Političen in strokovnjašk list za obrtni stan.
„Obrtnik' izhaja 8. in 24. dne vsacega meseca in velja celo leto s pošiljanjem na dom vred 3 gld. — Za pol leta 1 gld. 50 kr. — Za četrt leta 76 kr. Posamične številke 15 kr. — Uredništvo in Upravništvo Preširnov trg št. 3 — Naročnina in inserati sprejemajo se tudi v „Narodni Tiskarni' Gospodske ulice št. 12. — Dopisi in poročila sprejemajo se v slovenskem i nemškem jeziku. — Inserati se računajo Sstopna vrsta za Ikrat 4 kr. za večkrat ceneje.
Oklic rokodelskim mojstrom!
Vsled pooblastila vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev od 22. novembra t. 1. št. 20332 dovolila je vis. c. kr. deželna vlada z odlokom od 2. decembra 1888, da se sme ustanoviti društvo „Mojsterska bolnišna blagajna za zadruge rokodelskih obrtnij v Ljubljani1* ter je v smislu društvene postave od* 26. novembra 1. 1852. št. 253. d. z. predložene pravila potrdila.
Vsled tega skličemo v nedeljo dne 9. decembra dopoludne ob 10. uri, v Schrejnerjevo pivarno, št. Petersko predmestje
I. osm.OTra-ln.i sliod..
-------------------------
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Čitanje pravil in upisovanje pristopa k društvu,*) in eventualno
3.	Volitev odbora.
Sodrugi!
Z osnovo „Mojsterske bolnišne blagajne** dobili smo blagotvorno društvo, ki je ustanovljeno in se bode vodilo po sodrugih, torej po naših lastnih nazorih in potrebah. Prilika se pa daje tudi onim so-drugom, ki pri društvu pomoči ne mislijo iskati, da s svojim pristopom pripomorejo v svrho razcvitja in napredka društva, katero je namenjeno v najžalostnejem slučaju bolezni in ponesrečenja postati zavetišče vseh rokodelskih sodrugov.
Davno so že minuli Časi, v katerih so stari cehovi ali zadruge po bratovsko skrbele za svoje člane; ponovimo mi toraj, ta stari hvalevredni običaj s splošnim pristopom k društvu in pokažimo, da je obrtni stan, čeravno zbegan v svojim socijalno-obrtnem postanku, vendar pripravljen s podporo svojih pomoči potrebnih sodrugov osvedočiti jedinstvo in vzajemnost celega stanu.
Namen tega društva v svojem pričetku je le skromen. Preskrbljenje tovarišev v bolezni in izplača uje svote za pogrebščino je njegov prvotni cilj. Nihče pa ne more dvomiti, da bode to društvo polagoma, če se z vsestransko podporo okrepča, storilo lehko tudi korak naprej, da bode iz dostankov reservnega fonda v smislu § 10 društvenih pravil, podpiralo tudi one pomoči potrebne društvenike in njihove družine, kateri bodo po onemoglosti in starosti brez pridobivanja in prislužka.
Sodrugi! Temelj novi zgradbi je položen. Bodimo vsi od prvega do zadnjega marljivi sodelavci, da izvršimo iz pohlevnega pričetka lepo in veliko delo v korist in čast vsega rokodelskega stanu!
V tem smislu vabi k splošni udeležbi k temu zboru vse rokodelske mojstre najuljudneje.**)
Osnovalni odbor:
UV. Kunc,		A Klein,		D. Hribar,
krojač.		družnik tiskarne.		upravitelj.
B. Žitnik,	F. Dežman,	J. Foderl,	B. Horvat.	A. Kunst,
čevljar.	knjigovez.	pek.	čevljar.	čevljar.
J. L«isctzky,	]?I. I*erne,	J. Ilegali,	J. Sparovic,	li. Widmayer,
krojač.	čevljar.	mizar.	zlatar.	mizar.
J. Žagar,	K. Ilinterleclincr,	J. Bonač,	F. Tratnik,	A. Čamerili k.
pek.	čevljar.	knjigovez.	pasar.	kamnosek.
A. Kosir,	A. Jenko,	F. Šturm,	A. Vfansel,	F. lievec.
jennenar.	pek.	krojač.	mizar.	kjučavničar.
'*) Oglasila za pristop sprejema tudi pismeno osnovalni odbor. **) Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
Važna stanovska vprašanja.
Biti in minoti, stvarjati in ohranjevati, pa I tudi razruševati, je zakon življenja, zakon prirode. I Priroda skrbi za ohranjenje plemen, pa tudi pušča, I da pogine na milijone stvaritev, kajti v borbi za I obstanek ostaja jih le toliko, da se ohrani pleme, I vrsta. Tak je zakon, o katerem govorimo, v rast- I linstvu, živalstvu, pa tudi pri človeku. Mi ga tu I le omenjamo zaradi tega, ker se kaže v njem I strašno nasprotje. Še le v našem času se prav hudo in temeljito bije boj za obstanek. Vsak dan nam kaže, kake skalme in propadi so na potu življenja: ta pot obdaja stok in beda.
Veliki grehi borznega liberalizma maščujejo se sedaj na gospodarskem polji, proizvajajoči narod začenja razločevati mej besedami in dejanji. Dolgo zatirani konservativni nagon v narodu se mogočno probuja. Proizvajajoči stanovi spoznavajo krive proroke, prave prouzročitelje obubožanja prostega naroda, sedaj protestujejo proti stoterni krivici, ki se je jim godila. Zaupanja nemajo več in srde se na veliko spekulacijo videč, kako da list za listom pada.
Še danes imajo veliko besedo elementi stranke „vervaltungsrathov", ki so ob času gospodarskega razcveta plesali okrog zlatega teleta, in ko se je pa začel gospodarski propad, so si pa v svoj prid izkoriščevali slabo stanje prebivalstva in države.
Ker je obrt vedno bolj propadala in so sploh razmere obrtnih stanov bile naravnost obupljive, je sedanja vlada izdelala in predložila državnemu zboru načrt zakona za zboljšanje obrtnije in tako je postal nov obrtni zakon iz 1885. leta.
Če tudi ni zadovoljil vseh pravičnih želja, in nujnih potreb, vender je uvel snovanje zadrug in dokaz zmožnosti.
Te dve stvari bi bili za obrtniški stan zares veliki in dobrodejni pridobitvi, da so postavodaja-telji skrbeli, da bi se določbe tudi rabile v prid obrtnemu stanu. Kaj koristijo zadruge, če se jim je naložilo toliko velicih dolžnostij, dalo se pa jim ni skoro nobenih pravic? Kaj koristi dokaz zmožnosti, ako imajo o tej zadevi odločevati v prvi vrsti poklicani organi zadruge.
Res je danes mnogo težje dokazati zmožnost za nastop rokodelske obrti, ker je treba spričevala, da je tudi več let že delal. Toda ti spričevali lahko nadomesti uspešno obiskovanje obrtne učilnice.
Dokaz zmožnosti je pa treba le za mali obrat, kajti kdor ima najmanj 20 delavcev, lahko po mi-nisterskej naredbi z dne 17. septembra 1883 naznani „tovarno11 ter potem imajoč to „svobodno ojart" lahko dela majhnim rokodelcem kaj neljubo konkurenco.
Zaradi tega jelo se je jako živahno gibanje mej obrtniki. To gibanje je pa čisto naravna posledica pričakovanj, ki so se stavila v dokaz zmožnosti za rokodelske obpti. Pričakovali neso le novotarij in tako zaželjenega zboljšanja v rokodelskih, razmerah, temveč tudi dejanskih koristij, ki jih bode imel obrtni stan. Zboljšanje obrtnih razmer
pričakovali so pa z neko opravičenostjo. Prihodnjost bode učila, če vse te naredbe zares prineso zaže-Ijena zboljšanja, kajti žalibog obrtni zakon je v marsičem jako nejasen.
Premišljevali smo o tem, če bi se dalo rokodelstvo povzdigniti s tehničnimi pripomočki in prišli smo do bistveno negativnega resultata, kajti spoznali smo, da delo s stroji je v nasprotji z rokodelstvom, ter se ne da uporabiti v korist poslednjega.
Oni, ki pokladajo veliko vrednost na stroje v mali obrti, se motijo in spravljajo obrtnika na napačna pota. Misel samopomoči, katero manšester-stvo vedno oznanja, igra v njih računih neko bolj ali manj skrito ulogo. Boje se posledic,ki bi se lahko izvajale iz zahtev, da naj se omeji velika obrt, ter se hočejo temu izogniti slepeč rokodelca z jedna-kopravnostjo, katera ima res pravno pa ne faktično. Da bi gospodarski slabši imel kako pravico do pomoči, katero mu moreta dati postavodaja in državna oblast, nečejo priznati, kajti v tem vidijo rušenje liberalnih gospodarskih načel.
Ko bi bili o pravem času spoznali, kako je treba, da podpirajo drug druzega ter se združujejo, ko bi bili vsi vkupno gledali, da uspeva rokodelstvo,
I kakor neka skupna last, bi varstveni zid tega stanu ne bil tako propal, kajti bili bi ga hitro popravili, kjer bi se bil kaj poškodoval ter odganjali sovražnike, ki ga podjedajo.
Jedna najhujših napak sedanje male obrtnije [ je dajanje na upanje za dolgi čas. To uniči obrt pri sedanjem majhnem dobičku. Treba bode bolj omejiti kredit, to je pa le mogoče, ako se o tem ves rokodelski stan sporazume. Vsak, ki si skuša naročnika pridržati s tem, da mu dolgo dela na upanje, škoduje sebi, pa tudi drugim obrtnikom.
I Vsakdo, ki se ne mara združiti z drugimi, pripo-I more, da more tovarnar in grosist brez vseh ovir I zalagati zasobnike in da se nevarno dajanje na i upanje še bolj razširi. Da je delo dobro, na to treba dobro gledati. V tem bi morali nadzorovati drug druzega. Zadruge bi morale celo po svojih I listih skrbeti, da ljudje zvedo, kdo šušmari, ter tako I odpreti oči občinstvu. Le z dobrim blagom morejo si zadruga in njeni člani pridobiti zaupanje. Na { navedeni način bi se kmalu naredil konec vsakemu I šušmarjenju.
Odgovor ministerskega predsednika na interpelacijo o obrtnih zadevah.
V seji zbornice poslancev dne 28. oktobra so dr. Heilsberg, dr. Weitlof in drugovi interpelovali vlado o potrebnih reformah v obrtnih zadevah glede zakonodaje in uprave. Gospodje interpelantje na-glašali se potrebo reforme pridobninarinskega patenta in hišnega najmovinskega davka; pritoževali so se o okornem in dragem sodnjem postopanji in pokazali so pot, kako naj bi se reformovalo. Zahtevali so, da se delo po kaznilnicah tako uravna, da ne | bode škodovalo malemu obrtniku. Poudarjali so, da
se mora izdati zakon proti ponarenju blaga ter se močneje obdačiti potovalne zaloge in krošnjarstvo, izdati zakon s urejenji ceharstva in da se ta stvar preustroji po potrebah gospodarskega razvoja.
Nadalje so naglašali interpelantje, da bi bilo v interesu malega obrtništva, da se bolj razvijejo nadaljevalne šole in šole za obrtne učence, usta-novljajo rokodelske šole ali pa da se vsaj razširi pouk o ročnih spretnostih v ljudskih šolah. Omenjali so interpelantje, kako oblastva počasi rešujejo razne obrtne zadeve, in da se uloge zadrug večkrat niti ne rešijo tako, kakor zahteva interes obrtništva, in kakor bi se rešile, ko bi oblastva imela več pojma o obrtništvu in da se na raznih krajih kaj različni obrti silijo v jedno zadrugo. Da se temu odpomore, priporočajo interpelantje, da bi se osnovali deželni obrtni sveti pri deželnih političnih oblastvih in vrhovni obrtni svet. Interpelantje vprašali so vlado, če misli v ta namen, da se odpravijo v interpelaciji navedene pomanjkljivosti in pripravijo ter pozneje izvedejo potrebne reforme: a) poizvedovati, kar treba, in proučevati te zadeve; b) predložiti potrebne načrte zakonov, ali pa vsaj pospeševati take načrte, ko bi se predlagali v zbornici; c) potrebno ukreniti, da se odpravijo navedene pomanjkljivosti v upravi.
Ker je odgovor grofa Taaffeja na to interpelacijo jako važen za malo obrtništvo, in ker se tiče vprašanj, o katerih smo že večkrat govorili v našem listu hočemo ga priobčiti svojim čitateljem.
Grof Taaffe odgovoril je nekako tako-le: Usojam si v imenu vsega ministerstva na to interpelacijo odgovoriti to-Ie: K točki I. interpelacija, da bi se premenil patent o dobRkarini in hišni najmarini, omenjam 'sledeče: Kar se tiče v interpelaciji zapopadenih reform, pri katerih naj bi se posebno gledalo na malega obrtnika, sklicujem se na izjavo gospoda finančnega ministra v 173 seji X. zasedanja visoke zbornice dne 14. oktobra 1887, da hoče vlada predložiti zbornici poslancev zakone o reformi direktnih davkov, pri katerih se bode oziralo, da se olajša davčno breme manj premožnim, katere posebno tlači, ako bodo parlamentu predloženi načrti zakonov o užitnini državi zagotovili potrebne večje dohodke. V predlogi teh zakonskih načrtov bi se lahko tudi oziralo v drugej točki interpelacije omenjene želje glede obdačenja potnih zalog in krošnjarstva, da bode primerno obdačenju stalno naseljenih trgovcev in obrtnikov.
Kar se tiče v točki II. interpelacije omenjenih reform glede pravosodnje zakonodaje in uprave vsojam si nastopno odgovoriti: Vlada nikakor ne taji, da so veljavni predpisi o sodnjem postopanji v prepirnih zadevah že zastareli ter so potrebni reforme, kar dokazujejo opetovane vladne predloge, ki so se v ta namen predložile državnemu zboru. Če tudi se ne da ugovarjati, da je potreba reforme v tej zadevi, vender jo mali obrtniki in trgovci na drobno pač le malo občutijo.
Kakor so gospodje interpelantje sami priznali, imajo mali obrtniki in malt trgovci iztrjevati največ le male svote. Da se iztožijo take vsote, so se
Xjist>©fe-
Rokodelci in zadruge (Ztinfte).
Ponatis iz matične knjige „Ljubljanski meSčanje v minulih stoletjih*1 spisal Ivan Vrhovec, c. kr. gim. profesor. Ljubljana 18811.
(Dalje)
§ 3. Pomočniki in učenci (Gesellen und Junge).
Tudi pomočniki in rokodelski učenci so bili po nekoliko udje zadrugi, ako so delali pri „poštenem", rekše v zadrugo vpisanem mojstri. Neza-družni mojster je težko dobil pomočnika, zaman mu je ponujal celo večji zaslužek, kakor so ga imeli navadno dajati drugi v zddrugo vpisani mojstri. Vsak pomočnik se je premislil na tuje prišedši po dvakrat, predno je stopil v delo pri tacem mojstru. Ta čas je bil zanj izgubljen. Ko je zapustil namreč tacega mojstra, potrditi mu le-ta ni mogel v „Wanderbuch“, da je delal pri njem toliko in toliko časa; njegov podpis ni veljal nič. kajti veljavo je imelo le potrjilo vse zadruge z zadružnim pečatom. Takšen pomočnik se torej ni mogel vrniti prej s popotovanja, dokler ni tega zamujenega časa znova prebil pri zadružnem mojstri, vrhu tega si je nakopal na glavo še ime „nepo-štenjaka" in je nosil to ime ter ni smel zahajati
med pomočnike in se udeleževati njihovih shodov, dokler se ni odkupil s pijačo.
Zanimivo je, kako je iskal v Ljubljano došli ' pomočnik dela. Oglasiti se je moral najprej pri „očetu", ki je poslal takoj po najmlajšega mojstra. Temu je bilo voditi tujega pomočnika krog vseh mojstrov in iskati dela zanj. Najprej ga je vedel k najstarejšemu, ako ga ta ni mogel porabiti, pak k tistemu, ki je bil že najdlje brez pomočnika in je že najdlje povpraševal po njem. Ako ga tudi ta ni mogel porabiti, šla sta šele k drugim mojstrom po delu vpraševat, in sicer oziraje se na njihovo starost. Vdove so zavzemale tisto mesto, kakor njihovi umrši možjč. Zdaj šele, ko sta obtekala vse mojstre, dobil je najmlajši pravico do delo iskajo-čega pomočnika. Pomočnika, ki se ni popolnoma izučil, smel je sicer vsak mojster vzeti v službo svojo, toda nad štirinajst dnij ga ni smel pridržavati pri sebi, in ravno to je veljalo o pomočniku, ki se ni mogel izkazati z vsemi potrebnimi pismi („Kundschaften**). To se je zvala jednaka pravica za vse.
Posel najmlajšega mojstra gotovo ni bil prijeten, zato so izbrala nekatera rokodelstva namesto njega starega pomočnika („Altgeselle",) ki je prevzel ta sitni posel, če pa so naposled bili v Ljubljani vsi mojstri s pomočniki že preskrbljeni in niso potrebovali došlega pomočnika, morali so mu dajati
vsi po vrsti nekoliko dnij stanišče in hrano. Ko pak je pomočnik tudi na ta način vse mojstre obral in se mu vkljub temu ni odprla nobena služba, podati se je moral dalje na potovanje.
Po svoje in kakor bi se njim samim ljubilo izbirati si pomočniki niso smeli mojstrov, že samo to željo izraziti, je bilo kažnjivo. Vstopiti je moral toraj pomočnik ravno pri onem mojstru, ki je ka-cega pomočnika potreboval.
Še leta 1791., ko so jela višja oblastva o zadrugah misliti nekoliko svobodneje, mogel je pomočnik izpremeniti službo svojo, ako je pri kacem mojstru pomočnikoval že najmenj štirinajst dnij, samo tačas, ako je dovolila v to vsa zadruga; vendar tudi takrat ni mogel iti k tacemu mojstru, ki je imel že tri pomočnike, akoravno so pomočniki najrajši se zatekali k takim mojstrom, ki so dajali mnogim pomočnikom dela. Proti taki zahtevi so se mojstri zelo upirali. Dogovarjali so se pa iz tega uzroka tako, da ne bi imel jeden mojster vseh, drugi pa nobenega, „kajti dobro vemo," dejal je o priliki jeden mojster, „da se dadd pomočniki preslepiti z boljšo plačo in da hodijo rajši k tistim v delo, ki plačujejo bolje. Kakšen nerčd bi pač nastal, da je pomočnikom dovoljeno popolnoma po njihovi volji in kakor bi se njim zljubilo hoditi od jednega mojstra do druzega." Nekoliko prostosti so si mojstri dajali le v tem slučaji, ako ni prišel že dlje noben
zadnji čas dovolile po zakonodavstvu daleč sezajoče olajšave, pred vsem so se odpravile razne formalnosti, ki so prejšnje čase veljale za jamstvo dobrega pravo-sodstva. Tu le omenjam zakon o opominjanji, s katerim se dovoljuje, da se sme pri terjatvah do 200 gld. izdati pogojni plačilni ukaz, nadalje zakon o bagatelnem postopanji, ki se sme pri terjatvah do 50 gld. vsekako rabiti, pri terjatvah do 500 gld. pa, če se stranki tako sporazumeta.
S tem se je doseglo jako hitrejše in cenejše pravosodje, ker se je pustilo sodniku, da prosto razsoja o verojetnosti dokazil, dale premerna navodila glede zapisnika obravnave, in omejili slučaji, v katerih je dovoljena pritožba, tako da v največ slučajih ni nobene pritožbe proti razsodbi.
Zatorej ni res, da bi bile predpisane jako težavne in drage formalnosti, da se iztožijo take terjatve. Če se stvar dobro in nepristranski premisli, priznati se mora, da se je oziralo na to, da bode pravosodje hitro in po ceni. Ravno tako se ne more priznati, da bi bila opravičena daljša pritožba, da sodniki po svojih študijah in svojej stopinji v življenji ne-majo potrebnega tehničnega znanja, glede terjatev rokodelcev in malih trgovcev. Zadeve so navadno kaj priproste. Sicer pa sme sodnik po zakonu po kratkem potu zaslišati izvedence ter tako popolniti podlogo za sodnjo odločbo, ne da bi se stroški dosti povišali.
Nikakor se pa ne more pričakovati posebnega uspeha od občinskih sodišč po virtemberškem in badenskem uzorci, kajti proti razsodbam teh sodišč, katerih kompetenca je pa dosti bolj omejena, kakor kompetenca naših bagatelnih sodišč, je v zmislu § 14 št. 3 zakona o sodnjej ustavi nemške države, vselej dopuščen priziv na redna sodišča. Po sedaj veljavnih zakonih je pa tudi dopuščeno, da se smejo za poravnavo privatno pravnih zadev vzeti razsojevalci in občinski posredovalci.
Proti temu, da bi se razsodišča, ki se sedaj opirajo na kompromise, spremenila v razsodišča z obligatoričnim značajem in občinskim posredovalnim uradom dala sodnja oblast, govore isti uzroki, kakor proti svedenju občinskih sodišč po uzorci posamičnih nemških držav. V kolikor so pa gospodje interpelantje izrekli željo, da se razširi bagatelno postopanje tudi na višje vsote in da se uvede pavšalna sistema za odvetniške pristojbine, usojam se sklicevati na vladni predlogi o ustnem suma-ričnem postopanji in odvetniškem tarifu, ki sta se že zbornici predložili.
Delo po kaznilnicah se je pa vlada vedno prizadevala urediti tako, da bode kolikor se da malo škodovalo malim obrtnikom, seveda da se pri tem ne more iti predaleč, ker dolžnost pravosodnje uprave je skrbeti, da kaznenci zmiraj delajo. Pravo-sodnja uprava je začela rabiti kaznence za deželna kulturna dela. Najprej se je poskusilo leta 1886. na Koroškem, in to poskus so sprva z nekakim nezaupanjem gledali pri delu udeleženi faktorji. Ker se je prvi poskus dobro obnesel, so se lani kaznenci rabili na treh, letos, pa na šestih krajih, na Kranj-
pomočnik, kakeršnega je ravno kdo potreboval skozi Ljubljano. Takrat je pisal mojster lehko v kakšno drugo mesto ponj. Došli pomočnik se je moral oglasiti na rokodelski ostaji (,,Herberge“) in poklicati ali najmlajšega mojstra, ali pa najstarejšega pomočnika; ta ga je peljal k mojstru, ki si ga je naročil. A pismo, s katerim je najemal mojster tujega pomočnika, morala je podpisati zadruga, sicer ni imelo veljave. Še leta 1791. so se zaradi tega prav do živega sprli mojstri. Nekov barvarski mojster je srečal namreč v Kranji barvarskega pomočnika ter ga, ker ga, ker ga je ravno potreboval, takoj vzel v službo. A ko je le-ta prišel v Ljubljano in hotel pri svojem mojstru vstopiti, zahtevala je zadruga, naj se ravno tako, kakor drugi, oglasi na rokodelski „ostaji", od koder ga bo vodil najmlajši mojster in ga ponujal okoli. Zaradi njegovega mojstra pa, ki je postopal tako nepostavno, sklicala je zadruga shod in obravnavala je v njem o ti stvari. Barvarski mojster, ki si je naročil pomočnika in menil, da se mu dela krivica, raztogotil se je tako, da je pital v zadružnem shodu svoje kolege s „potepuhi in cepci", („grobe Flegel und Halunken".) Sedaj se je vnela streha! Ker se stvar torej zlepa ni dala poravnati, oglasili so jo višjemu oblastvu, in dasi ni barvarski mojster ravnal tako, kakor bi bil moral, določilo je vendar višje oblastvo, da sme obdržati naročenega pomočnika. Mislilo je nekoliko svobodneje od zadruge.
Predno so minili trije meseci, odpovedal je
skem, Koroškem, Solnograškem in Štajerskem za taka dela. Pričakovati je, da se bodo kaznenci vedno bolj porabljali za deželna kulturna dela, a pri tem se ne sme prezreti, da mora biti pravo-sodnja uprava jako previdna, da s pasivnimi podjetji — deželnih kulturnih del ne bi zvrševala na stroške kaznilniškega zaklada in s tem preveč po-vekšala stroškov za kaznilnice.
Ravno tako je pravosodnja uprava si prizadevala, da bi se po kaznilnicah izdelovalo le tako blago, ki se more prodati in izvažati le zaradi nizke cene. To se je posrečilo pri nekaterih izdelkih zlasti pri košarstvu, toda vsa prizadevanja, da bi obrtnike, industrijce in izvaževalce pridobili, da bi se v večjej meri za izdelavanje tacega blaga posluževali kaznencev, ostala so skoro brez uspeha, dokazovati pa pač ni treba, da državni organi niso poklicani, da bi izdelke prodajali v inozemstvo in poizvedovali, kod bi se prodali, deloma pa tega tudi storiti ne morejo. Nadalje so gospodje interpelantje izrazili željo, da bi se odpravilo načelo, po katerem se je sedaj ravnala postavodaja in uprava, da se je vedno oziralo le na dolžnika, na upnika — v tem slučaji obrtnika ali malega trgovca — pa nič.
Naj bode že res v obstoječih razmerah dolgov, mali kupec ali rokodelec največkrat upnik, ali naj je še mali obrtnik večkrat dolžnik, ne more se vladi očitati, da je zakonodavstvo na neutemeljen način gledalo na dolžnika v škodo upniku. Da ne omenjamo mnogobrojnih zakonov, ki so se izdali pred kakimi petnajstimi leti v namen, da se hitreje in ceneje dobi pravica, kateri zakoni gotovo le koristijo interesom upnikov, navedimo le zakona z dne 31. aprila 1882, drž. zak. št. 24. kateri omejuje, da tedaj skoro popolno oproščenje uradniških plač rubežni, nadalje treh zakonov, ki so se izdali še le pred malo leti. To je postava z dne 25. maja 1883. drž. zak. št. 78, dajoča upniki državnokazen-sko vastvo proti preprečenju posilnih zvršitev, katero preseza okvir kazenskega zakona, nadalje postavo z dne 16. maja 1884, drž. zak. št. 35 in 36, katerih prva preminja nekatere določbe konkursnega reda in postopanja pri rubežnih, kakor izrečno pove že naslov zakona: „v varstvo upnikov proti dejanjem, ki bi bila jim v škodo" in poslednji zopet v varstvo upnika ureja ugovarjanje pravnim postopanjem, ki se dostajajo premoženja dolžnika, ki ne more plačati dolgov.	(Konec prih.)
Dopisi.
Iz Ljubljane. Pri vsem gibanji v ljudskih krogih to je izmej onih državljanov, ki v javnem in političnem življenji nemajo besede - opaža se, kako silno se opirajo tako znane merodajne osobe, proti najmanjši zahtevi, ki izvirajo ali pa se predlagajo po istih. Bodi si stvar še tako opravičena in potrebna, stavlja se ji zapreke samo zategadelj, ker se svetu pokazati noče, da zamore, kaka zdrava misel in pameten nasvet izhajati, od tako podred-jenega stanu, kakor je priprosto delavsko ljudstvo.
svoje delo brez kacih pogojev in uzrokov. Če je pak delal že več od jednega četrtletja in želel šele potem bodisi ali službo izpremeniti, ali pa oditi iz Ljubljane, preskrbeti je moral prej naslednika. Tudi na odpust je šel lehko, toda kaznovali so ga z zaslužkom dveh tednov, ako so mu dokazali, da je prosil odpusta le zato, da bi spravil mojstra v zadrego ravno tačas, ko je imel največ dela in največ naročil. Celo noben mojster ga ni smel več vzeti v službo.
Nekateri pomočniki, n. pr. padarski so morali gredoči na sprehod ali sicer po zasebnih svojih opravkih povedati, kje jih bo mogoče dobiti to ali dno uro. čez deveto uro ni smel izostajati nobeden. Če je prišel pozneje domov in trkal na hišna vrata, odprl jih je mojster, če se mu je zljubilo, ali pa tudi ne. Siliti ga ni mogel nihče. Pomočniki so se pač požurili, da so bili zgodaj doma, kajti v prejšnjih stoletjih so se zapirale gostilnice že ob deveti, naj-kesneje ob deseti uri, in še v minulem stoletji so gledali kaj strogo na to, da ni bila čez polunočno uro odprta nobena gostilna in nobena kavarna.
Sicer pa so mojstri neradi videli, če so n. pr. padarski pomočniki sploh zahajali iz njihovih hiš; v zadružnih pravilih so jim priporočali, naj v prostem času ne popfjajo in ne igrajo, ampak naj jemljč rajši v roke kako knjigo, tičočo se njihovega poklica.
Zadružna pravila so priporočala padarskim pomočnikom, naj ne ločevajo ubožcev od bogatinov,
Iz naših krogov izhajal je nasvet, kaznjence, ki so delali obrtniški produkciji toliko konkurence in škode, uporabljati za kulturna dela! V brezštevilnih shodih in prošnjah ponavljal se je ta nasvet. Ni pa še tako dolgo od tega, da bi bili pozabili, kako pomilovalno so se nekateri, ki imajo iznajdbe dobrih mislij v zakupu, izražali o naših sanjarijah — in danes ne morejo prehvaliti izvrstnih uspehov, katero so vsestranski dosegli pri kaznjencih z uporabo taistih pri kulturnih delih na prostem! Da previdno zamolčijo one, ki so jih po silnem trudu napeljali na to misel, to se ob sebi razume, kajti priznavati zasluge za kako dobro stvar drugemu, nego sebi, ne spada mej njih nazore.
V obširni spomenici na deželni odbor kranjski prosili so obrtniški krogi, da bi se prisilna delavnica v Ljubljani ne razširila, kazalo se je s prepričevalnimi dokazi, da ne gre v korist tujih pri-siljencev, ki se pobirajo iz druzih kronovin. škodovati itak borno domačo obrtnijo in kratiti pri-služek domačinom. Marsikatera grenka beseda in pisani pogled zadel je one, ki so se drznili motiti one merodajne kroge v njih početju. In danes! — Brali smo v tukajšnji „L. Z." z dne 26. novembra nekaki protest proti temu, da bi se tuji prisiljene! rabili pri kulturnih delih -na prostem; ker b i s e s tem odškodovali moralično domači kaznjenci, na katere v poboljševalnem oziru tako izvrstno upliva pečanje s kulturnim delom!
Tudi ti krogi spoznavajo tedaj, da nam mora biti srajca bližja nego suknja in da naša dežela ni v prvi vrsti v to poklicana poboljševati izmečke tujih kronovin.
Pozno prišlo je to spoznanje, a prišlo je in preverjeni smo, da se bodo isto tako oči odprle nekaterim še v marsikaterih drugih stvareh.
Urejenje razmer, ki se tičejo ljudskih krogov, izvršuje se dandanes še vedno brez istih. Za svet ne vpraša se nikdar onega, ki sam občuti, kje ga ga čevelj tišči! Zato pa ima marsikaj, da skoro vse, kar se je na ta način sklenilo in storilo tako neuspešne posledice, zato je izvršitev tako težavna in ovira mnogokrat napredek, mesto da bi ga pospeševalo !
Iz Ljubljane. Čujemo, da se bodo potrebne okna za novo stavbo blaznice na Studencu naročila v deželni prisilni delalnici. Dzrok temu je, ker ima prisilna delalnica mnogo mecesnovega lesa, kate-rega ji je nekdo za naročene slamnate ovitke (Stroh-hiilsen) mesto gotove plače v zameno dal. Pri tej manipulaciji odpade davkoplačevalnim mizarjem skoro polovica prislužka. Ker so stavbeni mizarji sedaj večinoma brez dela, bil bi skrajni čas, da bi se omenjeno delo za Studenec razpisalo. Vprašati se sme torej : Bode se li oziral sl. deželni odbor na domačine, davkoplačevalce ali pa podpiral pri-siljence, kateri so večinoma iz drugih dežel? Najbolje bi bilo, ako se mecesnovega lesa zaloga proda in se ne dela konkurenca mizarjem. Prisil-jenci zarad tega ne bodo postopali, ako bodo okna za Studenec pošteni mizarji delali, pač se je pa nasprotnega bati. Dolžnost vsakega domoljuba pa je, ostati dosleden svojim zagotovilom, da bodo namreč „po svojih slabih močeh" podpirali i delali za svoje volilce, med koje se tudi štejemo vsigdar mizarji, prisiljence pa nikakor, posebno ne onih, ki jim ni domovina Kranjska, i ki imajo ogromno večino v prisilni delalnici ljubljanski!	R.
Iz Ljubljane, 2. decembra (Izv. dop.) Slabi časi, take tožbe slišimo vsak dan mej našim obrtniškim stanom. Kako drugače je bilo včasih, predno se je bila proglasila obrtna svoboda. Tedaj si je marsikak obrtnik spravil lepo premoženje, ne re-
ampak naj postrezajo vsem bolnikom, h katerim bi jih utegnili pošiljati mojstri, jednako vestno in dobro. Zasluženi denar pa naj natanko do krajcarja prinašajo gospodarju.
Nasprotno pak je bilo tudi mojstrom prepo-všdano zaslužek pomočnikov (plačilo) kratiti ali poviševati. Zlasti nepostavno je bilo, kacega pomočnika odgovarjati in ga vabiti k sebi v službo, češ: popusti pri svojem mojstru delo. Ako so prišli v ti stvari kacemu mojstru na sled, kaznovali so ga z dvema funtoma voska.
Shajališča pomočnikov so zvali rokodelske ostaje. Ostaja je bila hiša, v kateri so se oglašali v Ljubljano došli tuji rokodelci ter od tod hodili z najmlajšim mojstrom iskat dela. Na rokodelski ostaji so tudi prenočevali in dobivali hrano, ako pri mojstrih njihovega rokodelstva ni veljala zgoraj omenjena navada, da so se vrstili vsi in dajali pomočniku zapored hrano in stanovanje zdaj ta, zdaj oni. Ob jednem pak so bile te rokodelske gostilne tudi shajališča pomočnikov, ki so obravnavali v njih svoje stvari, vendar nadzorovati je moral te shode najmenj jeden mojster. Godilo se je to ob nedeljah. Ako se je vnel med pomečniki prepir, ali je rekel kdo komu tekom tedna grdo besedo, reševali so to vprašanje ob nedeljah, in takisto tudi prepirov mojstrov med sabo ni poravnalo sodišče nego vse rokodelstvo samo.
(Dalje prih.)
čemo da bogatstva, a toliko gotovo, da je bil preskrbljen za svoje stare dni. Marsikateri kupil si je celo bišo svojo. Res težavno je bilo tedaj postati samostojen mojster, mnogo se je truditi moral pomočnik, da je dobil obrtno pravico, a ko jo je dobil, bil je zagotovljen obstanek njegov.
Z obrtno svobodo so se pa za obrtni stan odprla vrata za vsakojake neprilike. Tovarne, delujoče z velikim kapitalom in stroji so začele delati konkurenco malemu obrtniku. Ves svet se je preplavil cenimi, če tudi slabimi izdelki. Naravno torej, da je malemu obrtniku začelo hudo presti. Boj za obstanek bil je slednji dan hujši. Kako naj bi se pa tudi meril bore obrtnik, živeč od dela svojih rok, z židovskimi bogatini. Pa kaj hočemo tožiti, ko nič ne pomaga. Vsaj se celo vlada noče zameriti vi licemu kapitalu in to je uzrok, da se tako odlaša z obdačenjem kupčij na borzi.
Pa ne le veliki kapital, temveč tudi druge stvari nam škodujejo. Mnogo smo tudi sedanje bede krivi sami. Mnogi so se hitro poprijeli napačnih liberalnih načel, da je treba vse sile napeti, da s konkurenco uničemo druzega. Posebno^mej manjimi obrtniki se je pokazal tak boj drug proti druzemu. Veliki industrije! pa navadno ne spodrivajo tako drug druzega in se večkrat celo o cenah sporazumejo in kar se zgovore, tudi držš. Konkurenčna borba mej manjšimi obrtniki le koristi velikemu kapitalu, ker se ž njo le uničuje obrtniški stan.
Res žalostno je, da tolikokrat slišimo besede, če ti oni napravi za toliko, ti jaz pa še za toliko ceneje. Dela se tako večkrat v lastno zgubo, da bi le unič'1 konkurenta, ali se pa delo zvrši tako slabo, da vsled tega mali obrtnik pride ob veljavo, če jeden po časopisih morda objavi, da to ali ono stvar izdeluje, ali prodaja ta kup, kmalu se oglasi konkurent, da za nekoliko ceneje. Sedaj se navadno oglasi prvi s še nižjo ceno. Tako da nazadnje oba delata zastonj, ali pa še celo v zgubo, tako jih je preslepila želja, da bi uničila drug druzega, končna posledica je pa, da se oba uničita.
Jedino prednost, ki jo ima rokodelec pred veliko obrtnijo je, da je njegovo delo boljše in trdnejše. Zaradi tega bi bila sveta dolžnost vsacega posamičnega rokodelca, da izdeluje dobro blago po primerni ceni. V zgubo ali zastonj delati ne gre, če bi tudi s tem imeli uničiti konkurenta, ker s tem škodujemo tudi sami sebi. V prejšnjih časih, ko so imele zadruge večjo oblast, so strogo postopale z vsakim obrtnikom, ki bi bil slabo delal, ali pa, ki bi bil celo kazil. Dobro bi bilo, da bi zadruge tudi sedaj kaj storile proti takim nesolidnim mojstrom. Tako postopanje naj bi se javno grajalo in javno po obrtnih glasilih bičali rokodelci, ki slabo delajo jedino s tem namenom, da bi druzemu škodovali.
Obrtniki, današnji časi so težavni, zato pa moramo gledati, kako drug drugemu pomagamo, kajti le z zjedinjemi močni se bomo mogli braniti pogina. Samo jadikovanje ne pomaga, če bomo pa vedno le gledali, kako bi uničili drug druzega, je pa propad malega obrtništva gotov, kajti moči malega obrtnika so slabe in jih ne smemo tratiti v borbi mej seboj, vsaj se še zjedinjeni težko branimo velicemu kapitalu.
Mej nemškimi knjigotržci se je tudi bila Ugnezdila razvada, da so nekateri delali za manjši dobiček nego drugi, torej knjige ceneje prodajali kakor drugi Zveza nemških knjigo tržcev je sklenila, da bode vsacega izbacnila, kateri bi kazil cene, in s tem bi zgubil vse ugodnosti, ki jih ima od nje. Mali obrtniki seveda ne morejo drug druzega siliti, da se drže poštenih cen, ker nemajo tako dobre •rganizacije, kakor knjigotržci. a naj bi vsi prostovoljno posnemali knjigotržce in držali se poštenih cen.
Domače in razne stvari.
(Otvorenje) Rudolfinuma in obrtnih strokovnih šol vršilo se je, kakor poročajo tukajšnji listi prav slovesno. Ker se uredništvu „Obrtnika" k udeležbi ni doposlalo vabilo kakor drugim listom ; nam pa lastnega poročila o teh slovesnostih ni moč objaviti.
(Povodom 40letnice cesarjeve) sklenil je mestni zbor ljubljanski podariti Svoto 100 gld. za napravo zaklada v podporo obubožanih obrtnikovi Obresti te ustanove razdelile se bodo vsako leto dne 2. decembra.
(Gosp. rokodelske mojstre) opozarjamo na današnji, na prvi strani natisneni oklic osno-snovalnega odbora za ,.mojstersko blagajno" s priporočilom da blagovolč pri svojih znancih agitovati za to prepotrebno društvo; ker zaradi itak že obilih stroškov ne kaže pošiljati še posebnih vabil. Upamo da bodo vsi obrtniki, in tudi oni, ki pomoči društva morebiti ne potrebujejo podpirali s svojim pristopom dobro in koristno osnovo; katera utegne postati polagoma najumestneji zavod v pomoč našim sodrugom. Tiste pa, kojim sreča dopušča za obrtni stan v gmotnem oziru kaj storiti prosimo, da ne pozabijo na to novo društvo!
(Za mesarje.) Vsled vprašanja c. kr. namestništva štajerskega, če je takozvana „velika mesarija", toli podobna, ali kakor postava pravi; sorodna (vervvandt) „mali mesariji" da se sme pri dovoljenju obrti ravnati po §. 14. odst. 6. obrtne
Izdajatelj in odgovorni urednik Matija Kunc
postave z dnč 15. marca 1883 se je Graška kup-čijska in obrtna zbornica izjavila; da naj se takim prosilcem, ki nameravajo poleg drobnice zanaprej klati tudi govejo živino to dopušča in da se jim v ta namen daje dispenz od dokaza zmožnosti po zgorej imenovanem §. — Ta izjava zbornice sicer ni merodajna, in ker so se v enakem slučaju, kakor slišimo pritožili naši mesarji na ministerstvo; pričakovati je od ondot konečne razsodbe.
(Gospodom razstavljalcem v muzeju) naznanimo, da smo radi pripravljeni, kolikor nam prostor dopušča objavljati v našem listu brezplačno stvarne, po strokovnjakih sestavljene razprave in popise o izstavljenih izdelkih. Zahtevati pa moramo, da so za natisek pripravljene in slovensko pisane, ker se s prestavljanjem ne moremo pečati.
(Po novem letu) prične izhajati nov poli-tično-humoristični list „Brus", čegar urednik bode g. J. Železnikar. „Rogač" ne bode izhajal več!
(O slabi kupčiji in o pomankanju dela), tožijo že sedaj skorej vsi rokodelci, posebno pa tisti, ki so bili vajeni, da je delo za zimsko sezono dalje trajal. Če se obrti v novič ne ožive, bode zima pač dolga in žalostna, posebno pa za delavce, ki nimajo stalne plače, in si v kratkem času, ko je bilo nekoliko več dela niso mogli ničesar prihraniti.
(Mestni zbor) sprejel jo nasvet; da naj se napravi mestni načrt. V to se ima najeti še j e de n geometer z letno plačo 1500, aparati pa bodo stali 2000 gld. Kakor se iz tega sklepa vidi imajo naši mestni očetje še vedno žepe na stežaj odprte za kake nove „plane"; ki so pa menda ravno tako nujni, kakor načrt za preložitev „Gruberjeve ceste". Minulo je že nekaj let odkar so za „plan" dali če se ne motimo 900 gld., a klanec je še vedno tam kjer je bil pred planom. Ko bi se ona svota od takrat obrestovala dobil bi lehko marsikateri revni meščan iz nje podporo.
(O obrtni razstavi) v novem deželnem muzeji; katera se je kakor smo vže zadnjič omenili priredila, iz nam neznanih vzrokov, brez da bi se bilo to preje v javnosti obrtnikom razglasilo poročamo prihodnjič. Gotovo pa ne zahtevamo preveč; če poudarjamo, da je potreba zadevo te razstave, ki ima stalna biti vsaj za bodoče postaviti na gotovi temelj; da marsikateremu vsaj v prihod-njosti ne bode treba se po raznih ovinkih vrivati, — vmes! Potem pa še nekaj. Napravila se je sedaj kakor beremo razstava „umetnih" obrtnij. Nam pa se zdi da bi mnogo pripomoglo k napredku naše domače umetne in „neumetne" o b rt n o s t i; če bi se ta stalna razstava vredila tako; da bi se brez razlike izvrstnim izdelkom slehernih obrtnij in rokodelstev domače dežele odmeril v gotovem turnusu pohleven prostor; in smemo zagotovljati da bi taka pravična upeljava delala dotičnim krogom manj preglavic; kakor raziskavanje kje se umetnost prične in kje konča! Največ podpore pa potrebuje mala obrt — velika industrija si vže sama ve pomagati! — To je naše in mnogih drugih pre-ponižno mnenje.
(Prošnja na cesarja.) Kakor poročajo tirolski konservativni časniki, podpisale so to prošnjo vse zadruge na Tirolskem, poleg tega pa še tisoč posamnih obrtnikov. Po najbolj oddaljenih krajih podpisovala se je prošnja Tudi obrtniki na Predarlskem so se nekda močno udeležili. Pri nas jih dosedaj izvzemši iz Loža, o katerem smo zadnjič poročali še iz dežele prav nič nismo dobili. Je li to dokaz, da se nam na Kranjskem tako dobro godi; da pomoči niti iskati nočemo ali pa da smo že tako „par terre" da niti upan ja nimamo več; nočemo raziskovati ker je prežalostno.
— Parlamentarična enketa bode sklicana v zadevi upeljave delavskih zbornic. Princi-pialno se je sklenilo porabiti kot eksperte samo osobe iz delavskega stanu in so se izvolili: po jeden zastopnik delavskih društev „Skala" in „Gwiazda“ v Lembergu in Tarnowa, Stasinski iz Krakova na Poljskem; Anton Frimel izSteyer; J, Rott, Sorger, Neuf, Kraupa, Ružička, Popper, Popp, Bardorf, Leisner, Gehrke z Dunaja, Ulrich iz Rei-chenberga, Sima iz Prage, Jiraček iz Schmihora; Kozina iz Pilzna, Saros iz Brna; Kunc iz Ljubljane in Seremala iz Lemberga. Enketa sešla se bode prihodnje leto.
— Povodom 401 etnice so naslednje du-naiske zadruge ustanovile fond za pomoč potrebne sodruge in sicer: krojaška zadruga 140.000 gld.; čevljarska zadruga 40.000 gld., zadruga bukvovezov 8000 gld., pekovska zadruga je pomnožila svoj invalidni zaklad od 5 000 na 10.000 gld., poleg tega pa je podarila dne 2. decembra na posamezne potrebne bivše mojstre po 20 gld. zadruga gostilničarjev 2000 gld., ki so se pa razdelili dnš 2. decembra štiridesetim sodrugom; zadruga kupčevalcev z mešanim blagom 2000 gld.. zadruga glavničarjev 1200 gld., zadruga tkalcev razdelila je srebrne spominske medajle; zadruga mizarjev razdelila je pa znatno vsoto mej obubožane mizarje v revnih hišah. Kakor se iz tega razvidi zamorejo zadruge za svoje tovariše vendar več storiti, kakor je to pri nas navada misliti.
— Dokaz zmožnosti za trgovske obrt nije. Češki poslanec Hajek predlagal je v državnem zboru, da se promeni obrtni red tako, da bode treba tudi za nastop kupčijske obrti dokozati sposobnost.
— Kaznilnice v Novi Kaledonij. Nekdanji francoski poslanec Ordinaire, kateri je pregledoval kaznilnice po Novi Kaledoniji, poroča nekemu sotrudniki časnika „Cocarde" o svojih opazovanjih tako le...........“. Kaznilnice res niso
kr;y posebnega veselja in razkvšja, a tudi ne isti pekel, kakeršnega si ljudje sploh mislijo, in prisilno delo ni tvli težavno, kakor nekateri sodijo. Kaznjenci uvrščeni so po znamkah (notah), katere dobe v 5 razredov. Čez štiri leta popne se jetnik, ako se je vrlo vedel v prvi razred in potem godi se mu toli dobro, da bi bržkone ž njim rad menjal marsikak francoski kmet ali majhen bopataš. Kaznjence prvega razreda dobo namreč koncesijo, t. j. 7 hektarjev zemljišča in hišo. Lahko se oženi seveda s kako obsojeno žensko in živi kot zemlijški posestnik, če dobro gospodari. Da še več. V Bou-reiju videl sem celo obitelji, katere se v nedeljo k sv. maši vozijo. Vse imajo konje in vozove, soproge svilnate obleke in otroci so prepreženi s čipkami. 65letni kaznjenec „Normandinec", po domače „oče La Chopinette", rekel mi je: „Zdaj sem 10 let že tukaj, 6 let imam koncesijo in oba moja sinova sta prišla s Francoskega k meni. Kupčije so dobre, tako da nasadimo vsako leto kave za 6 d o 7000 frankov. Odkritosrčno izpovem, predragi gospod, žal mi je, prav žal, da deset let prej nesem pričel moriti!" —
— Modliinger Schuhfabrik vGradcu. Kakor poroča „G. T." izdali so čevljarji, usnarji in kupčevalci z čevljarskimi snovi, brošuro v kateri pro-testujejo proti nameravani naselbini omenjene tovarne v Gradcu. Prebivalstvo opozarja se na slabe izdelke ter prosi v interesu domačega obrta, da bi občinstvo ne podpiralo omenjenega podjetja. Hišniki, ki imajo prazne štacune prosijo se, da jih Židu ne oddajo; marveč se zaradi tega obrnejo na agitacijski odsek čevljarjev. Omenjena tovarna otvorila je tudi v nekem mestu na Poljskem podružnico; a obrtni urad jo je dal zapreti. In sedaj more čakati na izid vložene pritožbe.
( E i n 1 a d u n g) an die Herren Handwerker-meister in Laibach! Nachdem die hohe k. k. Landes-regierung mit Erlass vom 2. Dezember 1. J. liber Ermiichtigung des boben k. k. Ministeriums des In-nern vom 22. November 1. J. die vom krainiseken Gewerbevereine vorgelegten Statuten zur Bildung einer „Meisterkrankenkasse fiir die Genossensshaften der handvverksmassigen Gewerbe in Laibach" ge-nehmiget hat, berufen wir fiir Sonntag den 9. Dezember Vormittags um 10 Uhr in Schreiner’s Bier-halle, St. Petervostadt die erste constituirende Ver-sammlung ein. Tagesordnung: 1. Ansprache des Vorsitzenden. 2. Verlesung der Statuten uud Ent-gegennahme von Beitrittserkliirungen, und eventuell 3. Wahl des Vorstandes. Gewerbsgenossen! Durch die Griindung dieser „Meisterkrankenkasse" ist es uns moglich gevvorden einem humanen Vereine an-zugehoren, der ausschliesslich aus Standesgenossen gebildet und von denselben geleitet, — die besten Gewa.hr bietet, das seine Wirksamkeit unseren Be-diirfnissen und Anspruchen angepasst wird, ander-seits aber ermiiglicht dieser Verein, dass auch jene Gewerbsgenossen, welche eine Hilfe aus demselben nicht zu beanspruchen in der Lage sind, ihr Scherf-stein zu Gusten des Aufbluhens und Gedeihens eines Vereines beitragen kdnnen, der bestimmt ist, in den allertraurigsten Fallen im Leben des Hand-werkers, — bei Erwerbslosigkeiteit durch Krank-heit und Ungliick, eine Zufluchtsstiitte aller Standesgenossen zu werden! — In liingst vergangenen Zeiten haben die Ziinfte in collegialer Weise ihre Gewerbsgenossen unterstiitzt; erneuern wir diese alte liibliche Sitte durch allgemeine Theilnahme an diesem Vereine, zeigen wir, das es fiir den Gewer-bestand auch heute noch ein Feld gibt, wo derselbe unbeirrt durch mannigfaltige Ansichten liber sozial-gewerbliche Tagesfragen einsteht fiir die Humanitiit durch Unterstiitzung seiner hilfsbediirftigen Stan-des- und Govrerbsgenossen! — Wenn auch der ur-spriingliche Zweck dieses Vereines lediglich in der Versorgung wahrend der Krankheit und der Aus-zahlung eines Begrabnissbeitrages besteht, so ist doch kein Zweifel zuliissig, dass der Verein bei allgemeiner Theilnahme mit der Ansammlung eines iiberschilssigen Reservefondes nach § 10 der Statuten auch bei andauernder Erwerbslosigkeiten durch Invaliditiit und Alter seinen Mitgliedern oder deren Angehorigen hilfreich wird beistehen konnen. — Gewerbsgenossen! Der Baugrund ist gelegt, seien wir alle, vom ersten bis zum letzten, emsige Mit-arbeiter, damit aus bescheidenem Anfange ein schones grosses Werk gelinge zum Nutzen und zur Ehre des gesammten Handwerkerstandes! — In diesem Sinne ladet zur allgemeinen Theilnahme an der Versammlung alle Handwerkermeister freund-lichst ein	Das Griindungs-Gomite.
Tisek „Narodne Tiskarne.