PoStnina plafona Speđfelone In abbonamento postate II. grappa XymécM tednik Leto I. štev. 20 Trst 7. junija 1946 V n e bi n a ? POLITIČNI PRE< CÌLEDI :: ANGLIJA IN BLIŽNJI VZHOD :: NACRTI IN DEJSTVA :: SIMBOLI V DELIH L CANKARJA :: POT V ZADRUŽNIŠTVO :: ŽEJNA V BRATSKI SOVJETSKI ZVEZI, Cena 5.- lir - 3.- din Po nfihovi besedi iih boste spoznali Začel bom kar z obrabljenim izrekom, da je tisk velesila. O tem menda ne dvomi nihče. Tisk ima odločilen vpliv na razvoj miselnosti in na vzgojo posameznih narodov. Skoro bi dejal, da bo točna trditev: »Pdvej mi, kakšen tisk ima, pa ti povem kakšen je narod!« Samo ob sebi je razumljivo, da nas Zanima, kakšen je italijanski tisk, ki danes izoblikuje italijansko javno mnenje. Brez ozira na končno razmejitev med Jugoslavijo in Italijo je nespremenljivo dejstvo, da bomo ostali večni sosedje italijanskega naroda. In od odnosa Italijanov do Slovencev in Hrvatov je odvisno dobro ali slabo sosedstvo. Priznavamo polno pravo, pristašem italijansko rešitve vprašanja Trsta in Primorske, da v svojem tisku zagovarjajo in branijo svojo tezo. Toda če bi bilo temu tisku res kaj do končnega sporazuma in dobrih sosedskih odnosov med latinskim in slovanskim svetom, prav gotovo bi no vodil svoje borbe na način, kot jo vodi. Italijanski tisk pogosto proglaša fašizem za edinega krivca slovenske Golgote v Primorju. Zgodovinska dejstva pa govore da je že predfašistična nacionalistična Italija gojila nasproti Slovanom politiko nadvlade 'v imenu neke višje civilizacije. In v tej rasistični miselnosti vztraja italijanski nacionalistični tisk še danes. Ni bila nedavna De Gaspcrijeva izjava, n inferiornosti Slovanov le slučajna in osam-liena Ta mise'nost se vleče kot rdeča nit skozi ves italUanski reakcionarni tisk, četudi se oglašajo tu ■Pa tam redki opomini italijanskega naprednega tiska, ki svarijo italijansko ljudstvo pred to mi.-el-nostio, ki je nevarna predvsem Italijanom samim. »Če so v Juli'ski Krajini Slovani, so tu tudi Italijani«, piše »L'Arena di Pola«. »Italijani, ki prebivajo v mestih in so vedno predstavljali bolj izobraženi in vladajoči element pokrajine in ne razumemo, zakaj bi morali biti prav oni žrtvovaniO)« (komentar tega odstavka bi--nam vzel.preveč prostora pa ga prepuščamo čitateljem samim). Rimski »Movimento« jo svojčas poročal o manifestacijah ob obisku medznvozniške komisi je z naslednjimi besedami' »Slovenci so poskušali vprizoriti ono svojih mnške-rad. Če ne bi policija preprečila, bi preplavljajoča silna, masa sprevoda pometala v morje vse manifestante, ona masa ki je pometala orvl seboj razcapane kmete s pošvedrnnimi čevlji, ki so branili brezupno izsublieno. Kakšna titovska zastava se je iz previdnosti povesila Raztrgane in pohoiene rdeče zvezde so na tleli kaza'e pot po kateri so bežali Slovani pred grožnlo italijanskih batin« Č'aoknr goriškega tednika »L’informatore«, ki si prizadeva biti »znanstven« ne 'more zatajiti svoje ra-dsd-ate miselnosti, ko ponavlja z neko naslado pripovedko o s’eiavih in nas na koncu primerja s kobilica mi Kn dnknzire italijansBo Gorice piše: »Nih’e ni zanikal, da so tu prebivali s’oyanski sluge (sužnji), ki so bili tlačani nemških plemenitašev in Latincev ki so že od nekdaj to prebivali, la-no jo, da so Slovani vedno silili raz svojih neplodnih h.ibov v plodovito latinsko nižino, kot tlačani in da so na ta način ustanovili tu pa tam barbarske kolonije, ki so pustile sled v Furlaniji. To so zna-, ki stalnega prodiranja barbarskih' •sužnjev v naše bogate nižine, da si tu poiščejo kruha kot kobilica«. Navedel sem le tri primere, ki sem jih zasledil prj površnem iregledu reakcionarnega časopisja zadnjih dni. lasno je. da nas po viiéih tem ne more prepričati niti novorojeni odbor julijskega brat itva (Comitato di fratellanza Giuliana), ki ga je rodila sila irč ne potreba, kajti pravo bratstvo je bilo brez tega odbora že. skic-, nlenp v krvavi borbi in utrjeno ba\ v tem letu med antifašističnimi množicami obeh narodnosti, četudi publikacija tega odbora »Fratellanza Giu'iana« trdi, da je l»il prepad meli Italijani in Slovani izkopan v tem letu po policij-•‘-keni režimu in obnovljenem panslavističnem imperializmu. (Beni-to. ritorna tutto Ti è' perdonato!) ■ Ra, dolga je serija takih in sličnih klevet. Zato ne moremo na-vesti vseh. Še nekaj cvetk iz vrta R'b »objektivnih« poročil Vsa poučila so iz »verodostojnih virov«, od »oseb, ki so pravkar dopotovale iz cone B ali iz Trtinije (t. j. Jugoslavije)« itd. »La Voce Libera« je 5. t. m. poročala celo o splošni mobilizaciji v Jugoslaviji v dokaj zanimivi obliki. Navajajoč vire, ki jim gre vera, »Daily Mai!« zatrjuje, da objavljajo beograjski časopisi napoved splošne mobilizacije v Jugoslaviji«. Čudovito to! Zakaj bi kratko-malo ne poročali, da »Politika«, »Borba« ali katerikoli drugi beograjski časopis poroča o sp’ošni mobilizaciji. Le zakaj morajo dru- gi »viri, ki jim gre vera«, »Citati« beograjske časopise? V italijanskem reakcionarnem časopisju je JA sploh priljubljen predmet, včasih pa prikličejo na pomoč še R. A.! Tako je torinska »La Nuova stampa« svojčas poročala, da je v »neposredni bližini ozemlja med Ajdovščino in Trnovsko planoto razmeščena divizija R.A«. Zaradi koncentracije zavezni-ških čet v coni A se je Tito prestrašil in opustil misel na- udar. ki ga jo mislil izvesti 1. maja. O tem ve poročati rimska »Ita’ia- LJUDSTVO SE BO ODLOČILO Po našem spr ičo usodnih političnih skrbi tako razgibanem Slovenskem Primorju se je v letošnjih binkoštnih dneh zastavilo vsemu našemu ljudstvu novo resno vprašanje: Ali naj škofa msgr. Santin in Margotti birmata slovenske otroke? Slovenske matere, ki jim pritiče zadnja beseda v vzgoji in blagru njih otrok, so presodile in pretehta’c. R' '’O dostojanstveno odločile kakor jim velevata globoki čut poštenla in še globlja narodna zavest. Že nekaj dni polni naš »Primorski dnevnik« svoje ^tolpce s kleno in jasno sodbo naših žena z vseh strani naše dežele. Eno je gotovo, ncovržno dokazano: Nadškof go-riški msgr. Margotti in škof tržaški msgr. Santin sta bila celo desetletje in več zvesta s’užabnika naj-okrutnejšega samodrštva. kar jih je svet poznal, toliko zvestejša, kolikor bolj sta mogla v tej svoji bedni službi zatirati in preganjati vse, kaar je bilo slovenskega, od slovenske molitve in pesmi v cerkvi in izven nje do zavednih in narodu zvestih duhovnikov. Pri tem se nista plašila ne nasilja PO semeniščih ne hujskanja in izzivanja po listih. Nista se ustavila ne pred vrati fašističnih prefektov ne pred krvavim pragom zločinske fašistične policije. Nista se sramovala ne pohval ne čestitk največjega zločinca človeškega rodu, ki je podal svoj sramotni obračun ha vešalih. In nazadnje se še danes v svoji cinični zakrknjenosti nista niti za korak ustavila na svoji zlokobni poti. da bi primorsko ljudstvo pri-ved’a znova v nesrečo in dokončno propast Katoličanom v naši deželi je birma pri srcu. Zanje in za n Uh otroke pomeni velik praznik. Pa tudi za škofa ima birma svoj poseben pomen. Zanj je priča m dokaz, koliko mu ljudstvo zaupa, koliko se nanj zanaša, da bo zares skrbel za njegov duševni in telesni blagor. Naše ljudstvo, to dobro ve. Ali naj zaupa Soriškemu in tržaškemu škofu po vsem, kar sta mu zlega prizadejala v teh poslednjih 10 letih in več? AH naj zaupa msgr. Santinu, ki s CLN-om podpira priključitev dežele k Italiji, ki v svojem glasilu »Vita nuova« Bruha ogenj in žveplo proti naši veliki, ljudski Jugoslaviji, ki nam celo še sedaj v tržaških cerkvah odreka prostor, ki je bil stoletja naš? AH pn naj zaupa msgr. Margottiju, ki se jo lani tako ponižno pritihotapil v našo deželo, da bi spet nadaljeval svoje zlo delo ustrahovanja in razdora? Naše ljudstvo ki je pokazalo v herojski dobi narodno osvobodilnih bojev toliko -junaštvo, dokazalo toliko zrelost, se je ovedlo svoje ve'ike odgovornosti v teh zadnjih mesecih silne politične borbe in se tudi v tej stvari odločilo, za kar- se je edino moglo-Hočemo.birmo, nočemo no Margottija ne Santina! Pa tudi najvišja cerkvena oblast bi se morala zavesti. odgovornosti, ki ji jo nalaga položaj v naši deželi. Ne v njenem ne v ljudskem interesu ni, da bi še nadalje trajalo nevzdržno stanje, ki sta mu oba škofa edini in odločilni vzrok. Italijanski škof Bcnomelli si je že pred davnimi desetletji zapisal tele besede nekega ameriškega kardinala: Vi Italijani, tudi škofje, pazite, da ne pride do nasprotja med cenU vi jo .in narodnostjo, kajti v tem primeru bo moral narod izbij-ati med enim in drugim in se bo vselej odločil za narodnost in proti cerkvi. bž. madinsM teden od 2. - 9. junija Za bratsvo med našimi narodi, za obnovo, za Jugoslavijo sera«, ki piše »da so si morali tudi ljudski komisarji general Jaksetich in polkovnika Ukmar in Steka«, ki so bili nalašč poslani v Trst kot predhodnica, pripraviti kovčege in se povrniti odkoder so prišli. »Messaggero Veneto« prav dobro ve, kako je z jugoslovansko misijo v coni A, saj se tiska v bližnjem Vidmu in izdaja posebna tržaška izdajft. Zato pa »prejme« vest »Provocazioni titine a Trieste« iz —■ Rima. Od tam je prejel tole notico: »Električna napetost, katero so nam javili včeraj, traja v Trstu še vedno in lahko rečemo, da je ša bolj narastla radi navzočnosti v mestu nekaterih jugoslovanskih vojakov v uniformah. Včeraj popoldne so bili opaženi v Trstu nekateri avtomobili z značko »Jugoslav Commission«. Ker je v coni A ZVU odredila, da ne smejo krožiti v uniformah pripadniki italijanske ali jugoslovanske armade, je prebivalstvo smatralo navzočnost slovanskih vojakov kot provokacijo. Ko jo neka skupina okoli 18. ure opazila to avtomobile pred neko gostilno v sredini mesta in ko. je nekni časa radovedno opazovala in komentirala, je navalila proti desetim jugoslovanskim vojakom, ki so so skušali vkrcati v avtomobile. Ti vojaki so vzklikali Titu« V svojem cinizmu se reakcionarni listi rogajo izropani Jugoslaviji. »L'Informatore«, goriški tednik j‘o imenuje »Dežela cigaret«, kajti razen teh nima ničesar«. Gospodje so pozabili, koliko lesa in meša so pokupili pred vojno v Jugoslaviji in koliko enega in drugega so nakradli med okupacijo, da o vsem drugem blagu izvoženem v Italijo in predvojne Jugoslavije, ne govorim. Gospodje so tudi pozabili, kako jim je bilo neprijetno, ko jih je njihov zavezniški Fric nagnal iz premoga bogatih predelov Slovenije in kako so se morali klavrno umakniti od Zidanega mosta do Litije. Vse to so pozabili, drugače bi ne mogel že citirani genoveški »Movimento« zlobnonaivno trditi, da Jugoslavija zahteva stotine milijonov na ime ne ve se katerih reparacij Po pisanju italijanskih reakcionarnih listov niso preganjani le Italijani v coni B temveč so pod groznim slavo-komunističnim terorjem tudi v coni A. Kako bridko drugačna je resnica! Vendar poroča »11 Mattino«: »Slavokomunisti so se organizirali v čete. Pri Sv. Jakobu blokirajo cesto jugoslovanski elementi, noseč na rokavih trakove z napisom: UA1S. Oboroženi s samokresom in brzostrelko zahtevajo od mimoidočih dokumente in izjavo o pohtičnem prepričanju ter pretepajo vse, ki niso njih mišljenja.« Reakcija so z vsem svojim tiskom trudi, da hi povečala nezaupanje med zavezniki. Nesloga zaveznikov gre prav reakciji v račun. Zato niso redka poročila. kakor je naslednje iz omenjenega »II Mattino«: »Zvedelo se je, da je bil tekmi včerajšnjega dne ubit od Slovencev nek irski vojak in da je bila njegovo truplo strašno razmesarjeno. ZVU do sedaj še ni potrdila vesti, sicer pa v takih slučajih zavezniške oblasti vedno molče.« »Sicer pa v takih slučajih zavezniške oblasti vedno molče«. Ali ni to prefrigano in zlobno! Vržeš laž, pa še previdno pustiš odprta vratca, Od laži pa vendarle nekaj ostane. »Voce libera« je zadnjič poročala, da so aretirali žensko, ki je nosila ukradeno obleko. O-bleka seveda je bila ukradena od partizanov in ženski darovana od Mestnega osvobodilnega sveta v Trstu. MOS je na to vest javil, da je vložil tožbo proti »La voce libera«. In glej. že se lažnjivi Klju-kcc izmika in poroča, da je v telai stroga preiskava, da ugotovi cventuclno pogrešnost svojega poročila. To je dobra priprava za po-polen umik, ki bo moral slediti tožbi. Toda poboljšanja ne pričakujemo. »Volk dlako menja, svoje čudi pa ne.« In kaj bi reakcionarno časopisje ob pomanjkanju pametnih argumentov objavljalo, če bi se moralo odreči lažem in klevetam?. D. P. : 7 j. '{a J 946 >' »j * 2 =---- Volitve v Italiji in Franciji V znamenju skrajnih naporov reakcije Volitve v Franciji, Italiji in na Češkoslovaškem V Sasu med prvin» sestankom zunanjih ministrov štirih velesil v Parizu ter med napovedano kon-forenco dne 15. junija so bile izvedene volitve v treh državah in sicer: na Češkoslovaškem. » Franciji in Italiji Kakor je znana je komunistična stranka na Češkoslovaškem zmagala močno pred vsemi ostalimi. Zato je predsednik Češkoslovaške republike’ pooblastil vodjo komunistične stranke Klementa Gottvvalda za sestavo nove vlade Drugačen je polo-ž.aj v Franciji in Italiji kjer je domača ter inozemska reakcija storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi razbila napredne sile. Volitve v Franciji in Italiji bodo namreč v precejšnji mèri vplivale na bližnji sestanek zunanjih ministrov v Parizu .ter na potek mirovnih pogodb V Franciji V Franciji je reakcija naper h glavni udarec proti naprednim silam z namenom da razkroji <-notnost delovnega razreda ter izvede pritisk na množico malih meščanov in kmetov ReakeMi se je njena igra delno posrečila, izkoriščajoč oportunistično stališče socialistične stranke, ki je nap.-a-vila zelo malo ali nič za m litev naprednega bloka Vzrok za tako politiko vodstva socialistične stranke je iskati v namenih, da je hotela priti na oblast za vsako ceno. Socialisti so tik pred volitvami objavili sklenitev sporazuma o ameriškem posojilu Franciji kot svoj uspeh in s tem argumentom nameravali napeljati vodo na svoj mlin. Pogajanja za posojilo je.vodil Blum, kar so seveda socialisti močno izkoristili, vendar pa so se v zadnjih dneh pred volitvami pojavili v francoskem tisku poleg svetlih strani tudi negativne kritike tega posojila. Izid volitev je pokazal, da je oportunistično staliSče skrajno škodljivo v interesu vseh naprednih sil, kakor tudi v interesu same socialistične stranke, ki je izgubila 16 sedežev v parlamentu. Iz volitev je izšlo kot najmočnejša stranka ljudsko republikansko gibanje, ki je dobilo 5,559.213 glasov ali 28.21%. Komunistična partija je dobila 5,145.325 glasov ali 25.98%, na tretjem mestu je socialistična stranka z 4,178.747 glasovi ali 21.14%. Sledijo ostale stranke, katerih glasovi so precej nižji od navedenih. Italija republika, toda-.., Volitve v Italiji so se vršile v zelo vročem vzdušju. Kralj — ali bolje povedano — bivši kralj Umberto si je v zadnjih dneh pred volitvami privoščil širokopotezno propagandno potovanje po severni Italiji, kjer so monarhistične pozicijo najšibkejše. Poleg tega je izdal volilni proglas po zaključku volilne kampanje dne 30. maja ob polnoči, ko je bila po dogovoru kampanja zaključena Upravičeno smemo pričakovati, da bo zmagala republika ki ima močne pozicije v severni Italiji, medtem ko ima monarhija večje izglede v južni Italiji in na otokih. Zmaga monarhije, ki se v preteklosti ni sramovala sodelovati s fašizmom, bi pomenila za italijansko ljudstvo ponovno odmaknite v od vseh bornih demokratičnih pridobitev v zadnjih dveh letih. Značilno je dejstvo, da je Umberto nekaj dni pred volitvami prejel ameriško odlikovanje. Pri glasovanju v ustavodajno skupščino so se pokazali kot najmočnejša stranka demokristjani, njim sledijo socialisti, tesno za ijimi komunisti in kot četrta stranka liberalci. Ostale stranke so številno precej šibkejše. Govor Bevina, Byrnesa in Molotova V času med prvim in drugim sestankom v Parizu so podali zunanji ministri štirih velesil vsak svoje poročilo in stališče o konferenci. Po govoru ameriškega zunanjega ministra Byrnesa je sledita izjava Molotova, ki je. kakor V času, ko primorsko ljudstvo nestrpno pričakuje dneva, ko se bodo v Parizu zopet sestali zunanji ministri in razpravljali o njegovem življenjskem vprašanju, je stopila vsa združena reakcija v ofenzivo, da s terorjem prestraši ljudstvo in ga odvrne od njegove odločne poti, ki vodi k svobodi ter z nesramnim potvarjanjem dejanskega stanja postavi vzvišene nai>ore demokratičnega primorskega ljudstva pred svet v taki obliki da bi mu ta odrekel svojo pomoč za svobodo. Nič nenavadnega niso ti bedni )oizkusi združene reakcije in primorsko ljudstvo jih je in jih bo tudi v bodoče vedno razkrilo in onemogočilo. Čuti pa in to upravičeno vse ljudstvo dejstvo, da je uspelo reakciji pridobiti za svoje nizkotne račune celo Zavezniško vojaško upravo. Po hrupu, ki so ga zagnali o »terorju« v južni Furlaniji nad zagovorniki njihove stvari, so pozvali Zavezniško vojaško upravo, naj zaščiti njihove pristaše ter prepreči teror. ZVU se je pozivu reakcije odzvala in storila, kar se ji je z ozirom na poziv zdelo potrebno. Izvršila je niz preiskav po demokratičnih ustanovah in stanovanjih zasebnikov, preiskav, s katerimi bi hotela naprtiti miroljubnemu primorskemu ljudstvu zločine. ki jih je zagrešila v njeni senci reakcija s svojimi skvadri-stičnimi grapami v zadnjem času v Trstu in v coni A. Odredi policije so s tehničnimi pripomočki preiskovali številna poslopja demokratičnih ustanov in antifašistov, cele komplekse polj in vinogradov. Na številnih blokadah okrog Trsta in šo posebej v južni Furlaniji je policija za-plenjevala celo pisma, namenjena demokratičnim ustanovam primorskega ljudstva. Da ozadje temu pfcstopa nju organov podrejenih ZVU drži, pa je jasen dokaz nezakonita preiskava v bolnici Sv. Justa v Gorici, kjer okrevajo borci Odreda jugoslovanske armade. Vse to zgovorno ka- je znano, popolnoma podpri naše težnje glede Julijske krajine in Trsta Tudi Bevin je imel dolg in izčrpen govor v britanski poslanski zbornici in se poleg vseh drugih vprašanj ki so se obravnavale na konferenci, dotaknil tudi vprašanja Julijske krajine in Trsta. Omenil je, da je bil skupno z Bvmesom pripravljen sprejeti francosko črto in hi na ta način prepustili Pulj Jugoslaviji Glede Tista je dejal da »se ni mogel odločiti, da bi Trst izročili Jugoslaviji« češ, da je razmerje itali-jansko-slovenskega prebivalstva mesta 10:t medtem ko zagovarja mednarodno upravo nad pristaniščem Nadalje je omenit, da je prav Trst. oziroma stališče Sovjetske zveze razlog za nesporazum vendar moramo upati — je izjavil Bevin - na večjo srečo pri našem prihodnjem srečanju v Parizu Tako Bevin. Tudi francoski zunanji- minister Bidauit se je v svojih izjavah dotaknil tržaškega vprašanja ter izjavil, da bo predložil na prihodnii konferenci nov predlog že, da obstoja namen, če ne že najti, v podkrepitev angleške in ameriške note jugoslovanski vladi, obležilnega materiala — orožja pri ljudstvu ki hoče Jugoslavijo, ter pri njegovih ustanovah in borcih JA ki se tukaj nahajajo, vsaj ustvariti psihozo neke preteče nevarnosti, ki naj bi grozila s strani primorskega ljudstva, ki hoče samo Jugoslavijo. Toda svojega namena reakcija s tem ni dosegla Zmagalo je ie naše miroljubno ljudstvo, ki je s svojim mirnim zadržanjem kljub tako skrajno žaljivemu dejanju zaveznikov dalo ponoven dokaz svoje resnične miroljubnosti. Zmagalo jo le primorsko ljudstvo, ki je s tem spet opravičilo svoje Iz vseh teh izjav štirih zuna-nih ministrav moremo sklepati, da je prav Trst in Julijska krajina tisto osredno vprašanje, ki pomeni ključ do celotnega sporazuma. Truman grozi delavcem V Združenih ameriških državah se opaža še nadaljna zaostritev med delavstvom in velekapitalom v neprestanih stavkah Trumanov diktirani poseg v stavke je napravil prav nasproten učinek, kakršnega si je sam želel. Gospodarska kriza povzroča precejšnjo okrepitev naprednih sil v Ameriki. Posledica tega se bo poznala na volitvah v kongres, ki se bodo vršile v jeseni ali prihodnjo pomlad. Pričakovati je, da bodo te volitve znatno omajate Trumanov položaj. Ker je ZDA država z močno razvito industrijo s številnim delavstvom, je jasno, da imajo delavci precejšen vpliv na gospodarsko in politično stanje države čeprav si trusti prizadevajo, da bi delavstvo popolnoma vpregli v svoj4 politični voz. pravične zahteve po priključitvi k Jugoslaviji. Groba prejudikacija italijanske vlade. Usoda naše pokrajine še ni odločena, o njeni državni pripadnosti se ne morejo odločiti veliki «apadni zavezniki, čeprav je taka odločitev enostavna za vsakega navadnega poštenega človeka. To zavlačevanje pravične rešitve pa izkorišča italijanska reakcija s svojo vlado na čelu. Že večkrat je vprašanje Julijske krajine prejudicirala z raznimi dejanji. Višek pa je dosegla s tem, da je razpisala volitve v italijansko konstituanto celo na našem spornem ozemlju in to v Kanalski do- lini, Benečiji, Reziji in Trbižu. V predvolilni kampanji so se ponovno izkazali s svojim terorističnim postopanjem De Gusperijcvi demokristjani, ki so se že ob prihodu medzavezniške komisije odlikovali pri trganju slovenskih zastav. Predstavnika Slovencev in Avstrijcev sta na to prejudikaeijsko dejanje odposlala sekretarijatu Zunanjih ministrov v Pariz protest, toda kljub temu so se v teh krajih kjer nima Italija niti najmanjše pravice, vršile prisilno obvezne volitve. Po zadnjih vesteh pa se velika večina slovanskega in avstrijskega ljudstva v Kanalski dolini ni udeležila volitev, in s tem izpričala svojo odločno voljo, da pripade ta del slovenske zemlje k Jugoslaviji. Ob smrti M. I. Kalinina Prezidij Vrhovnega Sovjeta ZSSR M o s le v a Ob smrti Mihaila Ivanoviča izreka Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje Iti Trst Vam in Sovjetskim narodom globoko sožalje v imenu primorskega ljudstva slovenske in talijanske narodnosti, ki ga predstavlja. Mihail Ivanovič Ka-linin je bil ad primorskega ljudstva visoko cenjen in spoštovan kot soustvailtelj bratske Sovjetske zveze, ki je 27 let z vzorno požrtvovalnostjo delal kot predsednik njenega najvišjega oblastnega organa. V njem nismo gledali samo predstavnika Vaše države, ki nam je bila vedno vzor in opora v naši borbi, temveč tudi borca ki je vse svoje življenje posvetil borbi proti zatiranju in krivici ter delu za boljšo in srečnejšo bodočnost vsega človeštva. Njegovemu spominu se primorsko ljudstvo globoko kla-■ nja ter se pridružuje žalosti vsega I sovjetskega ljudstva. PNOO za slovensko Primorje in Trst ANGLIJA IN BLIŽNJI VZHOD Pod bližnjim vzhodom razumemo pri nas dežele okoii zahodnega dela Sredozemskega morja, torej lok od Male Azije preko Iranskega višavja, porečja Eu-frata in Tigrisa in Arabije do Egipta in Libije, To ozemlje jé važno z gospodarskega in vojaškega stališča. Glavno bogastvo predstavlja petrolej, katerega največja ležišča so v Iranu in v Iraku v bližini Mo-sula. Od teh ležišč so speljani cevovodi, po katerih teče petrolej od vrelcev v pristanišča v Palestini in ob Perzijskem zalivu. To ozemlje veže Evropo in Azijo, tako po suhem kot po morju. Najvažnejši prehod je na meji med Azijo in Afriko, kjer leži Sueški prekop, ki veže Sredozemlje z Rdečim morjem in Indijskim oceanom. Anglija se je za te dežele že zgodaj zanimala. Že za časa Napoleona se je borila s Francijo za vpliv nad Egiptom. Posebno važno pa je postalo zanjo to ozemlje, ko je bil izkopan Sueški prekop, kajti skozenj vodi najbližja pot od Anglije do »krone imperija« — Indije. Ko je razpadlo turško cesarstvo, ki je dotlej vladalo večini tega ozemlja, je dobila Velika Britanija mandat nad večino tega ozemlja. Sirija in Libanon sta pripadla Franclji. Angleški kapital je pričel v veliki meri izkoriščati gospodarske vire Bližnjega Vzhoda, predvsem pa petrolej. Za obrambo svojih interesov na tem ozemlju in najvažnejše imperijske poti, ki vodi skozi Suez v Indijo in dalje v Avstralijo, je Anglija zgradila več močnih vojaških oporišč. V Sredozemlju je zgradila ali utrdila oporišča Gibraltar, Malto, Ale- ksandrijo, Suez, Ciper, ob izhodu iz Rdečega morja v Indijski ocean pa Aden, ki straži preliv Bab el Mandeb. Po sedanji vojni se je važnost tega ozemlja za Anglijo še povečala. Imperij je, med vojno oslabel in kaže znake razpadanja. Posamezni dominioni so se osamosvojili, kolonialni narodi terjajo svobodo. Zaradi tega je Angliji Bližnji Vzhod tako potreben, da čim trdneje poveže svoj imperij. Poleg tega je angleško gospodarstvo med vojno zelo trpelo, tako da rabi obširne predele za izkoriščanje in gospodarsko udejstvovanje. Toda poleg vojaške sile je poznala Velika Britanija že poprej druga sredstva za vzdrževanje svoje oblasti. Zavedala se je. da so ji kolonialni in neodvisni narodi nevarni samo tedaj, če so složni. Za zavarovanje oblasti je torej potrebna nesloga med posameznimi narodi, skupinami in verami. Področje, kjer je mogoče to najlaže videti, je Palestina, kjer vlada ostro nasprotje med Židi in A-'aiici To nasprotje, ki je oltstojub. že poprej, se jo sedaj silno poostrilo, ker teže Židje po samost »jni državi v Palestini, ki jo smatrajo za svojo domovino, zlasti sedaj, ko so zaradi nemškega in italijanskega rasizma v Evropi izgubili svoje domove. Angloanieriška komisija, ki je preiskala položaj v Palestini, priporoča, naj se dovoli 100.000 Židom naselitev v Palesi ini. Ta predlog je vzbudil vihar ogorčenja med Arabci ne le v Palestini, temveč po vsem Bližnjem vzhodu, kjer tvorijo večino prebivalstva. Neuspel manever reakcije Neuspele preiskave v Brdih, Tržiču, Furlaniji itd. — ..........■ — 3 " ■ ■ ■ ■ ' -- - - — Jlalwti in dejstva Trst služi Jugoslaviji, Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski, Italiji pa ne! T jtt. ja 1946 ---^ 1 • V zvezi z vprašanjem iržašKega pristaniška so se ravno sedaj, ko se knje usoda tržaškega mesta in Julijske krajine kot celote pojavili razni načrti o izboljšanji] položaja. Mnogo se piSe o tem in /.lasti nekateri tržaški gospodarstveniki so se oprijeli to vrste proimgande za podkrepitev svojega stališča, da Trst in njegovo najbližje zaledje ne sme pripasti Jugoslaviji, temveč ostati v Italiji ali pa postati mesto z mednarodno upravo. Kakšni so skriti momenti teh krogov, ne bomo na tem mestu obširneje razpravljali ker smn-tramò kot dovoljno, ako ugotovimo, (la ne gre pri tem za blaginjo celokupnega tržaškega prebivalstva, ampak samo za velike zaslužke poedinih tvrdk, bank in kapitalistov četudi na račun koristi vsega prebivalstva. Hyo velik primer takih načrtov: Obzornik «tl Traffico», glasilo gospodarskih krogov, je priobčil pred nekai meseci obširnejši članek z naslovom «1 grandi progetti per lo sviluppo. del porto di Trieste», Napisal ga je glavni upravnik tržaških «Magazzini Generali» dr. Rodolfo Bernardi. Članek je opremljen z dvema kartama Trsta in dvema karticama Julijske krajine, kjer je zarisana razmejitvena (Trta med zasedbenima područjima A in B, takozvana Morganova črta, kot bo dofu meja med Jugoslavijo in Italijo. To še lahko sklepa povsod upravičeno iz dejstva, ker na karticah ni označeno ntkaka druga razmejitev razen navedene. Torej izhaja pisec članka s stališča, da naj bi ozemlje zapadno od Morganove črte tudi v bodoče pripadalo Italiji in s tem seve tudi Trst. Načrti, ki jih v nadaljnih izvajanjih navaja dr. 15 slone na tej osnovi, zlasti zgraditev predilske železnice in velike avtomobilske ceste čez isti prelaz ter ureditev tržaškega železniškega vozlišča. Vprašanje tržaškega pristanišča in njegove razširitve pa je bolj splošnega značaja in se ne naslanja tako ozko na Morganovo črto. Vsekakor se mora pr znati, da je dolžnost slehernega Tržačana, da se zavzema za razvoj svojega rodnega mesta, in to zlasti v sedanji dobi. ko gre za odločitev z« daljšo dobo; zato pa je previdnost ravno iz tega razloga nadvse potrebna. S tega načelnega vidika izhajajoč, nimamo name na. da bi članek dr. B. smatrali kot nepotreben. Vendar pa mislimo, da je pogrešek vseh izvajani v lem. ker je izhodita točka napačna. Namreč, da naj Trst pripade ponovno Italiji in naj se kljub temu izvede veliko preureditev pristanišča, prometnih jTvez. itd, _ ko je vendar statislično več kut dokazano, da Italija ni mogla prinesti niestu p, pristanišču proevita in razvoja. ■ v(T ga je iztrgala iz sklopa njegovega na-ravitega zaledja Vi želi dr R. da se ta usodna igru /znova prične? Smatra tuo to vsekakor kot verjetno, sicer ne bi načenjal problema tržaških pristaniških pregraditev, dokler usoda pripadnosti mesta nj rešena. Gre za važno vprašanje; kdo se l>o vosi ute ral porri'n n>h pristaniških naprav? Iz omeni e'léga ra sloga • je •umestno, da izvajan la v članku pregledamo in jih nato (iremmo. Vendar moramo glede na pravkar izrečeno veliko vprašanje poprej objektivno promotriti položaj Trsta in pristanišča. Trst je glavno mesto Julijske krajine in tržaško pristanišče je pravzaprav skupna last vsega njenega prebivalstva. Ne. le to. Trst je tudi skupna lastnina vseli onih dežel, ki so sp ga posluževale kot svojega naravnega izhodišča v svet do leta '1914., torej Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Cehoslovaške. Te so tvorile do 1918. leta Avstro-Ogrsko in so predstavljale nad 90% tržaškega zaledja, med njimi Jugoslavija kot neposredna soseda okrog 40% ■ glede prometa. Tako je tudi danes! Tega dejstva torej ni mogla izpremeniti niti prehodna italijanska okupacija 1918—1943, čeprav je Jugoslavija bila iz političnih vzrokov izključena od tržaškega pristanišča in je samo zaradi tega promet nazadoval za skoraj en milijon ton letno ter Italija nave denega upadka navzlic svojim velikim naporom ni mogla izenačiti. Tem manjši so sedaj izgledi za to po prerojenjii Jugo slavije in njene soseščine. Sicer pa Italija in Nemčija nista predstavljali niti skupno uiti posamezno glavnega odjemalca Trsta, temveč sta zaostajali za ostalimi državami tako močno, da se lahko postavi trditev. rta je THST slutil Jugoslaviji, Avstriji, Cehoslo-vaslii in Madžarski, za Italijo pa takore-lioli sploh ni prihajal v poštev. Tako je s stvarmi in ni jih mogoče olepšati v prilog italiji; pripominjamo še, tia ie v tem pogledu vseeno, ako je meja med llali.io in Jugoslavijo na Nanosu ali Morganova ali kaka druga črta. Trstu bo u strežen« le takrat, ako pripade Jugoslaviji iti bo potekala njena, državna meja zapadno od mesta Cim prej se bo Trst ločil od Italije, tem prej bo zopet pridobil svojo prejšnjo veljavo. Nastaja vprašanje, katere koristi čakajo tržaško mesto in prebivalstvo, ako bi se izvedli načrti, našteti 'v članku dr. B. oziroma v koliko je sploh potrebna njihova izvedba danes in v bodočnosti. Za preso- 10 so potrebne naslednje razjasnitve: 1. Dosedanji prosti luki, stara in nova, sta za tržaški promet zadostovali vse do včeraj, saj predstavlja njuna zmogljivost vsaj 6 milijonov ton letno. V stari Avstri- 11 je promet znašal nekaj, nad 3 in pokmi-lijona ton, pa je bila na razpolago samo stara luka ; pod italijansko okupacijo pa ni niti dosegel te količine, kaj šele presegel. Kakšni so torej razlogi, rta se tržaški gospodarski krogi sedaj naenkrat zavzemalo 'za ’ razširjenje pristanišča? Ati pričakujejo znaten porast prometa ? Od Italije, ko pa se hkrati hočejo izogniti stikom z Jugoslavijo? Tega glavnega jedra ne moremo zaslediti v članku «1 grandi progetti...» in manjkajo vsi stvarni dokazi za utemeljitev potrebe po povečanju pristanišča. Vrli tega se zavzema pisec članka za misel, naj bi se povečanje izvršilo tamkaj. kjer imajo danes svoj sedež naj večje tržaške industrije in ladjedelnice, ki bi se torej mora’e vse prenesti nekam drugam. Tako povečtuije pj torej predstavljalo velike izdatke, ki bi jih morali plačati bodisi italijanski gospodarji mesta alt pa prebivalstvo, še vedno ne vedoč, zakaj. ?. dosedanje železniške proge so v času na j večjega proevita Trsta za časa stare Avstrije zmogle ves železniški promet: magistrala Dunaj-Trst in karavanško-bo-hinjska proga sta apsolvirali nad 90% ort tega in še daleč nista izčrpali njune prevozne moči. Čemu bi bila potem potrebna še zgraditev predilske železnice iz Beljaka v Trst? Ali se more pričakovati od te strani tako znatno, povečanje prometa, da dosedanji poglavitni progi ne bi več zmogli vsega dotoka in odtoka blaga? Ali bodo postale alpske dežele okrog Beljaka glavno zaledje Trsta? Iz. kakšnih utemeljenih predpostavk? — Tudi tega ne najdemo nikjer zabeleženega v članku dr. B. 3. kakšpe posebne koristi bo imel Trst od predilske avtostrade? In to danes, ko se izdelujejo načrti za obsežno modernizacijo prometa od Trsta skozi Postojnska vrata proti severu in severovzhodu ? Cernu se nekateri tržaški krogi tako očito izogibajo stikov s temi predeli Srednje Evrope in Balkana? Ker smo prepričani, da ne hotno prejeli nikdar odgovora na to vprašanje, ugotavljamo, da nekaterim tržaškim gospodarskim krogom ni do prometa z .Iugoslavi j o, temveč menijo, da bi se dal ves avstrijski in čehoslovaški promet pritegniti na Beljak in od tam po predilski progi v Trst. Toda ta račun je sicer lep, vendar v prak si nad vse težko izvedljiv, in, z velikimi nepotrebnimi stroški! 4. četrti načrt obsega preureditev tržaškega železniškega vozlišča in je torej v tesni zvezi s prvo in drugo točko. Ne o-sporavamo. da je tudi v Trstu potrebna modernizacija pristaniških in železniških naprav. Ne glede na to, da ta problem ni tako važen, dokler ne bo rešeno vprašanje razširitve pristanišča in raznih železniških zvez, zastavljamo vprašanje zakaj italijanska državna uprava ves čas okupacije od i. 1918 do 1945 ni našla sredstev za modernizacijo in preureditev tržaškega železniškega vozlišča ? Ni naš namen, da na tern mestu posežemo v tehnično stran izvedbe načrtov, prav tako zadeva po finančni strani še ni tako daleč dozorela, da bi lahko rekli kaj več, kakor da bo izvedba vseli štirih navedenih projektov zahtevala izredno velike svote, ki bodo v sedanji dobi težko na razpolago. Pač p« je mogoče navzlic temu priti do nekih zaključkov, ker je podana osnova za presojo. Iz celotnega članka in priloženih kartic neizpodbitno sledi, naj bi se vse to izvršilo le, če bi Trst in pretežni del Julijske 'krajine ostala v Italiji. Toda vsi statistični podatki in vse stvarne okoliščine govore, da potem načrti Se dolgo ne bodo mogli biti uresničeni, ker 1. Italija nikakor ne predstavlja tržaškega zaledja; 2. Jugoslavija ne bi podpirala italijanskega, torej tujega pristanišča in bi se posluževala drugih pristanišč; vrb tega bi skušala pritegniti zlasti v sosedno Reko promet iz svojih zalednih držav, posebno Madžarske, Avstrije in Cehoslovaške ter mogoče tudi iz Romuni ie in zapadne Ukrajine; 3. sčdanje stanje tržaškega prometa pa ne dovoljuje tako velikih preureditev ker bi bile predrage in ne iti nikomur služile It n redolili treh točk se da izvajati sklep, da v primeru, če ostane Trst italijanski ali postane mednarodna luk«, promet pristanišča in železnic ne ito nikdar tako narasel, da bi presegel zmogljivost sedanjih pristaniških naprav in storilnost obstoječih železniških prog. Preko navedenih argumentov ni mogoče preiti. Četudi bi Italija še tako podpirala težnje njej naklonjenih t ržaških gospodarskih krogov in bi uživala pri tem vso podporo zapada — vendar ne bi niti”,, mogel prisilili Jugoslavije in njenih sosed, da se morajo posluževati tržaškega pristanišča. Zmaga v letu 1915. je tolikoj prečistila položaj v Evropi vobče, in v Podonavju in na Balkanu še posebej, da se nima Jugoslavija ničesar bati. Torej; SnT-rU. opisani v «/J I rafjieoo ne hoilo nikdar ostvarjrni, čr pripade Trst Italiji, ker ne ho za ostvaritev nastopita potreba. Ker so baS za- -- X|ma sklenjena nova trgovinska in plačilna pogodba za leto dni. V Tokiu se bo v ponedeljek pričel proces proti 'glavnim vojnim zločincem. Delavci tovarne testenin v Subotici še dalje tekmujejo ker je bila proizvodnja tovarne v teku prvomajskega tekmovanja povečana Na glavni železniški postaji v Sarajevu se je včeraj vršila svečanost, na kateri so bili proglašeni delavci — udarniki in po-hvaDeni delavci predloženi za nagrade. V mestih in vaseh Makedonije se neprestano vrše protestni mitingi proti pre ho-vavi strokovnjakov Britanije. Amerike i.i Traru :e glede vnrošanin razmeiitve med Jug slavijo in Italijo Irtudst vo Mak -d': nije /uTueva da se Juli iška krajina s Trstom brezpogojno priključi k Jugoslaviji. Vprašanje Palestine je zavzelo tako širok mednarodni obseg, da je nemogoče, da bi ga rešili Anglija *h Amerika sami Upirata se pa vsakemu reševa «ju s sodelovanjem drugih velesil ali ZN, ker se zlasti Anglija boji za svoje strateške interese Palestina bi za Anglijo v strateškem oziru postala posebno važna ko bo morala izprazniti Egipt, kj-r so po. pogodbi jz leta ang'eške čete, ki kontrolirajo vse važnejše to'ke Te angleške čete stražijo v glavnem Sueški prekop Po koncu vojne je pričel Egipt postavljati zahteve po sprem m hi angloegjptovske pogodbe in po umiku britanskih čet, ker se to „e sklada z neodvisnostjo Kginla k, je enakopraven član ZN Anglija je > pHtnnili razlogov na to pristala, čepi a v po Bevino-\ih besedah »nerada« Zaradi tega sklepa britanske ' ade se je vne'a v spodnji zbornici silita dettata, v katero sla zlasti posegla Churchill in Eden Oba ^hi nasprotovala umiku iz Egipta in obtožila vlado 'a bo »pokopala britanski imperij«. Eden je dejal, da bi smel biti Egipt Veliki Brtaniji samo hvaležen, I,e Pa da i)i postavljat take zahteve Toda ogipovsko ljudstvo od svojih zahtev noče rt Istopiti In očita svoji vladi ki jo vodi veleposest-'dk Siilky paša da je proti Angležem preveč popustiva. Zaradi lega ie vlada zaRa v težave Angleži fce poskušajo na vsak način izmikati takojšnjemu "miku, ki ga zahteva Egipt. Zdaj pravijo da bodo QfihUi ob Sueškem prekopu, dokler ne bo Egipt sam sposoben da ga brani. JToli temu pa je nastopil sam •sulky paša. Vendar si Anglija že išče nadomestila za Egipt 'as|a ga j0 v cirenajki in zato zahtevala na konfe-latu-i zunanjih ministrov v Parizu Cirenajko zase. ievin je izjavil, da jo Velika Britanija med vojno obljubila Arabcem svobodo in da mora zdaj svojo obljubo izpolniti. Če pomislimo, kolikokrat je obljubila angleška vlada svobodo Indiji pa ji je doslej še ni dala, moramo videli, da te Revìnow besede ne morejo biti iskrene. Drug dokaz zn to je Tmns-jordanijn. Velika Britanija je izročila varilskemu svetu ZN vse mandate nad področji ki jih 'je sprejela v oskrbo l»o prvi svetovni vojni. Edino izjemo je napravila v Trans Jordaniji, češ da bo postala neodvisna, ker je že zrela za to. Zaradi važnosti ki jo ima Transjor-danija za Anglijo, so se takoj spočetka pojavili dvomi v iskrenost tak? izjave. Angio-tranjordanska pogodba. ki ie bila podpisana kmalu nato je te dvome potrdila. Po tej pogodbi bodo ostale v Transjorda-niji angleške èciv, britanska letalska oporišča itd Neodvisnost Transita danije je torej samo na papirju; enako bi bilo gotovo s Cirenajko. Toda Anglija se ni ustavila pri Tranjonlanlji Njen cilj je blok arabskih držav pod njenim vodstvom koi protiutež prati dvema najmočnejšinia a-rabskima državama Egiptu in Sa udovi Arabiji, ki hočeta voditi samostojno politiko. Prvi koiak k temu je tesno zhl'žanje med Transjordanijo, ki postaja nekak center tega angleškega arabskega bloka, in Irakom katerega prestol bo po smrti sedanjega kralja pripart I trairsjordanskemu emirju Abdu'lahu Napovedujejo v bodočnosti podobne pogodbe med Transjordanijo in Sirijo, kjer se je Anglija spretno iznebila Francije. Tako bi bili Arabci razdeljeni v dva približno enaka nasprotna tabora. Enotnost a-rahskih narodov bi bila razbita. , Problem bližnjega Vzhoda postaja zapleten Rešili ga bodo lahko samo narodi, ki na tem področju prebivajo, sami, če bodo enotni in složni, = 4 Siudsfti tattili fi nedelja Mavhinje, Cerovlje Vižovlje, Komen 1000 udarnikov ie opravilo v Irrli vaseh: delovnih ur 5279 očisiilo materiala 1.144 m5 v skupni vrednosti : 341000 lir ★ LI s Hi JllifP' -s:. 16. avgust 1914 Jasno poletno jutro. 16. avgust 1944. Ribiži, vaščani iz Sesljana, so ravno pozajtrkovali in se odpravljajo na delo. Ob petih zjutraj je. Naenkrat: Ropot tankov in kamijonov in drdranje motornih koles. Prestrašeni pogledajo skozi okna, SS-ovci so pridrveli iz Trsta /v družbi svojih fašističnih oprod. Nekateri poskačejo z vozil in gredo z naperjenimi brzostrelkami proti sosednjim Vižovljam. Drugi nadaljujejo pot proti Cerov-Ijam, Mavhinjam in Medji vasi. V trenutku so vse štiri vasi obkoljene. Rezki surovi ukazi. Tu pa tam slišiš prestrašen krik matere in pretresljivo ihtenje otroka. Nekateri so še spali. Zbegani si hite natikati svoje revne oblekce in obuvala. Okupator je neusmiljen. Sežene jih skupaj na trg • in jih kakor čredo podi proti Sesljanu. Zvečine so starci, žene, otroci. Moški, ki so bili mobilizirani v italijansko vojsko, so, ali že prej ali po zlomu fašistične Italije, odšli v partizane. Kar jih je bilo še doma, so že prej odromali v nemška koncentracijska taborišča. V Sesljanu, Otroci sp stiskajo k materam in starčkom, ki gledajo s stisnjenimi usti proti svojim vasem. Dim se pokaže nad njimi, Nato ognjen zubelj. Rdeči petelin zapoje s streh. Otroci in matere planejo v jok. Starčki, možje strmijo v sireči požar in stiskajo pesti. Sem pa tja se komu pocedi nema solza po licu. Pred več ko tisoč leti so prišli njihovi dedje v te kraje. Obdelovali so njive in vinograde, gojili sadovnjake, redili živino in ribarili. Zdaj se potaplja delo njihovih žuljavih rok v imenu tisoč in dvatisočletne kulture v objemih ognja... Do večera so morali nemo strmeti v delo fašističnega razdejanja. Čakali so s tesnobo v srcu na svojo nadaljno usodo. Zvečer je prišel ukaz od okupatorjeve komande v Trstu: naj gredo, kamor hočejo, kakor cigani. Po tisoč in več letih so jim porušili njihove domove, zdaj naj gredo beračit, starci, žene in otroci. Usmilili so se jih sosedje, sami siromašni, in jih sprejeli pod svoje strehe. Štiri dekleta je vzel okupator s seboj, odgnal jih je na prisilno delo v Nemčijo. Vzel bi jih bil več, toda pravočasno so . se mu poskrila_____ • > Taka je bila usoda štirih kraških vasi ob slovenski morski obali... 2. junij 1946. Lepo pozbopbmladansko jutro v Sesljanu. 2,-junij 1946. Po sedmi uri privozi vlak iz Trsta. Iz njega poskače: množica ljudi, sami veseli, vedri obrazi. Mladina je povsod prva. Saj pa je tudi »Mladinski teden«. Toda tudi resne može in žene vidiš med njo, znane obraze delavcev in uradnikov, kulturnikov in funkcionarjev -ljudske oblasti. Vsi ti so prihiteli' da pomagajo čistiti ruševine, da pomagajo pri gradnji onega, kar j6, porušila in požgala nacistična in fašistična svojat. Ruševine Vižovelj so okrašene z zastavami. Godba iz Mavhinj zaigrri nekaj močnih in vzpodbudnih pesmi. Z nasprotne strani, iz Tržiča, prihajajo kolone zvestih Tržičanov, delavcev iz ladjedelnic, tovarišev in tovarišic Prišlo bi jih več. toda Zavezniška oblast jih ie zadržala, kakor tudi vozove in vprego, ki so jih peija'i s seboj za pomoč pri odstranjevanju ruševin. Zmerom več je ljudstva. Od povsod, iz vse okolice prihajajo. Iz Devina iz Zgonika, iz Sv. Križa, iz Nabrežine, iz vasi nižje Furlanije. Med njimi vidiš vrle garibaldince v rdečih rutah okoli ramen, stasite Kraševke živahne Italijanke iz Trsta, očarljive Furlanke, slovensko i ibiče in kmetovalce’, .intelektualce in delavce, vse pomešano med seboj’ razigranih obrazov, vse v toplem in prisrčnem tovarištvu. Začudeno strmijo s kamijonov obrazi civilnih policistov z zavezniškim kapetanom na čelu, ki so pričakali delovne množice na kolodvora... Z delom je treba počakati. Zavezniški oficir si očitno ni na jasnem kaj storiti. Morda tudi ne razume prav, kaj jo prignalo tako množico ljudi vseh slojev, Slovencev. Italijanov, Furlanov delat v nedeljo v te požgane vasi. Pa saj je v Ljudskem vrtu že dolgo razstavljena hišica, ki se zgradi lahko v štiri in dvajsetih urah. To je -res. Toda Zavezniška oblast je tu že leto dni. razstavljena hišica v Ljudskem vrtu je res lična in verjetno tudi udobna, toda ruševine Vižovelj, Ćerovelj. Mavhinj in še desetine in desetine drugih vasi molijo še zmerom svoje črne, ožgane stene nemo v zrak Morda je zavezniški oficir razumel to nemo obtožbo vsekakor jo prišlo čez dobro uro dovoljenje — v Cerovlje celo še pozneje — da sme množica pričeti z delom ... Ruševine se čistijo Nestrpno, toda disciplinirano so čakale množice, razporejene po vseh treh vaseh in v skupinah po hišah, na dovoljenje Zavezniških oblasti. Komaj je prišlo, so zapeli krampi in lopate in v smehu in šalah so leteli drobci ruševin in porušenih hiš skozi okna' in vrata na kupe, iz teh pa na vozove, v samokolnice in na vozičke vseh vist. Domačini so jih odvažali na cesto, ki so jo z njimi posipali. Toda videl si tudi naše ljudi iz Zgonika, s Sv. Krža in iz se mnogih drugih okoliških vasi, ki so prihiteli s svojimi vozili pogorelcem na pomoč. Nekateri so vstali že ob .J. uri ponoči in so bili po štiri ure na poti, vse to iz zveste solidarnosti do svojih trpečih sobratov. Nemara se je pri tem komu od maloštevilnih skeptičnih gledalcev posvetilo, odkod siloviti polet delovnih množic v sosedni Jugoslaviji, v prvi vrsti mladine, ki zdaj s tako čudovitim elanom hiti graditi progo Brčko—Banoviči, kamor jo pohitela tudi primorska mladinska brigada. Kdor ni imel ne krampa ne lopate, je grabil sesuto kamenje in zdrobljeno opeko kar z golimi rokami jn ga metal na kup. Tovariš, že nekoliko osivel, znan in zasluzen. prosvetni delavec, je krepko zajemal v družbi z dvema brhkima .Furlankama z lopato drobce ruševin, in čeprav mu je lil pot z obraza, je vendarle Segavo pripovedoval razne zgodbe. Slok Garibaldinec jo. vneto tekmoval z visokim funkcionarjem naše ljudske'oblasti, medtem kn sta se dva mlada, tržaška delavca vzajemno trudila z našo. pevko iz radia pri nakladanju ruševin na voz.' Krepak slovenski ribič se jo, vajen trdega dela. mirnogi edo pogovarjaj d novicah iz sveta, medtem ko je kmečki fant iz..Zgonika odvažal s svojima \oloma cele vozove ruševin na. bližnjo cesto in zraven pripovedoval tovarišema ki sta mu pomagala stresati material z voza, svoje doživljaje iz partizanske borbe. Crkòstayoc iz naše tiskarne je pripeljal, kakor še mnogo drugih, celo rodbino s seboj in vsi so čvrsto 5 JCiudsm tedni* ja 1946 J Dolg vlak je jutru pripeljal udarni-* ke v Sesljan. ' rn'ad°?tna pesem je spremljala dela in obno ne množice, ki so same prihitelo na pomcjČ S )odi,1ii vojni prizadetim. Toda... množico je k sn^ doslej sprejela »slavna« Civilna policija. G11^ 50 jo poslali, da vidi, kaj se vendar tu godil prijeli za delo. I,efat-sko vzajemnosti med mestom in deželo,'Ucem’ kmetom in intelektualcem, med Skf.1- Italijanom hi Furlanom,’ si težko zamisliš, r0 |e ustvarila skupna borba za svobodo in zđaFj P°h'dilo skupno delo na (n udarniško nedelM,'0. smo prepričani, da kakor je prihitel ziUtni delavec na pomoč vaščanu l)o tudi lafKaJ delavcu, ki je obsojen na brezposelnost : a’*a' s svojo družino brez kt uba ... Te/ie in rezultati ■. To jo bila pn4n''s^a nedela v coni A in gotovo ni mogi* f ^a^lzac'ja dela v vsem popolna. Primanjkoj Pj^dvsem orodja in mnogi izmed skoraj iisOT ''ev m tovarišic so prijeli kar z golimi roka e'n- Toda delalo se je in tudi rezultat je wL '!'° Pričakovanje ■zadovoljiv. Praktično so bilef,? c*0 kraja očiščene, razen ene same hiše. t 1 ' _mnramo, da so pohitelo druge množkf.' Komen in drugam na udarniško delo Dj iJ'a P'uv ni nihče računal s tako velikim-doa 0 le so leteli sem in tja in pot je lil z o« ‘ nehoteno tekmovanje je samo podžigalo A , ' . >» *e po opravljeni nalogi po H. uri ■ <:n'; kosS’a. so sedeč, na kamnu ali odkrW ,K , 11 Pa,'ohku. s krožnikom na kolenih, j,.'',0'J(:'° mZflhii.v-aval«, marveč nasprotno, zdaj so M na takega letele puščice, in se je marsikdaj Pohvalil, koliko je naredil, če ga že ni| ;pf)hv<‘>lili kdo dragi. Naj navedemo 4.''azu,ti'tov: V Mavhtnjah je delalo 57 delavce'}/;0 12 iz Tržiča In 358 iz nabrežinskaga oktC, 487 delavcev je opravi’o 2922 delovnih urA . sr,in najmanj 146.100 li- ram vrednosti za mi vreunesu za ^ 'n ^.000 liram za voznike. Z vozovi je bilo 0 A "i'1 materiala, sor-tiranega je bilo 8- ^1 prečiščenega ler pripravljenega za odvoz 1 ' 's8uPno torej 665 kubičnih metrov. V Gerovljah je iz Tržiča in 149 i* rej 306 udarniko'' okraja 1549 dclovH* V Vižovljah jo iz Tržiča in 64 iz 1’ 127 delovnih moči-vrednosti 30 000 IF 28 'Kdavcev iz Tista, 127 i' lslioga okraja, skupno to-'ozniki iz nabrežinskega 1 zo lO.r.OOO lir vrednosti. |i 88 delavcev iz Trsta, 2' A ^a okraja, skupno torej napravilo 5o8 klovnih ur v hovno rast. Po^Jkioč, A0,0 domove v prijetni zavbšti, da je v. k'A n ne k'ono pred nobenimi ovirami, n1(,1jkjer A'* A1 hrafov onstran črt smrti, ki hoče loboda, kjer io domovina, . Prav, da so jo poslati. Bodo vsaj ti iz južnih krajev videli, kako se" mora ljudstvo samo brez »ob-Ijubljane pomoči«, lotiti obnavljati to, kar so mnogi od njih v imenu dvatisočletne kulture, pridno rušili. Le vidijo naj odločno voljo,našega ljudstva, ki hiti kljub »častni straži« z godbo na delo. O »Borili smo se za Jugoslavijo — za Jugoslavijo smo prelivali kri.« Kam večjega dokaza naše volje, naše edine želje! Naša pot pa je ravna in tudi barantanje z našo zemljo, tudi špekularttstvo s prelito krvjo nas ne bo odvrnilo bd nje. Vse naše delo je delo za Jugoslavijo, za svobodo in blagostanje. V treh požganih vaseh .je delalo torej skupno 968 udarnikov, ki so opravili 4979 delovnih ur (plus 3C1) prevoznih ur), premetali in "pospravili so 1.144 m3 materiala ih s tem podarili žrtvam fašističnega terorja 343.000 lir vrednosti. Po delu oddih in veselje V Mavhinjah je bilo skupno kosilo. Pridne roke so pripravile okrog 600 kosil, »pašto šuto« z golažem, na razpolago so bila tudi trdo kuhana jajca in sir s kruhom Junijsko sonce prijetno pripeka. Ljudstvo se je zateklo k počitku v senco ruševin ali pod sosednja 'drevesa. Za žejo so bile naprodaj češnje, pa tudi kozarec dobrega domačega vina. Tvorijo se skupine mestnih delavcev, vaščanov in intelektualcev. Vneto razpravljajo o storjenem delu. Smeh in šala sta za začimbo. Ob 16. uri se zbero udarniki na trgu v Mavhinjah. Na stopnišču ruševin visoke hiše se postavita dva delavca z italijansko in slovensko zastavo s peterokrako zvezdo. Godba zaigra nekaj znanih in priljubljenih pesmi, z balkona pa spregovori več . govornikov, ki povdarjajo pomen skupnega dela in bratstva med podeželjem in mestom, med Slovenci in Italijani, med delavci, kmeti in intelektualci. Tov. Janko Furlan je pozdravil navzoče v imenu zadružništva, tov. Albin Zabric je spregovoril za sindikate, Ado Vižintin »Slavko«, iz Nabrežine pa je proslavljal skupnost Garibaldinccv, tržiških delavcev in Tržačanov z vaščani, katerih domovi, še zmerom požgani, kličejo po obnovi, kateri so danes udarili temelj v skupni zavesti delavec, kmet in hitelektualec. Ljudstvo je z navdušenjem sprejemalo besedo svojih govornikov, vzklikalo je bratstvu med Slovenci in Italijani, Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in njenemu voditelju marša’u Titu. Po končani svečanosti je mladina pohitela ob zvokih mavhinjske godbe na vozovih in peš proti plesišču, ki je bilo postavljeno med Cerovljami in Mav-hinjami, in se po trdem delu zavrtela v veselem rajanju. Z večernimi vlaki so se udarniki vrnili v vse smeri na svoje domove. Začetek je bil storjen in želja tako domačinov Pogorelcev kakor tudi ljudstva, ki jim je prihitelo na pomoč, je bila enodušna: še čim več takih udarniških nedelj, še čim več takih udarniških dni! Udarniška nedelja je bila najiepša manifestacija volje vsega delovnega ljudstva Trsta. Tržiča in vseh okoliških krajev, da se priključita Trst in vsa Primorska Federativni ljudski republiki Jugos'aviji ter ponoven glasen opomin Konferenci in njenim soudeležencem v Parfžu. da hoče in zahteva to ljudstvo svojo pravico, za katero se jo tako dolgo borilo in toliko žrtvovalo. VI. R. Mladina je praznovala; prvi dan'mladinskega tedna. dan bratstva in edinstva z udarniškim delom. Že ob štirih zjutraj so se slišale v oddaljenih vaseh budnice s harmoniko. Mladina je naglo vstajala in se udarniško pripravila na pot. Pri tem ni pozabila svoje zastave ne krampov ne lopat. Okrog 530 so že pričele prihajati skupine iz raznih vasi ter šle skozi Sežano na določeno mesto. Točno ob šestih j0 bila že vsa m’adina zbrana na zbornih mestih, v Šmarjah, Križu Dobravljah; Dutovljah: Skopem in Kraini vasi. Pridrdrali so kamioni in odpel'ali mladino na delo. Takega navdušenja sežanski okraj še ni videl. Plapolale so zastave igrale harmonike, mlada grla pa so pela v zgodnjem pomladanskem jutru. Ko so kamioni vozili skozi vasi. jih je povsod pozdraviialo ljudstvo in mladina, ki jih je pričakovala. Okrog 500 mladih in zdravih ljudi, polnih volje do dela, je prispelo in navdušeno pozdravi'« porušeno in požgano vas Komen Tu smo se pridružili mladini goriškega okraja in openskim de'avcem. Disciplinirano pod svojo zastavo so šle skupine na delo. Zapele so lopate in krampi. Nekateri so kopali, drusri so nakladali na kamione in vozove, tretji nosilj kamenje. Čez cesto pa "si videl vrsto mladink ki so si iz roke v roko pridno podajale težke kamne. Nemogoče je označiti, katera vas se je najbolje izkazala, ker so prav vso vasi disciplinirano delale. Naj omenimo mladino iz Kazelj ki ima doma sama dovolj dela pri obnavljanju svoje nožganc vasi. Kljub temu pa se je odzva'a in prišla prostovoljno na čiščenje ruševin v Komen. Ob eni pdpoldne se je delo prenehalo, mladina se je uvrstila v povorko in pod zastavo odkorakala, da se malo odpočije in okrepča. Popoldne je prišel komenski orkester in mladina je zaplesala. Nato je spregovoril predsednik openskega okraja, ki je poudarit, na j nam bosta odslej kramp in lopata orožje pri udarniškem delu pri obnovi naše porušene domovine. Spregovoril je tudi član komenskega okraja. Izrazil je priznanje za delo ter poudaril bratstvo in enotnost. Z vzkliki maršalu Tilu in Jugoslaviji smo se poslovili od gor iške mladine in openskih delavcev ter se s pesmijo na ustih vračali domov s kamioni. S prostovoljnim đe’om je mladina sežanskega okraja pokazala in potrdila da ima trdno voljo skupaj z vso ostalo mladino Slovenije in Jugoslavije graditi srečno doomovino vseh jugoslovanskih narodov. | K i' g Tisoč -udarnikov je zaključilo Udarniško nedeljo —-dan posvečen ljudstvu, njegovi domovih!, njegovi svobodi s srečnimi brati. Tri zastave so zaplapolale ha ruševinah. Druži jih zvezda — bratstvo — ih rdeč simbol dela za napredek. 'T Po počitku spet na delo. Ruševine kličejo, kličejo... spet so zapele lopate in krampi in spet so odmevali udarci prijetni za uho — delo, delo — po velikem vzgledu bratov V svobodi. Ob uri spet okrepčilo, zraven pesem in partizanska udarna na harmoniko. lako poteka udarniška nedelja. Delamo, ker vemo, da delamo za svoje brate, za sebe. za svoje ljudstvo, za bodočnost. A Naša mladina je vodila oborožen boj, danes vodi v novem delu. Hotela bi pokazati, česa je zmožna, toda znova so ji nadeli okove, kajti njen nastop je nekomu nevaren. Res, nevaren je novemu fašizmu, ki ga bo strla kot je starega. K Krepki mladeniči, fantje s Krasa, od morja, Italijani iz Tržiča, so še pred nedavnim na svojih ramah nosili puške in strojnice in širom naše zemlje bili fašističnega sovraga. Zmagali so. Danes, ko se oblast ne zmeni za usodo naših' brezdomcev, vihte iste krepke roke lopate in krampe, da ustvarijo svojemu rodu bodočnost. ^ Kosilo. Po urah dela rabi telo počitek in okrepčila. Reda je po kraških požganih vaseh. Toda. bilo je vedno dovolj za borce, zadnja drobtina pri hiši, vedno bo tudi za delavce dovolj. R A 4 I 7{oman VIKI BAUM Poslovenil FRAN ALBRECHT Čang Ah-Tai se je rodil v čolnu in preživel svojo mladost na reki Ko se je sprl s stricem, je s:bežai in se pridružil nosačem ki so prenašali «o^podo v tempel j na aoro. Kmalu pa je odšel dalje in prispel v velike mesto ob 'morju. Tam je postal član ceha nosačev; toda dolgo ni vzdržal. Kot član ropaiske tolpe je ujel bogatega bančnika Wu-Tsinga in za odkupnino zahteval, da ga nastavi v svoji bank1 d,' v na jugu v mestu ITaukovu ob Zapadnem jezeru Cang se je tako povzpel v enega naj-bogatejših in najvplivnejših mož na Kilaj-skem Prvo vzgojo mu je da! njegov šef bančnik Wu-Tstng, kmalu pa je poklical k sebi svojega nekdanjega učitelja ki ga je v enem letu toliko izobrazil da je lahko bral časopise, razglase in pogodbe Odslej se tudi ni imenoval več Ah-Tai, marveč Bo-Gum. kar pomeni dragoceno zlato V svojo hišo je povabil svoje sorodnike in jim nudil razkošno življenje. V želji po lastni družini )e zastavil vso svojo voljo, da mu je eden najodličnejših gospodov v provinc! dal svojo hčer 1 .ilieno za ženo. ko je Cang Bo država prihranila 400 milijo-nov din. Pripravljeni pa so še drugi načrti, med drugim načrt za avtomobilsko cesto od Beograda do Zagreba. Slovenska mladina je v predkongresnem tekmovanju pokazala pozitivne uspehe. Prispevala je dva milijona sadnih dreves, zasadila 200.000 sadik. Na delo pri gradnji mladinske proge Brčko-Banoviči je odrinilo iz Slovenije nad tisoč mladincev in mladink, pripravljene pa so še nove skn-pine. Dovršene so priprave za elektrifikacijo Bloške planote. Poleg tega je mladina Slovenije nabrala pri raznih akcijah nad .1 m pol milijona kg starega materia- la v vrednosti nad 3 mil. din, v gotovini pa. še 1 in en četrt milijona din za razne dobrodelne namene. V tisoče gre število njenih kulturnih prireditev, predavanj, stenčasov, v stotine pa šahovske prireditve, skupni izleti, fizkultumi nastopi in knjižnice. Prvega maja je bila izročena prometu liška železnica, ki je bila med vojno porušena, da je ne bi mogle izkoriščati okupatorjeve vojske. Pri gradnji te proge so tekmovali mladinci, delavci, kmetje, inženirji in tehniki. V osmih mesecih so položili ifio.OOO novih pragov in nad 17 milijonov kg novih tračnic. Mladinci, pionirji, inženirji in tehniki so napravili nad diva milijona delovnih ur, od tega nad 20ft.00i) prostovoljno. Tudi v finančnem pogledu se položaj urejuje. Po sklepu vlade LRS bo meseca junija izplačanih Ì0 milijonov din obveznic za dajatve v naravi ■med nar. osvobodilno borbo. To bo prvi obrok na račun dajatev, ki jih je slovensko ljudstvo prispevalo v borbi za svobodo. Označeno vsoto bodo prejeli kot prvi obrok tisti kraji, ki so bili najbolj prizadeti v vojni. Pri odločanju, kateri kraji pridejo v poštev za izplačilo, bodo sodelovali tudi ljudski odbori. Obveznice se bodo vnovčevale pri Denarnem zavodu Slovenije v Ljubljani. V prvomajskem tekmovanju so dosegli pomembne uspehe zlasti slovenski rudarji. Tekmovalna komisija pri .ministrstvu za Industrijo je ugotovila, da je najboljši slovenski premogovnik rudnik Zagorje ob Savi, ki obratuje v velikih globinah z razmeroma silnim pritiskom vode. Temu rudniku je bila poklonjena zastava in še denarna nagrada 30.000 din. Rudnik v Trbovljah je prejel 25.000 din, rudnik lignita v Ve lenju 15.000 din, rudnik Rajhen. burg 10.000 din. Odlikovanim štirim radnikom slede v zapovrstnem redu še rudniki: Hrastnik, Zabukovica, Laško, Liboje, Kanižarica fn Krmelj, dočim se morajo borit) z večjimi težavami rudniki: Pečovnik pri Celju, Oto-ee«, Vrh, Globoko In ljutomerski rudniki. Rudarji, so podaljšali delovno .tekmovanje za nadaljne tri mesece. Pred vojno jc imela Slovenija 60 glavnih autotrnsnih prog ki s0 redno obratovale. V prvih treh in pol mesecih po osvoboditvi je bilo obnovljenih 32 prog torej nad polovico, in to kljub slabemu, nezadostnemu in obrabljenemu avtoparku. Domači krajevni promet razpolaga danes s 60 avtobusi. Od teh jih vozi 46, v popravilu jih je 14, dočim je v Avstriji še okrog 28 avtobusov, ki so jih odpeljali Nemci ob umiku okupatorskih vojsk, v teku je akcija, da se nam ta vozila vrnejo. V bližnji bodočnosti je predvideno obratovanje 130 avtobusov in 500 kamionov za tovorni promet. Avtobusni centri so: v Ljubljani, Mariboru, Celju, na Rakeku, v Lottateli, v Šoštanju. Brežicah, Kranju, Prevaljah in Mozirju. V zadnjem času je bilo osnovanih več zavodov, med njimi Geološki in Projektivni zavod Stove-nije. Naloga prvega je vsestransko sistematično in s sodobnimi znanstvenimi metodami podprto raziskovanje površinskih in globinskih delov zemlje za potrebe rudarstva, poljedelstva, gozdarstva in drugih gospodarskih panog, kakor tudi hidrografskih razmer in termalnih, odnosno rudninskih vrelcev. Ta zavod bo izdelal geološke zemljevide Slovenije s posebnim ozirom na gospodarske potrebe dežele. Napravil bo analizo zemeljskih plasti po sestavi in starosti zemlje, stare geološke karte Slovenije, ki so bile izdelane v drugi polovici preteklega stoletja, ne ustrezajo več sodobnim zahtevam. Potrebno je, da se vse področje Slovenije na’ novo preišče. Osnovne geološke karte bo treba izdelati za vso Dolenjsko, del Notranjske, za zapadne predele^ med Savo in Dravo, za področje Radgone In vzhodno od tod ter za Istro. Geološki zavod bo napravil tudi petro-grafske karte, ki so potrebne pri gradnji železnic, cest, jezov in vodovodov. St. K. ttmetijski nasveti Kako vokladamo inuin Suša je v preteklem letu zadala hud udarec naši živinoreji. Zaradi pomanjkanja zdrave In sočne krme se je razširila našim živinorejcem dobro znana bolezen goveje živine — kostolomnica. Zunanji znaki te bolezni so sledeči: žival telesno oslabi, vedno leži, težko vstaja, noge postanejo skrčene in belane; žival liže zidovje, zemljo in svojo lastno calino. Najboljše zdravilo proti ko-stotomnici Je zdrava in sočna krma ter dodatek krmi določene količine mineralnih snovi: apna in fosforja. Najbolj prikladno zdravilo, ki nadomešča apno in fosfor, je klajno apno. Klajno apno vsebuje dve omenjeni mineralni snovi v taki obliki da ga živalska telo lahko asimilira (izkorišča). že od nekdaj je klajno apno preizkušena krma za vse domače živali, torej tudi za prašiče in perutnino. Pri perutnini pospešn-je nesenje jajc (zdravilo za tiste kokoši, kj nesejo jajca z mehko lupino). Klajno apno se uporablja tako da se preprosto pomeša med krmo n. pr. med rezanco. Odraslemu govedu damo na dan 2 veliki žlici prašičem po eno žlico, perutnhnl pa se primeša dnevno med pi-čo primerno količino. V zadnjih letih je pri nas primanjkovalo klajnega apna in tudi cene so bile previsoke. To leto pa naši kmetje potom svojih Zadrug lahko dobijo zadostno količino te dragocene snovi. Vprašanje: Hotel bi vedeti kateri pripomoček je proti griži, ki je napadla moji dve kravi? (A* M. Sežanski okraj.) Odgovor: Vzrok griži pri goveji živini spomladi je navadno nagla izmenjava krme (prva pomladanska paša), velika množina sočne in sveže krm« (detelja, lucerna) zmrznjena in na splošno pokvarjena krma, nezdrava voda (kraški kali), pokvarjena prebava, prehlad in razne nalezljiv® bolezni, če je vzrok griži krma, se jo o-zdravi, ako se menja živini krma. Ako so pa dragi vzroki, moramo živini padati kako čistilno sredstvo, n. pr. odgovarjajočo količino grenke soli, Glaubevjeve soli, olja in drugega. Vprašanje: Na jeziku kokoši se redno vsako leto pojavi poseben izrastek — pri nas imenovan »pika«. Navada je pri nas da »piko* kar enostavno z roko odstranimo. Zdi se mi da živalce pri tej operaciji preveč trpe in da v večini slučajev tudi zdravju škodi. (A. S. Okraj Kozina.) Odgovor: Gre za zelo razširjeno bolezen pri perutnini, posebno v spomladanskem času, pri naglem prehodu iz suhe v svežo in sočno hrano. Bolezen imenujemo »nahod« ali »piko«. (Čips ali Pips). Iz nosnic teče nosni katar (smrdljiva sluz), ki nosnice večkrat zamaši, tako da mora žival dihati skozi kljun. Bolezen se včasih razširi na ustno duplino in na jeziku se pojavi omenjena »pika«. Odstranjevanje te izrastlinc povzroča živali hude bolečine in posledice sp da se žival nekaj časa zelo težko hrani in zato opeša in večkrat tudi pogine. To bolezen zdravimo tako, da izpiramo kljun in nosnice s 3% raztopino kiov-kislega kalija ali z mazanjem o-bolelih delov z oljem. Dr. Fran Juriševio S Tifom v borbi - zmaga, s Tit-om v miru - obnova! Pismo iz Slovenije Napredek v delu in obnovi ZENSKI KOTIČEK C zašiiti mater in otrok v ZMffi 8. junija 1941 leta, torej še v teku velike Domovinske vojne ji izšel Ukaz, ki razširja in utrjuje zakon o zaščiti matere in otipka iz leta 1930 Ta odredba predstavlja najpopolnejšo rešitev vprašanja materinstva, zakona in družine. Velika Oktobrska revolucija je priborila tudi ženi ogromne pridobitve zaradi katerih se je sovjetska žena tvorno vključila v delo za utrditev sovjetske iblasti. Množično sodelovanje sovjetskih žena' v velikem gospodarskem delu je sovjetski državi omogočila, da je okrepila zaščito materinstva in otrok. Omenjeni Ukaz iz leta 19ii stremi za tem, da okrepi družino, da pomnoži število otrok Leta 1930 je bila uvedena v SSSR podpora materam s številnimi otroki; zdaj pa dobijo matere podporo že po rojstvu tretjega otroka. Tudi število žen. ki dobiva to podporo, se je zdaj povečalo." Določena je tudi državnp pomoč ženam brez moža. za vzdrževanje in.vzgojo otrok, ki se izdaja že od prvega otroka dalje. Taka žena pa tudi lahko odda otroka v deč.je ustanove popolnoma na račun države, Pomoč. ki se ji daje pr i otrokovem rojstvu, je gotovo trikrat povečana. Delavkam in ženam, ki so v službi, je povečan porodniški dopust. Po četrtem mesecu nosečnosti ne sme biti žena zaposlena z nadurnim delom Starši s številnimi otroki plačajo polovico za svoje otroke v vrtcih in jaslih V' veliki meri se širi v SSSR mreža vsakovrstnih ustanov za zaščito materinstva. Močno se tudi veča izdelovanje otroških oblek, obutve predmetov, ki so potrebni za' higieno otrok. Upoštevanje in spoštovanje, ki ga izkazuje sovjetska vlada ženi-materi, se z’asti odraža v tistem delu zakona ki govori o visokih znakih slave tri herojstva za, mater , z nnrogimi otroki:. Odlikovarije materinstva 11. stoprrje prejme mati. ki je rodila in vzgojila 5 otrok. Odlikovanje materinstva 1 stopnje prejme mati, ki je rodila in vzgojila C otrok. Red materinska čast prejmejo za nagrado matere, s 7 do 9 otroki Mati, ki je rodila 10 otrok, pa dobi naslov mnti-junnkioja. Odlikovanje z omenjenimi redovi se izvrši, ko zadnji otrok doseže starost enega lota in če vsi ostali otroci te matere1 še žive. Samski državljani in državljani brez otrok ali z enim samim otrokom morajo plačevati davek. . ' Znatne spremembe so vnesene v zakonodajo o zakonu in družini. Samo registrirani zakon nalaga dolžnosti • in pravice soprogov. Neregistrirana zakonska razmerja nimajo pravne zaščite Mere in zakonski akti sovjetske vlade so na ta način pomembna’ stopnja na poti nadaljnjega izboljšanja zaščite materinstva in otrok ter pogoji za ustvarjanje močne, složne družine Važnost počitka za naše zdravic Ruski pregovor pravi, da ne sme čiovek nikoli toliko delati, da bi se zvečer tresel od utrujenosti. Kdor premalo dela, ta slabi svoje telo, kdor preveč, pa ga namenoma „ničuje Če bomo razumno izkoriščali svoje telesne moči, bomo delali del j časa in svoje delo bomo bolje opravili: pri tem pa bomo ostali zdravi in če smo zdravi finii veseli Bolnega, čemernega, večno utrnje-riegn človeka se vsi izogibajo. Pa irnanjo vendar ljudi, posebno med ženskami ne mamka takih ki se ves dan ne uaedeio. da bi se odpočile Na obrazili se hm bere utrujenost, noge imajo otekle, nekatere še celo močne krčne žile In še in šP si ta žena ne da počitka neprestano nokai brblja po hiši in toži, kako jo bo'e noge. Nekateri ljudje zbolo od brezdelni drugi od preobilice dela Posebno gospodinje si no znaio razeliti dela tako da bi so podnevi temeljito odpočile. Nič n-3 utrudi Človeka tako kakor večno stopicanje po stanovanju in stopnicah Primeren počitek med dnevom je človeku prav tako .potreben, kakor hrana. Čim začutimo, da smo ufruieni, moramo vsaj za kratek čas prenehati z delom. Občutek utrujenosti nas opozarja, da so prestale delovati v te'esu neke žleze, ki izločajo v kri snov, ki daje človeku energijo. Počitek in primerna hrana ali pijača okrepi te žleze da mohieie delujejo in da se nam zopet Dovine moč, da lahko delamo. Čp pa mi kljub opominu kakor je občutek utrujenosti ali se bolečina ne izprežemo. jo to že zloraba kastnih teV-nili moči, ki se kmalu bridko maščuje. Če se kmetu pokvari voz,.ne bo vozit naprej s polomljenim kolesom ko: bi se polomila še ostala kolesa, izpregel bo in popravil kolo. Tako je tudi pri človeku: vsak opomin je treba takoj upoštevati, vsako najmanjšo poškodbo takoj popraviti. Če imamo čas ležati bolni po- dolge meseece, bomb našli tudi vsak dan sproti nekaj časa. da se temeljito odpočijemo. Po počitku bo šlo de'n uspešneje od rok in ostali bomo zdravi. V marsikaterem primeru je počitek najboljše zdravilo za bolezen, morda celo edino in tudi najcenejše ter najprijetnejše. Prahfični nasveti Bele batistne obleke, svilene in platnene bluze, ki so izgubile svojo belino, splakuj v boraksovi vodi. Uspeli ne bo izostal. Nove svilene nogavice operi tako, da jih malo pred pranjem za kratko dobo namočiš v okisani vodi. Vodi pa, v kateri jili nazadnje izpiraš, dodaj malo galuna Marsikatera tovarišica se pritožuje, da imn vedno obrabljene pete in pošvedrnne '■evljg To se primeri večinoma ženam s , tež...o hojo. Temu lahko odpomoreš z nekaj dobre volje. Namesto, da vedno trdo stopaš na pete skušaj prenesti težo telesa tudi nekoliko na prste, oziroma potrudi se, da bo tvoja hoja nekoliko lažja. Sploh je’dobro da večkrat menjaš način hoje. Če ti jo le mogoče ne nosi istih čevljev več dni dni zaporedoma. Oljnate madeže s preproge odstraniš ta-ko'e: Napravi kašo iz magnezije in bencina in- z njo namaži madež Ko se posuši, ga skrtači. Če madež še ni izginil, vse še enkrat ali večkrat ponovi Če ti zahajajo v stanovanje mravpe. posipaj mestò in okolico, od koder prihajajo, z naftalinom. Lahko položiš na to mesto tudi gobo, namočeno v sladki vodi. Ko je golta polna mravelj, jo popariš z , vrelim kropom. Tudi duh paradižnikovih lislov je mravljam zoporn. Posuj stezo, po kateri prihajajo mravlje s paradižnikovimi listi in jih vp'v,krnt izmenjaj Če poseda (krožnik, vilice itd.) ni izgu-hi'a vonja po ribah in te to moti jo odrgni s časopisnim papirjem Vodi za pomivanje na dodni nekoliko sode ali pralnega praška. časooisni papir nam zelo koristi pri gospodinjstvu. Z njim očistiš šipe, štedilnik, lonce, tudi bakreni predmeti se lepo svetijo, če jih; odrgneš s časopisnim papirjem. Ta je tudi dobro sredstvo zoper molje. Ovij z njim obleko v omari in deni ga .tudi med zvite preproge. ČISTIMO JEZIK Nikalnico velelnika navadno napačno u-porabijamo. Znan izrek pravi: Ne prodajaj kože. dokler tiči medved v brlogu! Evo vam pravilnega primem velelnika v nikalnici! Ne prodajaj kože! VsaJi čuti da bi bilo slabo, če bi govorili: Ne prodaj kože! To bi bilo dovršno izreženo, dasi ie medved še vedno torej trajno v brlogu. Sai ima še Gregorčič napako v eni izmed svojih nap iepših pesmi. Vprašuje namreč', zakaj ga srce vleče v planinski raj in odgovarja: Ne vprašajte, zakaj! Ni prav! Ne vprašujte, zakaj, saj ga ponovno poprašujejo. V ni. kalnem velelniku se torej rabi nedovršnik. Se nekaj primerov: Ne razburjaj so prija-telj! — ne pa: Ne razburi se; prijatelj! Ne ubijaj! pravi božja zapoved ne pa: Ne ubij! Stoj. us streljaj ! zakličemo straži — ne pa: Ne ustreli !.. Ne nosi vode v morje! ne pa: Ne nesi vode v morje! No prijemaj noža! no pa: Ne primi noža ! Dovršni glagoli imajo pomen trenutno, sii: otrok je kriknil, ko je zagledal kačo. Rial je udaril strupenjačo s palico. Modras se je zvil v klobec. Kriknil udaril, zvil so glagoli, začetek in konec dejanja je v istem trenutku Dovršni g’agoli povedo tudi začetek ali konec kakega dejanja Primer: Otrok je zbolel, zima jo zavladala, mraz je pritisnil. Zboleti, zavladati, pritisniti napovedo začetek nekega dejanja ki notom traja. — Primeri za konec ali zvršitev dejanja: zavezniki so porazili Nemce Ujeli s0 nepie-gledne vrste vojaštva. Dovršili so dolgotrajno vojno. Poraziti ujeti, dovršiti so g’a-goli. ki povedo trenutek, ko se trajanje dejanja konča Tudi nedovršni glagoli se razdele v dve vrsti.;v 'take, ki so traini, ki povedo trajajoče dejanje, in v ponavljalne. Primer za bajajočo dejanje: Ljudje nesejo žito v mlin To uro ga nesejo, na poti so ’ Primer za ponavljanje: Ljudje nosijo žito v m in. Nosijo ga po’eti pozimi, kadar koli jim poide moka. Dejanje se ponavlja. Kako je g'agol prožeri in uporaben, nam kažejo tudi sestavljenke: nesem, prinesem, odnesem, prenesem, zanesem, nanesem in druge. Kaj opazite? Da prehaja nedovršni glagol lahko v dovršnega; nesem je nedovršnik. prinesem dovršnik. Podobno: pišem, zapišem gorim, zgorim itd Sosedni jeziki nimajo tako razvitega glagola zato pa uporabljajo celo vrsto časov, ki jih mi nimamo. Nam zadošča sedanji, prihodnji, pretekli in predpretekli čas. O tem pa drugič kaj več Omenil bi rad še drugi deležnik, ki pa se — v nasprotju z onjitii na -vsi — še vedno rabi. To jo deležnik na -eč ali -oč. Nekaj nrimerov: Prešeren pravi v sonetih nesreče: Podplat je koža čez in čez postala, ne straši več je trnjevka bodeta — bodeča trnjevka je , trnjeva palica, ki bode. 1 Sodeč je deležnik. Pravimo: bodeča žica. bodeča roža, bodeča Neža, grmeči Elija Tu se u-porablja deležnik že pridevniško. Deležnik na -oč: Gredoč ob morju sem opazoval ribiče. Veslajoč po zalivu so spuščali mreže. Opazujoč naraščanje vode in cccnjajoč globino so ribiči z mrežami zaprli zaliv. Gredoč, veslajoč, opazujoč, ocenjajoč so s'ovenske besede, se lahko uporabljajo, vendar ne odgovarjajo posebno duhu našega jezika Postajajo neprijetne, če se ponavljajo, zato se jim izogibajmo! Jože Pahor DROBNA ZANIMIVOST Daljnogled in drobnogled dosežeta lahko skrajnost natančnosti. — Drobnogled ni v zadnjih sedemdesetih letih prav nič nar predeval. Leta 1870 je fizik Abbé ugotovil, da ne bomo nikdar videli delcev, ki so manjši od polovične dolžine svetlobnega vala. delcev torej, ki merijo 2/10.000 mm. Z drobnogledi moremo doseči le le fi000-kratno povečanje. Doljnogledi so vse 'drugačni. Mejo določa njihov premer. Vsak napredek v izdelovanju leč in zrcal je povečal meje do katerih seže naše oko v vse-rnu'ju. Ogromni daljnogled na gori Wilson (1T>73 m pri mestu Pasadeni v Severni Ameriki) s svojim 2.5 m širokim zrcalom, nam kaže mogle, ki so oddaljene od nas 250 milijonov svetlobnih let (svetlobno leto = U'A bilijonov km). Še dlje nas popelje najno-vc-jši daljnogled s 5 m zrcalom, s katerim se pravkar delajo zanimiv' poskusi — Plast zraka, ki obdaja našo zemljo tišči nanjo s silo enega kilograma na vsak k ve d ratni centimeter. Na naše telo pritiska od Zgoraj približno 200 kg, kar bi se ujemalo s težo treh odraslih ljudi. Č? lahko prenašamo tako težo, ali nismo naravnost akrobati, hrusti? Za binkoštno nedeljo vsi v r Mislil jim)-| Mreža 1 2 3 4 5 6 8 9 10 5 11 12 7 6 5 13 9 11 14 9 15 7 6 7 11 9 6 16 17 6 5 18 5 11 19 5 20 5 18 12 19 14 10 3 5 I 6 3 2 Ključ: 17—16—6—J2—5 16—10—7—13—1—7 —5—19—7 italijanski pesnik; 10— 3—2—8—10—3—16—6—16 mesto V 11— 18—5—12—7—-4—20—5 svet kraj Tabor na Nanosu Slovenska prosvetna zvezi za Primorje in Trsi vabi vsa prosvetna društva in pevske zbore, da se udeleže 10. junija t. 1. velikega planinskega tabora na Nanosu. A.: To je naš novi model. R.: Pa zakaj ga je samo pol? A.: Zato ker je včeraj pričela nova stavka. Odgovarja JOŽE KOREN -Založba Primorskega dnevnika, Trat.