narditi domando na »Ente Economia Montana« tu Videno. Na usako vižo te ljeuše, ki ve pridite tab nam, ki mi čjemo vas poslati tah naše-mu tekniku, ki o se intendà o tjeh reči-
J. T. PLATIŠČE — Mi vam svetujemo, de se poglihate s sosedom. Ce buosta zar čeu kaužati buosta paršlž oba med ostre škarje advokatom
F. K. OBORČE — Narbujš je, de pr1' dete h nam, de nam buj natanko povje-ste kuo je z vami, zak iz vašega pisma n® muoremo zs-stopit lepuo kaj mislite po' vjedat.
V. K. — TARČET — Pošljite nam vs® dokumente po pošti. Mi jih bomo takoj izročili na tozadevni urad v Vidmu.
Štev. 63   -------------------   —------------------------»MATAJUR«
------------------------------  —	stran	$
Izšla je „Slovenska knjiga« najlepši dar našim otrokom
Goriški slavček so ga imenovali... Na Goriškem, v Vršnem pri Kobaridu, je leta 1844 pogledal na svet, v planinskem raju, kakor je svoj rojstni kraj imenoval sam v svojih pesmih. Simon Gregorčič je naš najbližji rojak oziroma sosed. Bi! je sin kmečkih staršev in ves povezan s svojim ljudstvom. Študiral je bogoslovje
in služboval kot kaplan v Kobaridu, v Hihenberku, v Gradišču pri Pivačini, nato pa živel skoraj do svoje sir.rti na svojem posestvecu v Gradišču, ko je moral zaradi bolezni predčasno v pokoj. Zaradi bolezni se je leta 1903 preselil v Gorico, &jer je leta 1906 umrl. Zadela ga je kap. Pokopan je v svoji rojstni župniji pri Sv. ■Lovrencu na Libušnjem.
Temu kotičku slovenske zemlje, v katerem je prehodil vso svojo življenjsko pot je pesnik Gregorčič odmeril v svojem ■srcu osrednje mesto, kar dokazujejo številne njegove pesmi, njegovo navezanost Ha planinski raj pa posebno zadnja kitica pesmi »Nazaj v planinski raja, kjer Pravi: ...O, zlatih dni spomin me vleče na planine, po njih srce mi gine, sa] jaz Wanin sem sin! Tedaj nazaj, nazaj v planinski raj!
Svoje toplo čustvovanje ob mislih in spominih na svoj rotini kraj je razširjal in poglobil v odnosu do slovenske zemlje in slovenskega ljudstva. Dolga vrsta pesmi nas živa prepričuje o njegovi iskre-, ni ljubezni do slovenske domovine. Preprosto in nežno, kakor je čustvoval, je to tudi opisal. Kdor koli in kadar koli bo
naletel na Gregorčičevo pesem »Znamenje«, bo, če ima seveda tudi sam odprte srce za svcj dom in rod, pesnika občudoval v njegovi prepresti in resnični ljubezni. Ker je tako značilna m lepa, jo v celoti navajamo,
Na polju znamenje sloji, podoba krasna v njem šari, ni slika blažene Device, svetnika ne in ne svetnice.
Čeprav cbraz svetnika ni, čeprav svetnice slika ni podoba ta je meni sveta časti jo moja duša vneta
Pred njo presvetlo luč gojim, lepó, zvesto za njo skrbim, naj sveti sonce, ivezde jasne, pred sliko moja luč ne vgasne.
In cvetke, ki lepo cveto, s pobožno berem jih roko, pred njo prekrasne vence devam in zraven glasne pesmi pevam. —
Ni znamenje na polju to, to moje je srce gorko, in ta obraz, prepoln miline, je slika moje domovine.
V vseh časih in v vseh deželah srečujemo v pesmih motive, ki izražajo ljubezen in vdanost do rodne zemlje in naroda. Toda v vsakem času in vsaki deželi so to ljubezen izpovedovali po svoje. Oblika in način se izpreminjata, kakor se nenehno izpreminja miselnost in človek z njo. Eno pa ostane vselej : zavest, da si ud svojega narodnega telesa, do katerega imaš tudi svoje dolžnosti. Ni vsakomur dano, da bi pesmi pel. Vsakdo pa more in bi tudi moral čutiti ljubezen do domovine in ji izkazovati zvestobo ter vdanost.
To pesem je obljavil Simon Gregorčič v »Ljubljanskem Zvonu« leta 1882. Od tedaj je minilo 71 let, vsebina pesmi pa je še vedno živa. Zato je potrebno, da si, zlasti v našem času in na našem koščku zemlje, to misel večkrat prikličemo v zavest.
Tej Gregorčičevi pesmi se je pridružila pred in za njo še dolga vrsta drugih domoljubnih pesmi, od katerih omenjamo le najznačilnejše in najbolj znane: Naša zvezda, Mojo srčno kri škropite, Soči, Na sveti večer, Na potujčeni zemlji, Domovini, V pepelnični noči, Moje gosli, Eno devo le bom ljubil, Bratje, v kolo stopimo.
A Gregorčičev pomen za nas ni velik le v tei smeri. Tudi splošne človeške vrednote, ki ohranjajo v vseh časih svojo vrednost, nam je zbral v svojih pesmih, s katerimi nas nevsiljivo spominja na naloge in dolžnosti posameznika. Naj se spomnimo le nekaj teh etičnih načel! V pesmi Sam pravi: »Gorje mu, ki v nesreči biva. sam; a srečen ni, kdor srečo uživa sam... Duh plemeniti sam bo nosil beli, a sreče užival sam ne bo nikoli. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje!« In misli, ki jih je posvetil svojemu stanovskemu tovarišu Francu Smrekarju ob novi maši v sonetu Daritev: »Daritev bodi ti življenje celo... Odločno odpovej se svoji ■reči, goreče išči drugim jo doseči, živeti vrli mož ne sme za se. Iz bratov sreče njemu sreča klije, veselje ljudsko njemu v oko sije in tuja solza mu meči srce!« In dalje v pesmi življenje ni praznik: ))Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan!... Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!«
številne njegove pesmi nosijo socialno noto. V teh se odraža pesnikova bolečina ob socialnih krivicah in nerazumevanju posameznikov za potrebe in bolečine soljudi. Navajamo spet le nekatere: Siromak; kjer pravi med drugim: ... »Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom bral s prav srčnimi čutili.« Take pesmi so še Drža-
Naši otroci so v velikih težavah zaradi učnih knjig. Povečini jih sploh nimajo. Za šolsko mladino na slovenskih šolah na Goriškem so pripravili skripte, ki pa niti od daleč ne ustrezajo potrebam, ker ni v njih mogoče objavljati slik, natančnejših risb in tudi tisk je zelo slab.
Ta revščina je nastala po krivdi naših oblasti, ki ne tiskajo potrebnih šolskih knjig in preprečujejo, da bi si mogle slovenske šole nabaviti dobre šolske knjige v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji, kjer je naše narodno in kulturno središče.
V tej revščini pa je pred dnevi vendar prišlo do prijetnega iznenadenja. Pripravile so ga slovenske prosvetne orgar nizacije v Gorici in Trstu. Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici je skupaj s Slovensko-hrvatsko prosvetno zvezo iz Trsta izdala abecednik in čitanko za prve razrede slovenskih osnovnih šol v zamejstvu z naslovom »Slovenska knjiga«.
Knjiga je sestavljena iz dveh delov: prvi ie abecedniški del, lepo opremljen z večbarvnimi slikami, drugi del pa tvori razno čtivo. Med čtivom so krajši sestavki znanih mladinskih pisateljev in vrsta narodnih pripovedk. Prvi del knjige obsega 30. drugi pa 47 strani velike o.smerke. Knjiga je zelo lepo opremljena in primerna za poučevanje v prvih razredih osnovnih šol. Tiskala jo je tiskarna Lukežič v Gorici, na finem papirju, da so barvne in druge slike lepe in čiste in tudi črke so dovolj velike in razločne, da naši malčki ne bodo imeli težave pri čitanju.
Knjigo so poslali krajevnim in rimskim šolskim oblastem. Upamo, da bo
va, Rabeljsko jezero, črni trn. — V to vrsto bi lahko prišteli tudi pesem Pozabljenim.
Morda nam je Gregorčič najbližji po svojih razpoloženjskih pesmih, ki so tako preprosto in naravno občutene in zapete, da si jih je ljudstvo popolnoma osvojilo. Marsikdo je morda med nami, ki se niti ne zaveda, da so pesmi, ki iih tako radi pojemo, kot Izgubljeni cvet (.Sinoči je pela...), Njega ni (Rože je na vrtu plela...), Veseli pastir, zložil Gregorčič. In še veliko drugih njegovih pesmi so slovenski glasbeni mojstri prelili v melodije:	Pogled	v	nedolžno	oko (Ni-
kar, nikar se me ne boj...), Ne tožim, Nazaj v planinski raj, Ohrani Bog te v cveti.
V gornjih vrsticah nismo imeli namena podrobno opisovati Gregorčičeve življenjske poti in tudi ne podati slike njegovega celotnega dela. šlo nam je le zato, da pokažemo na Gregorčičev veliki pomen, ki ga ima za nas prav s stvaritvijo svojih domoljubnih pesmi, v katerih je izrazil toliko razumevanja in ljubezni do slovenska domovine, in da ob njem v tem smislu rahlo potrkamo tudi na svoja srca. če nam je to uspelo, smo dosegli, kar smo hoteli doseči.
minisrtstvo za prosveto to knjigo ne samo odobrilo, ampak da se bo končno odločilo za pouk v materinskem jeziku po njej tudi po šolah v Beneški Sloveniji.
Knjigo se lahko dobi v slovenskih knjigarnah v Gorici in Trstu in tudi pri našem uredništvu.
Kako je biu Toni Mlinar parnesu „progres“ u Pletišča
(Pravca po pletiško.)
Tuole se je zgodilo tebot, k’ nje blo še ne ejeste ne letrike u Pletiščah. Ljudje so muorli hodit s košem po spježo dou u Njeme an zvječer so paržgali tejste rezjanske lumine, ki donašnji dan jih majó dou u muzeju.
Toni, sin od Juana, ki je biu u drugo nevuod od rancega Simona Gašperuta, je biu šu ž njega košičem po Spježo dou Njeme. Dou u butjehi je zamerku ’dno luč, ki je svjetila tej podne. Prašu je, de kako muora bit, de sveti tako Ijepo. Butjehjer mu je povjedou nazaj, de sveti zatuo, ki je notre karburo. »Kamburo, kamburo, (Toni nje biu maj čti prej te čudne besjede) kaj je tuo? »Dno gnjilo kamenje, ki se zdrobi u koščiče an potim se loži tu lumin an se paržge« mu povje butihjer an mu Ijepo razloži use.
»AT kéj pride koštati?«, praša Toni.
»Za pjet jranku ti dam pou koša«, mu je jau mož.
»Joj kako smo nazàt gor u Pletiščah!«, je Toni jau, »dejtemi pouno to škatlo.«
Nabasa tejsto škatlo veliko tu koš an gre vjesu gor po Karnahti. Po usi poti je Toni čjekerou an se smejau sam sabo f de kako ostanejo Pletiščeni kadar loju videli tako luč u njega hiši an boju zVjedeli, de jo je obrenčeu za tako duo-ter kup.
»Anjele viš bo še u Pletiščah no malo progrjesa/«
Daž je šil an Toni je biu brez lombrje-ne. Karburo je tu škatli, je pomislu, saj n m ne bo nič škuodovalo, an je hodil napi et.
Je bla žej toma kadar je stopu ta pred prah svoje hiše. Ti hišni so prej Culi smrad ko je on notre paršii. U stanejo an čejo sobto gledat tu koš, de kuo za dne ga hudiča md notre.
»Parnjesu sem progres!«, je jau preuzet-no Toni.
Je uzeu uón škatlo an kuazu: »dejtemi sun luč!«
Je téu pokazati an povjedati, ma buo-ščič nje merku, de je daržU lumin pre-vič blizu karbura. Odpré škatlo an... tumf je storiò.
Uokna so se stresle, glaži so poknili an se razsuli na tleh, pladine so padle i se dou s police, tjezi, ki so bli oku an oku koša jih je osmudilo an usi prestrašeni so utekli uón. Nje teklo dougo, ki usa ves je vjedla use.
Zatuo u Pletiščah karburu mu pravijo šinjč: Toniku progres.
SIMON GREGORČIČ
IVAN TRINKO:
MAŠO
rtIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIinilllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllHIIIIHIIIIIItllllllllllMIIIIIIIIIIllllllllll
CRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Bratec in sestrica
A deček, ki je še vedno tiščal v krvaveči roki izruvano korenino, je začel ž *ijo udrihati ob zemljo in se ji rogati.
»Aha, aha! Sem te! Ti se boš ustavljala? Ubogaj, ubogaj! Ahà! Sem te!«
Vračaje se s polja sta večkrat natrgala cvetic, se ž njimi ovenčala, napravila lesen križec in se vračala domov v »procesiji« pojoča: Kirje lejson, kirje lej nas! Amen! — in deček je še dodal svoj zve-ne«i: Juhuhuj !
»Jaz sem kaplan,« je pripovedoval mal-mami, prišedši domov.
»Da, da! Kokošji kaplan si.«
»Oh, oh! — Ooh, ooh! Kokošji kaplan! -Kokodek, kokoko-dek, kodek!...«
In smeha in skakanja ni bilo ne kon-c» ne kraja, dokler ni prišla navadna
®esem :
»Mama, lačen sem; mama, lačen sem!«
»Ali sta bila pridna?«
»Pridna, pridna!«
In jedla sta z največjo slastjo. Lica so jima žarela in dobra mamka je z zadovoljstvom in z upravičenim ponosom gledala svoja dobra malčka.
Pri sosedovih so imeli tudi otroke, ki sc skušali večkrat privabiti v svojo družbo naša znanca. Pa to se je le redko kdaj zgodilo, kajti ta dva nista marala zanje, Navadno so ostali eni in drugi na svojih tleh ter se gledali in pogovarjali le ta-ko preko meje, če ni prišlo kdaj kaj burnega vmes, da so jo prestopili in se malo zlasali in stepli.
Neka tiha, nezavedna mržnja je vlar dala med njimi, najbrže zato, ker je via-dala že med njihovimi družinami. Kakršni starši, taki navadno tudi otroci, saj se otrok, posebno na materinih kole-
nih, nauči marsikaj dobrega, pa se navzame tudi dosti slabega.
Sosedovi otroci so imeli že vsejane v mlada srca kali bahavosti in zavisti obenem; bili so povrh nagajivi in poredni. Naša dva pa sta pridno odgovarjala.
Večna človeška narava že v mladi koži !
Začel je, n. pr. pogovor eden izmed sosedovih tako:
»Naš tata ima nov klobuk.«
Od nasprotnega tabora je takoj prišel edgovor in kmalu se je razpletlo med obema živahno otročje tekmovanje.
»Naš ima pa nove hlače.«
»Naš ima črevlje.«
»Naš ima bote (škornje).«
»Naša mama peče kolače.«
»Naša nam da orehov.«
»Naša . . . naša je kupila kokoš.«
»Naša jih kupi pet.«
»Mi imamo lepo mačko, ki lovi miši.«
»Mi imamo psa, ki lovi muhe.«
»Naša mačka ima rep.«
»Naša ima dva.«
»Lažeš, nima jih!«
»Pa jih ima.«
»Naša ima kremplje in dolge, dolge brke.«
»Naša ima velike, velike oči in notri ima luč.«
Tako je šlo naprej, dokler niso prišli do dejanskega boja in se niso zlasali.
Tedaj pa so prišle skrbne matere na razdraženo bojišče mirit vzburjene duhove.
Ob lepem, toplem vremenu naša razil osajenca nista ostajala doma; stari oče ju je peljal kam na polje. Po poti je sledilo vprašanje za vprašanjem.
»Oče, kaj je to? — Oče, kaj je tam? — Oče, zakaj to?« Oče in oče brez konca in kraja. In potipežljivi oče je na vse dobrotno odgovarjal.
Ona pa sta si lepo zapomnila vse, da sta potem doma pravila in razlagala; o priliki sta razvila svojo učenost in pokazala svoje razširjeno obzorje.
Ah, bila sta prava! škoda za priljubljena malčka!
Ure so jima bile štete. Na lepi pegor-ski, tako krasno se razvijajoči cvetki je nenadoma pala moriina slana! — — —
Tu in tam se je po hribih slišalo o otroških boleznih. V najbližji vasi so že pomrli nekateri in mrtvaški zvon gorske ctrkvice se je pogosto oglašal in žalostno etorel in odmeval po dolinicah.
Materam je srce v prsih trepetalo.
Smrt ni bila daleč. Njen ledeni, moreči dih je kmalu s tajno grozo prešinil
malo vas.
Izmed prvih je prišla na vrsto naša deklica. Mahoma je izgubila prirojeno živahnost. Utihnila je. V globokih, umnih očeh se ji je bralo nekaj posebnega; mirna otožnost se je razlila po njenem lepem obrazcu.
Bolezen jo je »lovila«!
»Oče!« vpraša vsa zamišljena starega očeta, »ali so ljudje v nebesih?«
»Seveda so.«
»In mali tudi?«
»Tudi.«
»Ali je lepo tam gori?«
»Tako lepo, da si ne moreš misliti. Bog je gori in Mati božja, lepa in svetla kakor sonce; in angelci krasno pojo in letajo na zlatih perutih.«
»Na zlatih?«
»Da; v nebesih je vse zlato.«
»So-li rože v nebesih?«
»In pa še kake-«
»In slaščice imajo tudi in jabolka, ne-li oče?«
»Da; vse imajo, kar je dobro.«
»Ali zebe?«
»Oh ne! Solnce sije prijazno in toplo noč in dan.«
»Zakaj ne gremo gori?«
(Nadaljevanje sledi.)
CK ^
ZA NAŠE DELO
Djelo u sadounjaku
Kadar sadno drevje cvete, ga pustite par mjeru. Preča ko cvet prod odpade, pa ga poškropite z DDT ali pa s svinčenim ali japnenim arzenatom, katjerem pre-mješajte tudi škropilno žveplo. Takuo tuosta preprečili z adnim samim škropljenjem, de se ne buodo širile na sadnem drevju boljezni an črvi.
Sada je zadnji cajt, de se cepi u razkol ti divjih an tistih dreves, ki slabo rodijo sadje. Cjeplenje dreves, ki so že močne pognala, se ponavad slabo obnese zatuo gledejte, de buoste tisto djelo nar-dili u pravim cajtu.
... okuol vinjik
Zadnji cajt je, de povežete stare vinji-ke an posadite mlade. Končati muorate tudi s cepljenjem an požlahtenjem divjih an slabo rodovitnih vinjik. Pohitjet muo-rate tudi s prekopavanjem ali oranjem vinograda. Med varste vinjik lahko sejete grah ali fižou.
Ce njemate zadost hljeuskega gnoja potrosite kupljene gnojila, a tuo muorate nardit še prej ku buoste ^ačel kopat zemljo.
... na njivi
Žito muorate pognojit s čjilskim ali japnenim solitrom. Tuo trosite nimar kadar je suho. Za 1000 kuadratnih ' me-trou je zadost 5 kilogramom. Tisto trošenje je posebno ljetos zlo potrjebno, zak je žito zlo nazaj ostalo u rasti zavoj suše.
Stare traunike an deteljišča muorate sadà preorat ali prekopat an parpravite zemljo za usjat sjerak. Na tistih njivah, ki je lanska ljeto rastu sjerak, muorate proč pobrat use sjerkove stebla an izkopat ali izrut von tudi use sjerkove štore (žengoje) an jih zažgat. Ne pozabita, de če ne buosta u pravim cajtu uničli sjerkove štore an stebla buosta muprli plačat multo. Uničenje sjerkovih sta-blou an štorou je potrjebno, zak u njih se skrivajo sjerkovi črvi, ki djelajo usa-ko ljeto veliko škodo.
Hraste na kokošjih nogah
Tisto boljezen pamaša ena zlo majhna živalca an se zanese prau lahko od ene kokoši na drugo. Kar je paršld tista boljezen med kokoši je narbujš, de se hitro
proč da boune kokoši od zdravih. Boljezen se pa zdravi takuo, de se kokošam večkrat namažejo noge z žajfo, de se skorja omehča, potlé naj se dobro omije z vodo an nazadnje naj se namažejo noge s katramovim špiritom (raztopit je trjeba dvje parti katrana u eno part špirita). Tuole naj se ponovi še enkrat čez osem dni. Palice na katjerih čepijo kokoši, naj se dobro ostargajo an se umijejo z vrelim lugom al s sodo. Kokošnjak r.aj se tud pobeli z japnom. Kar odpade par starganju palic naj se hitro zažge, de se boljezen ne bo zanesla na druge zdrave kokoše.
zgubi, če fuotrate živino s kuhanim krompirjem se bo zdebelila an bo mjela tud dost mljeka. Vjedet pa muorate, da se ne smije dat živini več kot 15 kil krompirja na dan, kjer krompir ima premalo beljakovin an zatuo se živina ne muore fuotrat samuo s tjem. Tud ne smijete krompirja dougo cajta daržat, kjer se rad skisa.
Kulk krompirja se lahko da živini ?
Sjerou krompir nje dobro dajat živini, kjer ima u lupini an u kaleh dosti strupa (solanina). Sjerou krompir pou-zroča tud zlo slab sir, kjer ušafa sir okus po krompirju. Lahko pa se daje živini kuhan krompir, kjer se strup s kuhanjem
Runanje med valitvijo
Gnjezdo postavite r.a skrit, teman an mjeran prastor. Gnjezdo napravite takuo-le: na dno košare ali kište postavite nekaj kosou traune ruše z zelenjem na varh, de bo mjelo gnjezdo potrjebno umi-ditat. Na varh košare postavite nekej suhe prapoti ali zrezane čebule, ki služi, de se ne zaridijo uši an poiini. Potlé pride šele pravo gnjezdo, za katjero nucajte čisto, kratko an suho slamo ali seno. U usako gnjezdo podložite 12 do 15 jajc, Kloča, kar vali, ne nuca dost hrane.
Usako jutro uzomite z veliko pravid-nostjo kločo iz gnjezda. Ta pravidnost je potrjebna, zak ima kloča jajca med pendami s n na nogah an muorate lepuo gledat, de jih ne pretresete ali razbijete. Kločo pustite na prosto, dok se bo najedla an napila (četart ure). U tjem cajtu očedite gnjezdo an jajca. Jajca obrisu te s suho cunjo, nikuol z mokro, zak je nagobarnost, de se zataknijo u jajčni lupini majhne luknjice, skuoz katjere piščs diha. Nje se trjeba bat, če ostanejo jajca nekej cajta brez kloče, zak je potrjebno, de se jajca za nekaj cajta ohladijo.
Zlo parporočljivo je, de se jajca šesti ali sedmi dan pregledajo an se proč pobere tiste, ki njeso dobre (o tjem smo pa široko pisali u našim prejšnjim žor-nalu).
Kadar pišče razbije jajčno lupino, mu ne smijete par tjem pomagat, zak pišče pride samo ven, zak ima na varh kluna (piča) takuo imenovani jajčni zob. Pišče se u lupini obrača an na drugim mjestu razbije lupino. Tuo djela takuo dougo dok se ne osvobodi lupine. Ne pozabite, de če buoste pomagal vi targat lupino, se lahko godi, de se pretarga kožica, ki je okuol piščanca an je še pouna karvi. Kot ste že dostkrat lahko videli, je u cajtah na trebuhu piščanca še ostanek rumenjaka, ki ga muora pišče še ponucat. Zatuo pustite, de se piščanci sami rešijo, zak drugač buodo švoh an je nagobarno, de ukrepajo.
bite jajca iz drugega kraja rnuerta zlo gledat kadar jih buosta prenašal, zak’ če se preveč tresejo se ne bo pišče nardilo. Zatuo ne smijete pošjat jajca z vlakom, korjero ali s bicikleto. če iih muorate prenašat na usako vižo s temi vozili jih muorate dobro zavit, de se ne boju stresala. Kar dobite jajca, jih pustite, de en dan počivajo, prej ku jih podložite pod kločo.
Seteu medike
So nekatjeri kmetie, ki sejejo mediko med ušenico. Tuo nje prou, zak pardje-lek ušenice bo potlé manjši an tud medi-ka ne bo dobro rastla posebno poljete, jo bo gorkuota lahko uso uničila.
Medika dobro raste, če jo u pravim cajtu sejete samo zase an ji prej zemljo dobro parpravite: zemlja muora bit globoko preobarnjena an dobro pognojena. Takuo se buodo mlade rastlinice močno razrastle, pognale svoje koreninice glo boko u zemljo an suša ji ne bo mogla škode narditi.
illuminimi nuni m
Sjerak za sjeme
Ali sta že pomislili kajšno suorto sjer-ka buosta usjal? Po Laškem se donàs seje nad 40 par stuo križanega sjerka, u nekatjerih krajih pa sejejo samo križa ni sjerak, kar pomeni, de s c&jtom boju posjerode sjal srmo križani sjerak.
Zakaj se šir sejanje križanega sjerka: Predusem zatuo, ker se ga pardjeia dosi vič kot domačega. Rjes je, de križani sjerak muora bit dobró pognojen s hljeu-skim gnojem ali s kupjénimi gnojili an de je trjeba takuo imjet tudi stroške, a ne smijete pozabit, de tisti stroški vam buodo paršli povarnjeni z venčim partì jelkom.
če u prejšnjih ljetih njesta sjal križanega sjerka, prcvajta ljetos, potlé buosta videli, če se bo vam splačalo drugo ljeto.
Zjede od sens za kokoši
Kadar buosta lepuo očistili senik an ki na podu vam buodo ostale zjede, ne smijete tistih nucat za jih potrosit po senožetih ali po traunikih. Dobrih sje-men u tistih zjedah jih ni, a sjemen od plevela pa jih je zadost.
Narbuojš je, de tiste zjede jih nucate za dajat jest kokošam. U zjedah je dost sjemen an dost zdrobljenih listou, ki so spadli proč od sena ali od suhe djetelje, ki za fuotrat kokoši so zlo dobre. Zjede jih muorate namočit u škafu mlačne vode, potlé pa jim premješajte malo otro-bou an tuo dajajte kokošam za jest. Buosta videli kako vam boju nosil jajca uotlé.
De buodo piščanci zdravi Menjava denarja
ruvllimif ioiho mimroin Viif nrotnlrio	^
Za podluošt jajca muorajo bit pravilne forme (ne predouge, ne preveč okrogle an ne preveč debele), gladke, brez razpok an čista. Vagati muorajo najmanj 55, a nej-več 65 gramou. Jajca muorajo bit frišna an zatuo jih je trjeba usaki dan spruot pobjeiat iz gnjezda. Jajca daržite r.a hladnem an suhem prastoru an jih obračajte usaki dan, de ostanejo rumenjaki u svoji pravilni formi an de bo za dougo cajta dobro. Več kot štjernajst dni star rih jajc ne smijete podluošt kloči. Ce do-
Ziata Sterlina
Napoleon
Dolar
Fiancoski frank švicarski frank Sterlina karta Avstrijski šiling Belgijski frank Zlato po gramu Srebro po gramu
6975
5700
630
159
147
1670
25
12,20
672
15
Kup na debelo
ŽIVINA ZA ZAKOL
Po kg.
Krave		L. 190	do	220
Voli		» 215	»	230
Jenice		» 225	»	240
Ovce		» 155	»	170
Koze .		» 90	»	110
Praseta	(100-150 kg)	» 250	«	270
	ŽIVINA ZA	REJO		
Krave mlekarice Jenice breje
Po glavi L. 120000 do 160000 » 115000 » 160000
Praseta od 10 do	20 »	4500 » 6000
PERUTNINA	- ZAJCI	- JAJCA
		Po kg.
Kokoši	L.	620 do 660
Piščanci	»	700 >: 740
Race	»	500 » 550
Purani (dindje)	»	500 » 540
Zajci	»	270 » 295
Jajca usako	»	22 » 24
ŽITARICE		
		Po kuintalu
Ustnica	L.	7600 do 7800
Sjerak	»	5800 » 6000
Ušenična moka	»	8500 » 9500
Sjerkova moka	»	7300 >• 7400
Ušenični otrobi	»	5000 » 5200
SENO		
		Po kuintalu
Djetelsko seno	L.	35Ó0 do 4500
Navadno seno	»	2900 » 3500
GRADBENI LES
Po kubičnem m.
Bukovi hlodi	L.	14300 oo	15200
Grjehovi hlodi	»	19300 »	22500
čerješnjovi hlodi	»	17000 »	18000
Smrekovi hlodi	»	14000 »	15000
Kostanjevi hlodi	»	14000 »	15000
Jesenovi hlodi	»	17200 »	19000
DRVA’			
		Po kuintalu	
Bukova drva suhe	L.	1000 do	1200
Bukove drva surove	»	880 »	950
Mthke drva	»	600 »	700
Bukovo oglje	»	2700 »	2800
SADJE AN ZELENJAVA			
	Po kilogramu		
Jabuka	L.	30 do	60
Hruške	»	30 »	60
Krompir	»	25 »	35
Zejé	»	25 »	30
SER AN MASLO			
		P o kg.	
Mlekarniško maslo	L.	900 do	950
Domače maslo	»	800 »	850
Ser čez 2 mjesca star	»	600 »	650
Ser do 2 mjesca star	»	450 »	480
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. 47 z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica
jBjudska praofjica : „TllÒÌ pOČ3Si S6 pHÒC 03lfiČ
m
a
'Jjv ■
fr
Na pašniku se srečajo jelen, poljski slinar in polž. Vsak se hvali, da zna zelo
hitro hoditi in zato sklenejo, da tekom-	Zviti polž, ki hoče na vsak način priti
jejo kdo pride prvi do bližnjega hrasta,	prvi do cilja se posluži zvijače in zleze
jelenu na rogovje in tako teče jelen s	za njima. Brž ko pride jelen na cilj, ho--
polžem proti hrastu, slinar pa počasi leze	če polž skočiti na bližnjo vejico in po-
3
I
1
, F/v ,&■
kazati, da je prišel on prvi. Toda skok se mu ponesreči, pade na tla in obleži mrtev
z razbito hišo. Ponosni jelen se sedaj ve-	trenutku pridejo mimo lovci in ga ustre-
seli nad mrtvim tekmecem, a v tistem	le. Poljski slinar, ki je počasi in previdno
lezel po svoji poti, pride zdrav na dolo-	pregovor, ki prani, da se tudi počasi
čeno mesto in zato drži še danes stari	pride daleč.