Stanovsko in strokovno sBasiio Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljuhijani Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik Ü8. V Ljubljani, dne 15. aprila 1923. 8. številka Občni zbor Zveze poštnih organizacij v Ljubljani se bo vršil dne 6. maja t. 1. ob 15. uri v dvorani »Ljudskega doma« v Streliški ul. SPORED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč« nega zbora. 2. Poročilo predsednikovo. 3. Poročilo tajnikovo in blagajni« kovo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev I. in II. tajnika. 7. Volitev dveh preglednikov raču« nov in enega namestnika. 8. Slučajnosti. Širši odbor Zveze. Beda nas bo strnila. Ta vtis dobivam zadnje čase, kadar prebiram strokovne časopise. Zdi se mi, kakor bi klicali z malimi in velikimi bo ,ii »ubogo gmajno« na branik. Že« lezničarji zaklinjajo članstvo na slogo. V uvodnikih našega lista je pozival to« variš Jpja z gorko in prepričevalno be« sedo na edinost in vzajemnost. Zdi se mi, da smio z ustvaritvijo akcijskega odbora, v katerem so zastopani prav vsi drž-avni 'nameščenci, stopili korak na« prej. Tudi glasilo O. Z. skuša strniti naše vrste v čvrsto enoto, koje glas ne bo več prosjačil milosti. V letošnji 5. številki tega lista je bil pod naslovom »Še nekaj resnih besed« priobčen čla« nek, s katerimi vobče soglašamo, a mi« slimo, da ne bo škodilo, ako na izvaja« n j a, ki se tičejo naše organizacije, od« govorimo, da se bomo bolje izpoznali. Pred vsemi treba, da se naši čitatelji se« znanijo z razmotrivanji pisca, in zaradi tega prinašamo poštarje zadevajoči pa« sus doslovno: »Najprepričevalnejši primer za raz« krojevalni, vsak up za izboljšanje naših obžalovanja vrednih razmer uničujoči vpliv nesloge najdemo kar v organizaci« jah poštnih uslužbencev Slovenije. Tre« notno jih je mlenda sedem. Lepo je ta skupina državnega usluž« benstva razdeljena! pot raznih »društvih«, ločenih po službenih opravilih, prediz« obrazbi in še drugih znakih. Logično ima vsako teh društev svoje posebne težnje, da pa celotni skupini manjka ve« likopoteznega duha, uveljaviti z odloč« nim skupnim nastopom skupne zahteve, kaže okolnost, da ie ravno poštna sku« pina ubrala kot prva pot usodepolnega separatizma. Potreba po lastnem glasilu bi bila opravičena, ko bi »Poštni Glasnik« v resnici zastopal in podpiral poštno sku« pino. V kolikor ustreza ta list interesom njegovih naročnikov, bi nam pojasnil vsak posamni čitatelj tega glasila, koje* ga uredništvo se skriva za imenom ne« dolžnega črkostavca.« Do sedaj so' nas smatrali za najbolj organizirane v Sloveniji, a kar čez noč smio padli na zadnje mesto in smo po« stali tipična slika — kakšna ne sme biti organizacija. Kaj je temu vzrok? Mis« lim, da le in edino le napačna inf orma« cija, ki jo je dobil g. pisec od nekoga, ki mu naša »Zveza« ni ravno pri srcu. Tre* notno imamo1 res sedem društev, ki so pa včlanjena vsa v isti Zvezi, torej pri« dejo tam pod skupni klobuk, število se* dem ne sme nikogar plašiti, dasiravno je to baje nesrečna številka, posebno se je pa ne smemo bati, zlasti ko vemo, da smo prišli na to število od šte* vila 11 — gaudeamus igitur. Štiri dru« štva so se namreč dosedaj strnila v isto vrsto in njih prejšnja imena plašijo le še po zvezinih pravilih, ali bolje, pravila I naštevajo imena kategorij, ki so nekoč tvorile samostojne organizacije. V »Z!ve* zi« ni včlanjeno edino društvo poštnih upravnikov, kar pa tudi ni tako obupno, ako vemo, da je večina članov tega dru* štva včlanjena istočasno še pri drugem društvu, ki je organizirano v »Zvezi«. Naj nekaj prav odkrito povem. Baš to, da nismo imeli že pred leti take skupne organizacije, kakor si jo pred* stavlja g. pisec, nas je rešilo. Danes bi se gotovo razšli, ker bi zvračali eden na drugega krivdo za vsak neuspeh ter tolkli vsi po istem, organizmu. Danes se bunke razdele, ker padajo na sedem predsednikov, in le to, kar ostane, dobi spoštovani predsednik »Zveze«. Član* stvo je treba najprej vzgojiti, da ne bo udrihalo vedno le po organizacijah, to* rej po samem sebi, ampak da bo videlo zlo tam, kjer je res. Naši ljudje se mi zde včasih taki kakor kmet v hribih, ki vidi hudiča le v tem, kar miu ie pred nosom, in najbolj sovraži eksekutorja, ki je revež kakor on sam. Vsaka stvar pa, ki je pridobljena brez boja, nima prave veljave, igrača nam je, ki jo za* lučimo v kot, kadar se je naveličamo. Tako bi naredili tudi mi z enotno or* ganizacijo, ki bi nam sama padla v na« ročje. S tem' pa seveda nisem! rekel, da je sedem organizacij potrebnih. Ne, preveč jih je, in upam, da jih bomlo v doglednem času zmanjšali na jako maj* hno število, a za to je treba časa in boja. Kam dovede preuranjena in v trenotnem entuzijazmu ustvarjena enot« na organizacija, smo videli na zadnjem zagrebškem občnem zboru. Razbili, ne, razblinili so se in začeti bodo morali ne« kako tako kakor smo mi. Vsaka velika organizaciia mora imeti pododseke ali, recimo, sekcije, v katerih se razprav« Ijajo zadeve, ki so važne le za gotove kategorije, in pred plenumom se mora razpravljati le o zadevah, ki so važne za vse, o vseh drugih se smle le referi« rati. S čim smo ubrali prvi pot usodcpol« nega separatizma, mi ni ja,sno. Saj ven* dar sodelujemo povsod in še prav krep* ko ter dajemo včasih celo inicijativo. Ali morda zato, ker je izstopila ena skupina iz O. Z., ali zato, ker imamo lasten časopis? Oboje je neosnovano. Iz O. Z. je prvo izstopilo učiteljstvo, češ da je organizirano' v Savezu v Eco* gradu. Torej so ubrali ti prvi to usode* polno pot. Pripomnim naj, da smo mi ravno tako organizirani kakor oni. Res je, da je ostala v O. Z. včlanjena ljub« Ijanska učiteljska podružnica, res je pa tudi, da je i naših še precejšnje število včlanjenih. Ako bo kazala potreba, po« tem sem prepričan, da bomo imeli kaj naglo zopet staro', močno, skupno slo* vensko organizacijo, danes se mi zdi, da jo dobro nadomešča akcijski odbor. Pri ©življenju O. Z. bo treba pred vsem paziti, da predsedstvo' ne bo politično pobarvano ali bolje, da vsaj na zunaj nc bo tako izgledalo. Lasten časopis nam je pa potreben kakor voda žejnem jelenu. Jelena sem izbral za primer, ker ima rogovilasto ro* govje. Informator pisca živi goitovo v Ljubljani in je eden izmed onih, ki či* tajo naš list samo zaradi tega, da potern. lahko kritizirajo, a od sebe ne dajo ni* koli najmanjše fige, dasiravno) z nami cel dan žrejo prah in pomanjkanje. In« formator ni poznal dežele, ki komaj pričakuje, da dobi kako sporočilo o or« ganizatomem gibanju. Nismo vsi v Ljubljani, da bi lahko drug drugemu povedali, kako se razvija boj. Akoi bi ne imeli časopisa, potem bi morala društva obveščati svoje člane z okrož* nicami, ki bi jih bilo treba razmnože* vati, recimo, na šapirografu, kar je pa baje že manj moderno in jako zamud* no. Še tako se nam očita, da je informa« tivna služba slaba. Kaj bi rekli čitatelji lista »Naš Glas«, ako bi hoteli s tem časopisom obveščati naše člane. Skoraj tri leta izhaja že naš list po dvakrat na mesec in je vedno poln, včasih je celo dvanajst strani močan. To menda niso bile same pleve, nasprotno, več je bilo klenega zrna kakor plev. Torej bi mo* rali nekje priobčevati naše skrbi, težave in boje, a naši članki bi odbijali čitate* lje, ki se bore malo zanimajo za postne zadeve._________________________O- Gospodarski in stanov* ski del. S. G.: Tako ne! Vsakdo bi pač pričakoval, da nas bo beda, v katero tonemo z vsakim mese* cem huje, združevala v svrho zboljša« nja prežalostnih naših gmotnih in živ* [jenskih razmer, a žalibog temu ni tako. Povsod se cepimo, pazimo drug na dru* \ ge£