Uredništvo in uprnvništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z aredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto		12 K
Pol leta			6 K
Četrt leta		3 K
Mesečno		1 K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aH oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 103.
Maribor, dne 6. septembra 1912.
Letnik IV.
Slovenski otroci v slovenske šole!
Zopet se bliža konec počitnic, v prvi vrsti na mestnih in tržkih šolah. — Kakor vsako. leto, jako moramo tudi letos pozivati slovenske stariše v bližini mest in trgov, naj pošljejo svoje otroke v domače slovenske, oziroma dvojezične Sole. . Žalostne izkušnje nas le preveč učijo, da se pustijo stariši mnogokrat pregovoriti po raznih agitatorjih, da vpišejo svoje otroke v nemške šole. Na ta način povečajo število otrok na teh Šolah in pospešujejo nemško šolstvo, ki bi se sicer radi pomanjkanja lastnih nemških otrok ne moglo razvijati. Človeka mora res boleti, Če sliši, da pohaja iz celjske okolice toliko slovenskih otrok v mestne nemške Šole. Ravno taka navada ali razvada se je ukoreninila tudi okrog Slovenjega Gradca. Posebno so začeli loviti Nemci otroke v svoje privatne Šole tudi v okolici Šoštanja, v Ormožu in, v Ljutomeru. Nič boljšega ni v Ptuju, celo ob hrvaški meji, v Brežicah, se dogaja vedno pogosteje slučaj za slučajem.
Mi bi se nikakor ne upirali tako cfdločno tem ukrepom slovenskih starišev, Če bi vedeli, da dosežejo stariši res namen, katerega imajo pogosto pri pošiljanju svojih otrok v nemške šole in bi bili njihovi otroci res na boljšem. Toda pouk za slovenske otroke v teh Šolah je nesmisel in škodljiv. Otroci se nauče v nekaj letih pač pozdravljati z „guten tog“ ali ,„ldst hand“, njihov razum se pa ne bistri, njihovo srce postane prazno. V peizobrazbi in omiki navadno zaostanejo, ker ne morejo predelati raznih' šolskih predmetov in prebaviti oelo snov, katera tvori podlago nadaljne izobrazbe vsakega stanu. Predragi stariši! 'Pomislite vendar samo to, da otrok navadno niti ne razume, kar pripoveduje in razlaga nemški u-čitelj. Kaj bi vi rekli, če bi prišel pol, učitelj na poučno zborovanje, ki je zia (vas to, kar je šola za otroke, in bi vas hotel poučiti o gospodarski stroki v francoščini ali kitajščini? Ne razumeli bi ničesar in šli bi brez pouka nevoljni na dom. Ravno tako je s slovenskimi otroci v nemških šolah. Ubogi otroci presedajo leta in leta na klopeh teh mučilnic, a ne nauče se niti najnavadnejših stvari, katere pridobe zlahka na domačih šolah, k večjemu da se privadijo nekaterih nemških besed.
FOÜ JL^JL^TJaiC. Narodni pritanej v Lriliputu.
KSatira slovenska. Spisal dr, Leopold Lenajrd.)
(Dalje.)
Od, sina dotičnega gospodarja sem jih dobil ja|z in sedaj jih podarjam tebi, dragi pobratime I
ÌTiako so prišle Trubarjeve naramnic:© ! v moje roke, svojemu novemu pobratimu,, častitljivemu Istri-janskenjju 'rodoljubu sem pa dal tri iollarje, da jih obrne v narodne nafrnene.
‘Jaz sem ginjen poslušal povest ravnatelja Ha’ rambaše.
Ko je končal, mi je pa rekel:
—	Sedaj pa pojdiva, da si ogledava stotico naših mokric. 'Tukaj boš našel vse, kar ima naš narod velikega in slavnega, vsi narodni delavci, pisatelji in umetniki, mljadi in najmlajši naraščaj, kakor tudi stari, zasluženi možje, imajo zavetišče v tem hramu.
—	Dovolite, ha vas vprašam za neto pojajsnilo — segel sem mu v besedo. — N'a kak način sprejemate prebivalce v vaš zavod? Kakšne 1 kvalifikacije in protekcije?
—	Vidite, [to je jako različno — odgovoril mi je Harambaiša, — Naš zavod ima veljko oddelkov, in v vsakem se nahajajo drugačne vrste stanovalci. Najprej imatmo 'oddelek za zasužene i častitljive rodoljir-be. Kogar ljudski glas proglasi za zasluženega rodoljuba in narodnega delavca, lahko vsak trenutek pride v ta zavoji, sprejmemo ga z največ|jimi častmi in ravnamo z h jim z vso spoštljivostjo.
Potem je oddelek naših prvakov na vseh poljih umetnosti in znanosti. 'Od njih se ne zahteva nobenih kvalifikacij in žanje ni nobpnih postav ih (nobenega hišnega reda,
Tretji oddelek; je oddelek naših narodnih delavcev, V ta oddelek se sprejemajo osebe, ki so so-
Stojimo na stališču, ki ga označuje tako krepko naš slovenski pregovor: „Cim več jezikov znaš, tem več ljudi veljaš!“ Zaradi tega nikakor ne branimo učenja drugih jezikov, temveč to celo pozdravljamo, toda to učenje se utora gojiti na podlagi mar terinega jezika, Nikdar pa ne sme trpeti vsled tujega jezika pouk v drugih predmetih, ker s tem cel naš naraščaj umstveno nazaduje in se vsled premale izobrazbe tudi ne more gospodarsko povzdigniti.
Poglejte zlasti vi stariši kmečkega stanu na marenberški okraj! Tam je potisnilo nemško šolstvo kmečki stan ob steno, kmečki stan propada, gospodarstvo ne napreduje, ker je kmet premalo izobražen, ker ga nemška šola ni izomikala. Posledice so res žalostne. V letu 1907-8 je prišlo povprečno okrog 50 kmetij na nekmete.
Naravnost krivo in smešno pa je, Če mislijo nekateri gospodarji, da bodo radi tega, čo znajo nekoliko kramljati v nemščini, lažje in bolje gospodarili, a-li, da bodo s tem že našli nafsvojem gospodarstvu blaženi raj, Vprašamo te gospodarje, če so že kedaj pomislili, kako je stanje kmetijstva na Srednjem in G. Štajerskem, kjer govorijo kmetje le v nemščini! Po mnenju teh zaslepljenih gospodarjev okrog južnoštajerskih mest in trgov bi morali biti ti nemški kmetje zato, ker znajo nemški, sami velikaši in mogotci. Ali to niso. Povečini so veliko na slabšem kakor naš slovenski kmet.
Pritožujejo se slovenski gospodarji posebno Še vedno radi velikanskih bremen, katera imajo za šolstvo, Povsod imamo za učilnice že lepe palače, katere morajo vzdrževati davkoplačevalci. Mislimo pač, da mora vsakdo uvideti, da je nesmisel, skrbeti v domači občini za urejene šolske razmere, na drugi strani pa pošiljati svoje otrobe v tuje nemške mestne Šole,
In kar je tudi zelo važno: pouk na naših šolah, zlasti v bližini mest in trgov, je brez malih izjem prav. dober, uspehi zelo lepi, gotovo desetkrat lepši za naše otroke kot na tujih šolah, v katerih slovensko deeo pisano gledajo in skrbijo le za to, da bi se vcepila v nežna srca gnev do vsega, kar je slovenskemu narodu drago in biago.
Zato kličemo ponovno starišem, katere pozivamo, da si naj dobro premislijo korak, katerega bodo napravili s svojimi otroci. Slovenski otroci, samo v slovenske šole!
lidnega življenja in poštenega) značaja, v hiši imajo brezplačno hrano in stanovanje, Ca se brez skrbi in ozirov na materijelno stanje lahko 'posvete narodnemu delu.
Četrti oddelek je oddelek takozvanih narodnih bohemov. 'To so ljudje velikih zmožnosti, toda slabega značaja in 'nesolidnega življenja, ki bi drugače zunaj med svetom dajali pohujšanje in malo dobrega storili za svoj narod. Tukaj so pa primorani živeti po strogem redu, morajo vsak dam izvršiti ‘svojo nalogo in vodstvo pazi najskrbneje,, da vsakdoivestno izrabi svoje zmožnosti v korist našemu mi]/emu narodu.
Potem imamo še več drugih oddelkov* ki pa niso tolike važnosti, vendar si jih bova pat ogledala po vrsti, 'Za sedaj omenim oddelekl nadebudnega naraščaja;, dalje oddelek imenovan „aj tonto“', r potem tar koimenovani oddelek upornikov, imamo tudi opazovalnico, kamor se sprejemajo osebe, o katerih se sliuti, da bi utegnile imeti v sebi pisateljsko ali celo umetniško žilo, toida ni še popolnoma dognanp.
—	Eni so natri za nagrado, drug? za kazen — segel sem v besedo — tretji takorekoč v razstavi, četrti zopejt tako nekako kot rožni hrošč v mravljišču. Kaj ne da?
—	Dobro ste zadeli! Naš narodni pritanej je vse ob enem: muzej zasluženih' genijev naroda, narodna delavnica, kjer se kujejo umasvetli meči, slednjič tudi peke vrste poboljštevalnica ' in; nav|sez(adnje tudi kovačnica narodnih ženijev.
—	Potem mora pa ravnanje z vašimi gojenci biti jako individuelno.
—	Seveda, seveda — odvrnil je ravnatelj Ha-rambaša.
—	i Kje ste se pa vi učili metojte, če smem v-prašati? — vprašal sem ravnatelja Har/ambašo. — Zavod je jako obširen, kakor vidim in postavljen n,a jako ‘izvirni podlagi. Vodstvo takega zavoda zahteva gotovo izvanrednih zmožnosti in zato mi boste pa že
Boj oderuštvu.
Oderuštva ni več, ker je po zakonu prepovedan, tako zatrjujejo mnogi naivni ljudje. Toda kje obstoja postava, kateri bi se ne znali izogniti mnogi prekanjeni oderuhi in dobiČkaželjni ljudje? Zakon zoper oderušitvo tudi ne pove nikjer, koliko odstotkov sme tirjati upnik pri posojilu, DoldČa le, da se pri nar jetem posojilu ne smejo prekoračiti tiste meje, vsled katerih bi zairtogel zabresti dolžnik v gospodarski polom. Visokost obresti pa ni nikjer postavno določena. Samo v obče naj veljajo pravila, da naj obrestna mera nikjer ne bo višja kot 6 do 6%. Ce se pri najetju posojila ni določila nobena obrestna mera, tedaj velja a%. Zato se smatra to obrestno meno za postavno o-brestno mero.
Kje pa dobi današnji tisti, ki rabi kredit, osobito obrtnik, posojilo po 5i% ? Navadno se zahteva 6 do 8% obresti, 2% stroškovnega doneska in vrhu tega še nekaj odstotkov pod drugim imenom, Ce se k temu še prišteje premija za življensko zavarovanje, katero se navadno zahteva pri vseh posojilih na osebni kredit, potem pridemo skoro do obrestne mere med 15i do 18%, Ali ne pomeni takšno breme gospodarski pogin posojilojemalca? Ali zamore Čip vek, ki se ima boriti s takšno obrestno mero, priti sploh kedaj, do urejenega gospodarstva? Ne, on je in ostane ves Čas svojega življenja suženj upnikov, dokler ga ne reši bela žena — smrt.
Najbolj nevarna so posojila na kratke obroke. Uničila so že marsikaterega uradnika in častnika; so pa tudi izvrstno sredstvo za pospeševanje človeške lahkomiselnosti. V mestih hafldemo dosti ,,zasel> nitov“l ki dajejo taka posojila, če zastavijo upniki knjižico, s katero dvigajo svojo mesečno plačo, ali dekrete, s katerimi so bili imenovani! ali če zastavijo častno besedo. Posojilojemalec vzame namenoma na primer posojilo v znesku 100 K, a izplačanih dobi pa le 50—60 K, Na ta način si je že mnogo oderuhov pridobilo velika bogastva.
Nič manj zanimiva pa niso tudi druga pota., po katerih se da odpraviti potreba kredita, in po katerih lahko pridejo kredita potrebni, ali lahkomiselni ljudje do denarja. Razni agentje, potovalci, trgovci na obroke in takozvani komisijonski trgovci z blagom inserirajo v škodo obrtništva v raznih listih, da prodajajo to ali ono blago na obroke. Posebno priljublje-
oprostili, ato vprašam, kje ste se izobrazili, za ta poklic ?
—	Pri vojakih — odvrnil je Hapambaša, — Bij sem podčastnik pri 9i9. polku, imam dvojo kovinaistih medalij in prislužil sem si certifikat.
—	Kompetentoy za to službo je bilo gotovo želo veliko.
—	Sevedja jih je bilo, toda (jaz. sem imel prednost pred vsemi. !V prošnji sem navedek da sem do-služen podčastnik s certifikatom in da imam 8 otrok. Svojo praktičnost sem dokazal vt svojem poprejšnjem službovanju kot načelnik mlekarske zadruge v Kravji dolini. Sicer pa: Wem Gott daš Amt gibt, dem gibt er auch den Verstand, pravi stari pregovor. Sedaj ,pa prosim, kar z maino, da si ogledava vse po vrsti.
Odideva iz stanovanja, gospod Harambaša pred' mano, jaz pa'za njim ter jo zavijeva po dolgem; hodniku. Bilo je vse tiho in 'prazno.
—	Kako pa, da je tako vse mirno? — vprašal
sem.
—	V tem oddelku ni 'sedaj slučajno nikogar doma'. Odšli so v kavarno. Umetniki namreč, zrasti takozvani nadebudni, to je oni, ki še hišo prišli do umerjene solidnosti, se morajo obračati mdd svetom in spoznavati življenje. Kavarna je takemu nadebudnemu geniju potrebna, f kakor raci voda. Ker so pa veripa.r z obiskovanjem kavarne združene razne nevarnosti, 'se jim dovoli to samo zmerno in s previdnostjo. Trikrat na teden imajo takozvano kavarniško uro in pod spremstvom nadzorovalnega osobj.ai gredo vsi skupaj v parih v kavarno. Sedaj' so ravno odšli. Le potrpite, razložil vam bom vse ' ih razkazal lepo po vrsti. Začeti moramo od zgoraj.
Šla sva po hodniku do konca! f in potem zavila oziiđh stopnicah navzgor. Lezla sva; kakor v nebesa iz prvega; nadstropja čez drugo in tretje in potem še čez podstrešje,, nato je vzel Ha,rajin(5’aša iz hlačnega žepa velik ključ, odprl maljhna vratca, ki so peljala
ni so predmeti kot knjige, lepotičje, kolesa, optični predmeti in obleka. Taki predmeti se prodajajo kredita potrebnim osebam za nečuveno visoke cene. Ku’ pec potem kupljeni predmet ali proda, ali pa zastavi, da na ta način le pride do denarja. Včasih že takoj pri nakupu dotičnih predmetov lahko izve, kje zamore te predmete takoj prodati, navadno je tak kupec kakšen trgovski prijatelj tistega, od katerega je kupil dotične predmete na obroke. Pred kratkim se je nekemu takšnemu oderuhu dokazalo, da je eno in i-sto kolo več kot stokrat prodal.
Tudi dđeruhom pri življenskem zavarovanju cvete pšenica-. Se dobe tako zvani nadzorniki, ki takoj, ko se sklene zavarovanje, dovolijo posojilo. Navadno dobi posojilojemalec eno četrtino letne premije, nadzornik pa polletno premijo kot provizijo, tako, da dela masten „Kšeft“, Posojilojemalec mora mesec pozneje štirikrat toliko plačati kakor je dobil, Ce pa ne more zavarovalnino delj kot eno leto plačevati, potem pa izgubi trikrat več kakor je dobil, Ali ni to oderu-štvo v smislu postave?
Dolga in bolestna je pesem o oderuštvu, ki razjeda Človeško blagostanje in greni Človeško življenje. Zasluži, da se ga v polni meri pobija in ko bo ležalo strto na tleh, bo zmaga nad njim ppgoj boljših Ča-
sov.
Naše prireditve.
Sv. Rupert v Slov. gor.
V	nedeljo dne 1. t. m. po večernicah ; se je v proslavo nepozabnega, školaj Slomšekai vršila vesea-ca, katero je priredilo naše bralno društvo. Da je vse prav dobro uspelo, je zasluga društvenega odbora in domačega pevskega zbora.
Slavnostni J govornik, zavedni mladenič Jakob Fras je v gladkih in močno donečih besedah proslavljal Slomšeka, Dve mladenki, ;Mima) in Ana Lederer, ste storile isto v deklamacijah, Saloigra „Crev-ljar“, katero so predstavljali vrli domači fantje, je vidno zadovoljila občinstvo, ki je z neokročenim smehom in ploskanjem dajalo zahvalo igralcem. Šaljivi prizor „Dve klepetulji“, ki so ga potem predstavljali dve zavedni mladenki, Mar. Muršec in Mar. Lubec, je mogoče to ali ono izmed poslušalk prijel pri laseh, ampak izvrstno je bilo.
Domači pevski zbor pa je vmes trosil cvetlice, ko je prednašajl izborne pesmi. Prosta zfabava, ki je sledila pri gospodu Solaku, je s šaljivo pošto itd. prinesla 5 K v dar „Slovenski Straži.“ Tako smo pokazali, da se gibljemo i mi.
Prva velika loterija „Slovenske Straže“.
V	Slomšekovem letu vabimo vse Slovenke in Slovence k sodelovanja za rešitev onega, kar znači našo narodno bodočnost — revne slovenske mladine. Petdesetletnico smrti Antona Martina Slomšeka se ne moremo lepše spomin-
jati, kakor da »s«, vsak. po svojih močeh pripomoremo, da se vse slovensko ljudstvo zavzame za to, da se veliko podjetje «Slovenske Straže“ na korist revnim slovenskim otrokom kar najsijajnejše izvrši.
Vseslovenski narod — revnim svojim otrokom — to bo naj lepši spomenik na grob narodo vega apostola Antona Martina Slomšeka, ki je bil najodlične ši buditelj in vzgojitelj slovenske mladine.
Ooupai klici, kt so prihajali „Slovenski Straži“, za pomoč revai slovenski mladini, so napotili „Slovensko Stražo“, da stopi pred slovensko ljudstvo z veliko loterijo in tako pnzknsi dobiti blagemu narodnemu namenu večjo pomoč. Čuti .iobičik se porabi edinole za ubogo slovensko mladino. To doseči pa imamo čas samo nekaj tednov, ker rok za žrebanje je že 18 novembra. Zato je pri razpečavanju srečk tembolj nujno sodelovanje vseh, ki jim je resno za našo revno mlad no.
Loterija obseda 100.000 srečk in 1554 krasnih dobitkov v sknpni vrednosti 20 000 K!
Srečka stane samo 1 E!
Prvi glavoi Ubite k v vrednosti 5000 E:
Kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedilnice, salonske garnituro, glaso-virja in kuhinjske o >rave, ali
4 6 ia pol PH. bencin motor, mlatilnica z dvakratnim čiščenjem, slamoreznica.
Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 E :
1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana)
Tretji in četrti glavni dobitek v vrednosti po 500 E :
Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepelj z mlatilnico ali 1 stroj za košnjo.
Ostali dobitki so vredni 13.000 K in sicer :
Deset dobitkov v vrednosti po 100 E.
Štirideset dobitkov v vrednosti po 50 E.
Sto dobitkov v vrednosti po 20 E.
Dvesto dobitkov v vrednosti po 10 E.
1200 dobitkov v vrednosti po 5 E.
Dohitki obstoje v dragocenostih in v različnih gospodarskih in gospodinjskih predmetih.
Posebni loterijski odbor, kateremu je kot državni nadzornik prideljen g. finančni svetnik Pavel Jerovee, nadzoruje vse delo in dobitke, tako, da je vsak lahko zagotovljen, da bo res dobil dobitke v označeni vrednosti. To je častna zadeva loterijskega odbora, ki poleg tega jamči pri finančnem ministrstvu za vrednost dobitkov.
Plemenita misel je zasnovala loterijo „Slov. Straže“ blagemu namenu, ki mora biti enako drag vsakemu Slovencu, vsaki Slovenki, saj gre za najbolj trpeče med nami, za one, ki so vsak dan v nevarnosti, da ne bodo več naši. Zato:
naročajte srečke pri pisarni „Slovenska Straže“ v Ljubljani!
Prečastito slovensko duhovščino, naše svetne zaupnike, naše vrlo dijaštvo, naše občine in društvene tajnike, Vas vse prosimo za nujno sodelovanje. Od povsod nam naznanjajte tndi prodajalec srečk! Sijajnemu uspehu loterije „Slivenske Straže“ bodi posvečeno naše delo v prihodnjih tednih.
iz podstrešja na streho, zlezla Isfvja skozi luknjp in stala, na strehi.
Hočem si ogledati krasen, razgled, toda spremljevalec mi ne da miru.
—	Le višje, višje — reče mi in pokaže z roko na štirivoglat stolp.
Po majhnih, vijugastih stopnjjcah ! svia p rji šla na vrh stolpa in se ustavila.
—	Krasno — vskliknem jaz.
—	In ppaktično — doctei gospod Haramba^a, — Vidite, to je tajkozvana mesečna opazovaljnica za. naš f pesniški naraščaj. Kakor vam zlnajno, opevajo mladi pesniki radi mesec in njegovo svetlobo. Da jim ni treba kolovratiti po drugih .potih, smo jim kajr tukaj ustvarili priliko, da se lahko navdušujejo ob mesečni srebrnini. Vsak naših mladih pesnikov, ima svoj tkfiočeni Čas, (navadno trikrat po pol ure na teden Zjutraj, ali zvečerj, Ida hodi tu gori opazovat mesec in vsrkavat njegovo, poezijo. TfuWaq na steni visi urni red, iz katerega je razvidno, kdaj ima Kdo pravico do meseca na tem stolpu. Drugi dan mora takoj narediti pesmico, v kateri so izražena, čustva, ki se jih je nalezel pri opazovanju meseca na stolpu ter jo predložiti predstojniku svojega oddelka. Ko se vrneva doli v pisarno, vam pokažem / celo zbirko takih pesmic Nekatere obetajo v resnici j^ko veliko.
—	' Ženijalno. v resnici ženijalno S— f vzdihnil sem jaz.
(Dalje prih.)
Cesarjev 82.ali 83. rojstni dan
(P. Lucij Selinšek.)
Ker sem letos ob priliki rojstnlega dne naiega
eresvitlega cesarja slišal in tudi bral, dia so ponekod praznovali 82. mesto 83. cesarjev rojstni dan, mislim, da marsikomu ustrežem, ako natančneje pojasnim zmoto prvega in pravilnost drugega računanja
V praktičnem življenju izračunamo dobo človeškega življenja na priprost način, da rojstno leto odštejemo od tekočega. Naš cesar je na primer rojen leta 1830; letošnje leto je 1912; po navafctnem računu tedaij: 1912—1830 = 82. Tako rajčunanje po matematično niti pravilno ni, niti natančno. Pravilno ; radi tega ne, ker niti leto 1830, niti 1912 ni izpolnjeno, — natančno pa zato ne, ker štejemo samo leta, he pa tudi mesecev in dni. Baš to napačno računanje pa je
vzrok, da nekateri rojstne dni napačno štejejo. Matematično pravilno bi morali starost nagega presvetlega vladarja dne 18. avgusta tekočega letal ( tako-le računati:
Dne 18. avgusta leta 1830 je preteklo 1829 let, 7 mesecev in 17 dni; do dne 18. avgusta tekočega leta pa je preteklo 1911 let, 7 mesecev in 17 dni. Ako prvo od drugega odštejemo, dobimo: 82 let, 0 mesec, 0 dni. Ta. račun nam tedaj pove, da je dne 18. avg. letošnjega letaj naš cesar dopolnil 82. leto svoje star rosti in vstopi istega dne v 83. leto. Vsako leto pa obhajajo samo en rojstni dan; torej do dne 18. avgusta tekočega leta 82 rojstnih dni, ne všitevši dne 18. avgusta, ka|jti ta dan se začne že 83, leto, in za to moramo k letom; starosti prišteti enojko, ' ce i hočemo vedeti, kolikeri rojstni dan se določeno leto obhaja. V obče velja za rojstni dan to-le pravilo (ako starost zaznamujemo s črko „1“:
j	S in 1 = rojstni dan.
Na primer: nekdo je dne 31. grudna leta 1895 dopolnil 24. leto svoje starosti, njegov rojstni dan i-stegia dne pa je bil: S in 1, ali 24 in 1 = 25. to je: petindvajseti.
Morebiti bo kdo k temu pripomnil : čemu od tar kih rečeh pisati, |ko nam je vendar že vse to znano iz ljudskih in nižjih srednjih šol? jNato odgovorim: Res je, / da so take razprave za izobraženca nekako žaljive, če pa hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da je tudi med izobraženim svetom dovolj takih ljudiij, ki so že najbolj priprosta in enostavna; matematična pravila pozabili.
Pripomba): Pisec teh vrst je iz ust visokega častnika slišal, češ, da se prlaznuje letos 82. rojstni dan našega cesarja in še od mnogih drugih in-teligentov isto. Poglejte „(Slovenca“ od dne 22. avgusta t. l.med dnevnimi novicami dopis od St. Vidaj., — „iSIaVenski Gospodar“ je pa pisal pravilno: 83. rojstni dan,	>
Kako vrag skorjo vozi«
X.
(Po ljudski pravljiei.j Res imeniten Remšnik je.
Ga gledaš tak al’ tak.
Pa vsak ne ve, da vozi se Po njem baj tudi vrag.
Vse naše korporacije, posebno slovenska županstva, vsa naša gospodarska in druga društva iu dražbe, tudi Ve naročite zase kolikor mogoče veliko srečk. Uplivne domoljube po posameznih krajih prosimo, da prevzamejo tozadevno inicijativo.
Slovenke, Slovenci! Pomagajte slovenski mladini! Bodočnost bo Vaš trud iu žrtve stotero poplačala!
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1912.
Glavni odbor „Slovensxe Stražo“: Profesor Ergen Jarc, drž in dež poslanec v Ljubljani, predsednik. — Ivan Štefe, urednik „Slovenca“ v Ljubljani, t-jnik. — Dr. Lambert Ehrlich, profesor bogoslovja v Celovcu, podpredsednik. — Anton Volta, blagajnik „Gospodarske zveze“ v Ljubljani, blagajnik.
Odborniki: Anton Ook, kaplan v Trstu. — Josip Fon, sodni svetnik, drž. in del. poslanec v Gorici. — Ivan Doberšek, župnik v Sevnici ob Savi. — Fr. Sai. Gomilšek, žnpnik pri Sv. Petru na Medvedovem selu. — Jožef Gostinčar, državni poslanec v Ljufijani. — Dr. Josip Hohnjee, profesor bogoslovja v Maribora. — Fran Jež, abs. inr. v Vipavi. — Vlado Pušenjak, zadražni nadrevizor v Mariboru. — Dr. Valentin Rožič, ravnatelj Družne sv. Mohorja v Celovcu. — Franc Smodej, urednik v Celovcu. — Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. — Dr. Ivan Svetina, kanonik in c. kr. profesor v Ljubljani. — Dr. Vinko Šarabon, c. kr. profesor v Ljubljani. — Franc Švara, vikar v Šempolaju. — Fran Terseglav, uradnik v Ljubljani. — Franc Thaler, župan v Št. liju v Slov. gor. — Dr. Karl Verstovšek, c. kr. profesor, drž. in dež. poslanec v Maribora.
Evharistični kongres.
S k u p n a f stanovanja;.
Skupna stanovanja imajo vsi moški udeleženci iz lavantinske škofije v IV, okraju, Schaumblurggas-se 7, ženske udeleženke pa v IV. okrajju, Alleegasse 11, v IV. okraju, Phorusgasse 10 ter v IV. okraju Waltergasse 16. jZiajtrk dobijo v štirih kavarnah v
IV.	okraju, obed pa vsi v, IV. okraju, Heelitengasse 4 (ne na skupnem stanovanju, hajkor so v začetku poročali).
Za stanovanja in hrano je dobil vsak udeleženec kairto, kjer je napisano, v, kje m,ora stanovati in kjer dobi hrano, JZ a vsakokratno prenočišče in vsakokratno hrano je oddati dotično karto. Na karti je zapisan tudi Čas, v katerem se hrana dobi. Kfdor zamudi ta čas, ne dobi nič hrane in nikake odškodnine za plačano karto.
Politični pregled.
Odmevi Jnkičevega procesa.
V Dalmaciji.
i Manifestacije za Luko Jukiča in njegove tovariše se ponavljajo v vsej deželi, pri čemer se pojavljajo hrupne demonstracije proti Čuvajevemu režimu. V Dubrovniku so se pod vtiskom Jnkičevega procesa združila doslej si sovražna študentovska društva na-
il,
To je resnica, Bog obvari,
;Saj laž ne more bit’ ;
Ge sam ga Lukež slišjal je O polnoči hodit.
III.
Tam kjer meji posestvo Hiter na Aubrehfvo,
Je vozil o polnoči Vrag skorjo smrekov,o.
IV.
Da dvomil bi, nikakor ne.
Saj peljal je „galop“
In pravil svojim voličem:
Alo, alo ! hop, hop ! !
V.
To Lukež dobro slišal je,
Tud’ vsakomur pove,
Si dobro tud’ zapomnil vse,
Po noč’ več tam ne gre.
VI.
Pa zmiraj bi še ne verjel Bil Lukež, ker je mož,
Al’ groza, kaj se zdaj zgodi, —.
Vrag pride mu pod nos,
VIL
Ko namreč dedec skril se je Pri cesti v grm košat, ! {
Ga kar naenkrat vdani Kosmaiti rep iza ivrat.
VIII.
A Luka hitro zmisli si,
To bo domači pes,
Pa, ker tak hitro zginil je,
Jle vedel, da ni res.
IX.
Ali najboljši je dokaz,
Da stvar resnična je,
Ker Lukež še današnji dan,
Po noči tam ne gre.
X.'
Nazadnje pa čitatelji In dragi mi prijatelji,
Svarim vas: „Resen le obraz,
Drugače pride vrag po vas!“
F. Grogi.
prednjjakov, Srbov in Piste stranke prava, da zaPno skupno akcijo proti hrvaškimi razmeram.
!	V Amerik i.
Kakor poročajo v Zedinjenih državah izhajajoči hrvaški listi, se vrše v vseh hrvaških kolonijah v< Ameriki protestni shodi proti razmeram na Hrvaškem. Za Jukiča nabirajo po Vseh mestih; doslej so nabrajli 4000 K. Ustanavljajo se društva z imenom: „Luka Jukič.“
Ceško-nemška spravna pogajanja.
„Union“ poroča, da se sestanejo člani obeh komitejev osmerice za ureditev jezikovnega vprašanja pri deželnoknežjih oblastih dne 10. septembra v Pragi.
Razpoloženje za mir je v obeh taborih ugodna, želja po spravi tako velika, da hujskanje radikalcev ne najde več odmeva.
. * „
Kabinetno vprašanje
V prihodnjih dneh pride cesar iz Išla v Schönbrunn. Vesti, da bo postal princ Schwarzenberg Brafov naslednik, so po zadnjih poročilih nevtemeljene. Rösslerjev naslednik postane baje dr. Mataja, ki je že enkrat vodil trgovinsko ministrstvo. Govori se tndi o sekcijskem šefu dr. Seidlerju.
Poljaki in Rnsini.
Med Poljaki, Rusini in vlado se vrše vse zadnje dni razgovori radi delazmožnosti gališkega deželnega zbora. Do-sedaj so se vršila pogajanja na Dunaju, od zdaj se bodo v Lvovn, kjer bosta tndi konferirala voditelj Poljakov dr. Leo in voditelj Rnsinov dr. Lewiéky. Upanje na sporaznm je precejšne.
Cesar Viljem
se nahaja te dni v Švici. Sprejet je bil slovesno od zastopnikov oblasti in od ljudstva. V sredo se je udežil švicarskih vaj. Iz manevrov se je vrnil zopet v Cnrih. Berchtoldova akcija
Upanje na vspeh Berchtoldove akcije je vedno manjše. Ljubosumnost med trozvezo in tripelentento bo dobromisleče Berchtoldove načrte najbrže pokopala. Francoski in raški listi govore o akciji zelo ironično in sarkastično.
Ogrsko.
Vodilni politiki ogrske opozieije so imeli 3. t. m. dolgo konferenco, v kateri so sklenili, nadaljevati boj proti Lukacsevem kabinetu z vsemi sredstvi tudi v delegacijah. Poslužiti se hočejo v boju najskrajnejših sredstev, kar jih je mogoče najti.
Tisza misli odstopiti.
„Az Ujszag“ objavlja razgovor s predsednikom poslanske zbornice grofom Stefanom Tiszo. V tem razgovora izjavlja grof Tisza med drugimi, da je moral pod izrednimi razmerami izvršiti na predsedniškem mesta prav posebno nalogo in dožnost. Ta dolžnost ga je spravila v ostro osebno na-sprotstvo z enim delom poslancev, pri katerih je ostala neka animoziteta, ki se nanaša ca njegovo predsedstvo. Javna korist zahteva sedaj, da se oni mož, katerega edino zadeva odij neohodno potrebnih odredb, umakne v primernem trenntkn in prepusti svojo mesto drugemu.
*
* *
Vebk vtis je napravila izjava ministrskega predsed nika Lukaasa, ki pravi, da je ogrska vlada pri ora vi jena k mirni rešitvi kritičnega položaja na Ogrskem. Ta izjava je dokaz, da želi država mir. Opozicija pa o kakem mira pod režimom ministrskega predsednika Lukacsa in predsednika zbornice Tisza ne mara ničesar vedeti.
Upor t ruski mornarici.
„Daily Chronicle“ poroča, da je prišlo med moštvom raškega črnomorskega vojnega brodovja v Sebastopolu do upora. Vojne ladje in pristaniške trdnjeve so se obstreljevale. Vest se od ruske strani demontira.
Turčija.
Alb anci.
Vlada je obvestila Ibrahim pašo, da se je ministrski svet posvetoval o 14 zahtevah, ki so jih predložili Albanci, in jih sprejel z malenkostnimi izpremembami. Med drugimi spremembami je tudi ta, da vlada ne odobrava pokrajinske vojaške službe, ker bi to povzročilo velike zmešnjave.
50.000	funtov za Albance.
Porta je poslala na Ibrahim pašo v Skoplje 50.000 funtov (okoli I milijon kron), da jih razdeli med Albance.
Mirovna pogajanja Turčije in 'f
11 a 1 i j e.
„Avanti“, ki je navadno dobro poučen,* poroča, dia se sklene najbrže med Tlurčijo in Italijo mdr pod sledečimi pogoji: „(Mirovna pogodba ne omenja laške aneksije, ker. se hoče izogniti vprašanju o sultanovi verski nadoblasti, Italija se zadovolji z zasedenimi obrežjem, oškoduje 'Turčijo v denarju za zasedeno ozemlje in zajpusii otoke, Turčija. se. obveže o~ točanom podeliti samoupravo pod krščanskim guvernerjem in oškoduje ijzgnane Italijane.“
Mirovna pogajanja v Švici se nadaljujejo.
(Glede zaključka so drugi glasovi zopet bolj pesimistični, kot „Avanti.“	)
Mirovna pogajanja. — Zadnje vesti.
Ker vztrajajo Italijani na tem, da se mirovna pogodba aneksijskoga dekreta ne sme dotakniti a se Torki vendar pogajajo naprej, se sodi, da se obojestranski zastopniki trudijo, najti formulo, da bi ne bilo treba teg> dekreta omeniti. V Rimu so prepričani, da se kmalu posreči napraviti mir.
Iz Berolina poročajo: Iz diplomatičnih krogov poročajo listu „Tägliche Rundschau“, da se je posrečilo v principu doseči mir med Italijo in Turčijo. Razprave bodo odslej naprej oficijozne.
Nemčija je njihova domovina.
Am Sedantage geht ein stilles Grüssen —
Von uns hinüber in das Vaterland;
Und uns’re heissen Seelen wandern, wandern !
Kakor vsako leto, so praznovali tudi zadnjo soboto, dne 31. avgusta, mariborski Nemci svoj takozvani „Sedanfeier“, Ta proslavitev znane nemške zmage nad Francozi ni nič drugega kot vnemanje za Vsenemčijo, Poti nedolžno firmo „Sedanleier“ se da pač najlažje sejati nepatrijotična. semena ter s prozornim protidinastičnim namenom kovati v zvezde Prusijo in nemško vladarsko hišo Hohenzollern, Da so te prireditve v proslavo nemškega orožja v resnici siamo propaganda za Alldeutschland, priča v prvi vrsti že to, da ti Nemci nikdar ne proslavljajo kake zmage avstrijskega orožja, četudi je bila mogoče zmaga življe.nskega pomena za obstoj naše države. Kaj jim mar Avstrija! Njihova srca gore za Nemčijo, oni bi radi prišli pod prusko „pikelhavbo“’ oni ne morejo pričakati trenotka, da bi po želji Bismar-kovi propadla Avstrija, zato so jim nemške zmage več kot avstrijske, zato proslavljajo Sedan mesto Visa.
V drugi vrsti nam krepko izpričujejo smisel in smoter teh prireditev slavnostni govori, ki jih imajo najizrazitejši zagovorniki vsenemških teženj, V Mar ribom je v soboto govoril pastor Mahnert.
Že sama osebnost govornikova nam pove več kot dovolj, Mah'nert je oni mož, ki z največjo vnemo dela za razširjenje protestantizma na jugu naše države, In kaj je protestantizem drugega kot predhodnik vsenemšitva? Vsenemci so pa, oni, ki so v avstrijskem državnem zboru zaorili v klic „hoch Hohenzollern“! To soljudje., katerim je Avstrija samo pred-straža Velike Nemčije, toda ne habsburške, temveč Jiohenzollerske Nemčije. Mahnert je v svoji lutrov-sko-vsenemški propagandi tako strasten, da si je odbil v Mariboru že vse resnejše in pametnejše nemške kroge. Z začudenjem in z grozo so spoznali mariborska Nemci in od vseh strani skupaj nanešeninemšku-tarji, da gredo Mahnertovi cilji dalje kot do vsakdanje germanizacije. Vnema, s katero je pridobival ljudi za luteranstvo, očividno ni izvirala iz globokosti verskega prepričanja, ali iz želje, pridobivati protestantizmu zvestih, vernih sinov. Vsak odpadnik, naj je odpadel iz Bog ve kakšnih motivov (?), naj je bilo njegovo odpadništvo povzročeno po Bog ve kakšnih sredstvih (?), je bil dobrodošel. Vse to je vzbudilo v ljudeh pozornost, pričeli so vso akcijo premotrivati nekoliko globokejše in našli so kmalu protidržavno, protidinpstično, vsenemško kopito. Prestrašili so se, korak jim je zastal in armada Mahnertovih zvestih se je začela krčiti. V politične svrhe- propagirani protestantizem se je zagabil, od očetov podedovani Čut je zmaigal. Mahnert ne žanje več nekdanjih vspe-hov, da pa on govori na „iSedanfeier“, spravlja to slavlje v tisto luč, v kateri ga mora videti vsak: avstrijski državljan.
Pa Mahnert je- v svojem govoru tudi z jasno besedo povedal, kako moramo presojati in ceniti to prireditev. Njegov govor je bil dolgovezna vrsta ritmično pravilno sestavljenih praznih in velikih' besed, M-ed neštevilnimi drugimi najdemo v tej gostobesedni bahavi himni Hohenzollerncev. Bismarka- in nemške države sploh, tud’ verze, ki smo jih napisali kot motto. Po Mahnertovi ideologiji avstrijskim Nemcem tedaj ni Avstrija domovina, ampak njihova domovina je preko crno-žoltih mejnikov. Tukaj so samo tujci, in njihove duše „potujejo“, potujejo . , .“ v Nemčijo, na grob Bismarkov, pod okrilje Hohenzollerncev. Vkljub vsem tem jasnim izpovedbam bodo merodajni fakiorfi še vedno negovali razne vsenemško-protestan-tovske agitatorje kot punčico v svojem očesu in bodo poslušna dekla „Volksr-aia“, ki daje tem ljudem vso zaslombo in oporo“. Res: če hočeš videti, kako ljudje sami sebi kopljejo grob, pridi v Avstrijo!
Raznoterosti.
Za tIč. župnijske in druge arale, posojilnice i. t. d.
Ob novem letu je navadno velikansko dela v tiskarni tako da ga tiskarna komaj zmagnje. Stranke morajo včasih po 14 dni čakati na izvršitev. Zato prosi podpisano ravnateljstvo vse vlč. župnijske urade, da že zdaj pogledajo, če bo treba za velikonočno izpraševanje naročiti spovednih oziroma obhajilnih listekov, ali če se bodo rabili kmain kuverti i. t. d. ter naj vse take reči takoj zdaj naročijo, da se delo opravi naprej in se ne nakopiči vse za mesec december in jannarij. Ltotako prosimo tudi p. n. posojilnice, ds pregledajo tudi že zdaj svojo zalogo tiskovin, hranilnih in posojilnih knjižic, knvertov i. t. d in da že zdaj naročijo vse potrebno. Mnogokrat se hranilne knjižice in drnge tiskovine naročijo šele tedaj, ko nobenega komada več ni v zalogi in potem pridejo zavodi v zadrego, ker pozimi se rabi za izvršitev naročila večkrat po 14 dni. Ako torej p. n. župnijski uradi posojilnice in drogi zavodi potrebne tiskovine že 'zdaj naročijo, storijo s tem samim sebi in nam veliko uslugo. Naročiti je treba zdaj tndi črnilo, ker se pozimi radi mraza ne more pošiljati.
Ravnateljstvo tiskarne sv. Cirila.
NemškutarsH sodniki zopet na dela Nekaj časa smo imeli mir in se vsaj ni slišalo tolika pritožb o germanizaciji na naših sodnijah na Spodnjem Štajerskem. Kadar pa ni parlamenta, se zopet vzbudi v nekaterih po milosti „Volksrata“ h koritom postavljenih gospodičih tista povsod znana nemška strast, da morajo povsod delovati tndi v germanizatoričnem smislu. Tako na primer si mariborska sodnija že zopet prisoja tu pa tam preveč pravic.
Nedavno je poslala na občine poziv, naj imenuje župan za dotično občino varnhe za dobo pet let. Poziv in navodilo je bilo seveda popolnoma nemško. Neki obmejni župan je vrnil ta poziv z zahtevo, da se mn pošlje slovensko pojasnilo. Tega ni dobil, pač pa je dobil čisto slovenski poziv, da mora priti osebno k sodniji, kjer mn je uradnik v slovenskem jeziku raztolmačil nemško besedilo. Slovenskega besedila pa sodnija županstvu noče poslati. Vprašamo jus-tično ministrstvo, kako si more dovoliti sodnijski uradnik, da celo v takih zadevah citira pred se župana, ki je več ur hoda oddaljen od Maribora in mn dela take nepotrebne stroške? S to zadevo se še bomo bavili; župan pa naj po našem mnenjn zahteva od sodnije povrnitev stroškov.
Neko liberalno revče Senci v „Slovenskem Narodu“ od 4, t. m. o štajerskem (deželnem zboru po znani liberalni maniri. Ne Bomo odgovarjali.. Rečemo samo: Ko bodo liberalci pri novih volitvah zopet tepeni, jih bodo minile čenče.,
„Svobodna Misel.“ V teh dneh se je vršil v Monakovem letošnji mednaroojni kongres ,„(Svobodne Misli.“ Razpravljal je tudi o vprašanju ločitve cerkve od države. Senator Lima iz Portugalskega; je poročal o „vspehih“ Svobodne Misli ba Portugalskem. Z odurno hladnokrvnostjo je ta voditelj lramaisonov nai Portugalskem), Ikjer se sedai v imenu Svobodne Misli vrše najgrš-a barbarstva in naljnajsilnejša preganjanja katoličanov, pravil:	„Duhovščini je odvzet
vpliv; na šolo, vojaška! duhovščina je odpravljena, odgovornost nezakonskega očeta za oskrbo otrok je u-gotovljena, ločljivost zakona je uvedena. Duhovnike plačujejo verniki sami; \ jezuitje so izgnani. V najkrajšem ( času se oilpravi i diplomatsko zastopstvo v Vatikanu.“ >—(Kongres je odobril resolucijo, ki se izreka za ločitev cerkve od države in zja ločitev cerkve od šole. Kongres poziva 1 svobodomiselce vsega sveta, d*a z vsemi močmi delujejo zai ločitev cerkve od države in za zahteve Svobodne 'Misli, Svobodomiselstvo je tedaj živahno na delu, da bi okužilo t in * zastrupilo človeištvo s svojimi surovimi, sebičnimi, za človeške strasti prikrojenimi nauki. Katoličani, ba plan !
Nova maša Slovenca v Ameriki. „Amerikanski Slovenec“ poroča: V nedeljo dne 18. avgusta je daroval slovesno novo sv, mašo v slo-vensko-hrvaški cerkvi v So. Chicagi, lil., duhovnik ljubljanske: škofije častiti gospod Fran Hiti, Tiudi iz drugih naselbin se je udeležilo mnogo vernega ljudstva) te slovesnosti, ki je dokaj pomenljiva zà So. Chicaško faro. Rever. Hiti je namreč, odkajr obstoji župnija, prvi novo-mašnik v tej cerkvi. Slavnosti primeren govor je i-mel v izbranih besedah farajnom že dobro znani Rev. Vencelj Solar. Novomašniku, bi je prišel v Ameriko, da se morejo njegovi tukaj bivajoči stariši * udeležiti najveselejšega in najlepšega njegovega dne in ki se vrne s svojim tovarišem bogoslovcem gospodom AnL Gnidovcem v kratkem zopet v staro svojo domovino* želimo mnogo blagoslova v vinogradu Gospodovem!
Vreme je v zadnjem Času skrajno slabo. Dež in mraz nagajata pri vseh poljskih pridelkih. Upanje, da se bo vinska letina še v septembru popravila, je že skoro minulo. Včeraj je bil lep dan, danes pa zopet bog Pluvius skoro cel dan namaka dežja-nepotrebno zemljo in tudi hladno je prpv dovolj.
Izkaz posredovalnice Občeslovenskega obrtnega društva v Celju. Iščejo se: 1 učenec za krojašlko obrt, 2 učenca za pekarsko obrt, 3 učenci za kovaško obrt, 1 pomočnik za fotografsko obrt, 1 učenec za kolarsko obrt, NakMje išče; 3| učencev kjučavničar-ske mojstre. 2 učenca pa mizarskega mojstrai. — 0-pozarjamo ponovno gospode ’ obrtniške piojstre, da priložijo vsaki prošnji za posredovanje znafcnke za 40 vinarjev, ker se zanaprej na prošnje brez te odškodnine ne bomo ozirali. (Pri tem povdarjamo tudi, da Lofio učenci, ki imajo veselje do ključavničarske obrti, le težko našli mojstra;, ker so ključa,vničt^rske delavnice tako prenapolnjene z učenci, da jih mojstri niti proti gotovi odškodnini ( ne morejo več ! sprejeti. Apeliramo torej na vals, stariši, * oziroma varuhi in učitelji, vplivajte na dečke, fda se poprimejo le kake druge obrti, ker bodo na ta način lažje in bolj gotovo prišli do kruha ' in ker si moramof vzgojiti nara^ ščaj tudi za ostale obrti.
Hipoma obogateti je mogoče le s srečko in sicer nndi k temu naj reč upanja turška srečka, ker ima šest žrebanj in za 1.800.000 frankov glavnih dobitkov vsako leto. Vsak, kdor zmore na mesec 4 krone 75 vin, zmore po posredovanju „Slovenske Straže“ knpiti to res izborno srečko. Ta denar pa na noben način ni izgubljen, kajti komnr že sreča ne nakloni glavnega dobitka ali pa vsaj večjega dobitka, ta mora zadeti vsaj 400 frankov, oziroma zamore srečko po vsakočasni vrednosti poljubni banki prodati. Prihodno žrebanje turških srečk bo dne 1. oktobra t. 1 — Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Za naše gospodinje. 6 tedenski gospodinjski tečaj na deželni kmetijski šoli v Št Jurju ob j. ž. začne letos dne 22. septembra. 10 prostih mest so dobile sledeče pro-siteljice že od prejšmh let, ki so letos prošnje ponovile:
1.	Ban Marija v Pesjem, 2. Brumen Marija iz Male nedelje,
3.	Duh Alojzija iz Sv. Marjete ob Pesnici, 4. Gračnar Marija iz Brda pri Planini, 5. Jančič Marija iz sv. Ane Makole, 6. Jurančič Matilda, Andrenci p. sv. Andraž, 7. Plaveč Marija, Bolehnica, 8 Pačnik Roza, Dobrova, 9. Samec Marija, Arciin pri Vojniku, 10 Vrečer Marija iz St. Lovrenca pri Štorah. Ozirati se je bilo v prvi vrsti na te. Posebno letos ni nikakor mogoče sprejeti večje število kakor 10, toraj se tečaj letos sploh ne razpiše in ni za letos nikakor več mogoče se na daljne prošnje ozirati.
.............. „	■M...I.UI . I. ■	.IIJ.I.,1.	Ml....	■ ■ —	■	" .<■»■'■■ ■■	—
Svarilo za izseljence. Glasom poročila avstro oger-skega konzulata v Carigradu vladajo v italjanski glažuti Modiauo Co v Paša— Bagči pri Carigradu take razmere, da so avstro-ogerski podaniki, ki so zaposljeni v omenjeni tovarni, silno vznevoljeni. Vsled teh slabih razmer svari avstrijsko trgovinsko ministarstvo pred vstopom avstrijskih delavcev v imenovano tovarno in osobito opozarja na potrebo, da si vsak delavec, predno sprejme tamkaj službeno ponudbo-, zasigura poprej natančno pismeno pogodbo z imenovano tvrdko.
Za „Slovensko Stražo91 sta darovala prvi novi dve-kronski novec — seveda vsak enega gg. Franc Zamuda in Štefan Žižek, pozlatarska pomočnika v Mariboru. Hvala lepa. Posnemajte.
Na naslov liberalnih urednikov!
V zadnjem času ste baje osredotočili svoje napade na mojo osebo; ker v slovenskem liberalnem časopisju, ako mi pride v roke čitam le dnevne novice, zato sem večinoma navezan na ustno sporočilo Vaših neokusnih izbruhov.
Očitali ste mi politično nedelavnost in zanemarjanje želj volilcev, zamočali pa ste, da več kot polovica želj vo-lilcev, ki prihajajo na naslov poslancev S. K. Z. posebno na mene, izvirajo od liberalnih volilcev, celo iz vrst mojih stanovskih tovarišev odločno liberalnega mišljenja; to je vsekakor drastičen dokaz zanpanja volilcev v liberalne poslance !
Da bo Vaše očitanje — v bodoče res utemeljeno, potrudil se bom biti bolj dosleden v preziranju tega liberalnega nadlegovanja, da mi preostane dovolj časa za volilce
S.	K. Z. Tudi svojim tovarišem priporočam, da to načelo začnejo z vso strogostjo izvajati. — Obregnili ste se celo ob to, da sem bil dva meseca na dopustu; višek drznosti je že, da si liberalni uredniki dovoljujejo predpisovati poslancem S. K. Z. da ne samo čas ampak tudi svoje zdravje žrtvujejo za privatne želje liberalcev.
Nekoč ste baje konstatirali, da v moji preteklosti niste našli iiberalne pege, ob enem pa ste predrzno lagali, da sem se v svojem nradn o č. duhovščini splošno več kot nedostojno izrazil.
Očitali ste mi nezmožnost, ker sem si pridobil volilno pravieo v celjski okolici, naznanivši obrt trgovine (katere nikdar nisem izvrševal) v svrho predpisa davka. Re3 je odvetniška zbornica mnenja, daje obrt trgovine za moj stan nedostojna; toda jaz sem mnenja, da ni nedostojno obrt izvrševati, še manj pa, le obrtni list zadobiti ali celo le davek plačevati, skušal bom, to mnenje uveljaviti. —
O zmožnosti liberalnih celjskih prvakov pa naj priča dejstvo, da so v teharski občini parcelirali malo zemljišče v svrho pomnožitve glasov na nebroj kosov, žrtvovali za to ne svoj, ampak nabrani denar in končno „dosegli“, da so oblasti odklonile to delitev izvršiti kot protizakonito; jaz sem priboril en glas v narodno ogroženi občini, liberalci pa so jih okrog 50 zapravili!
Očitate mi, da znam edino le gostilniške koncesije izvojevati, če tndi v interesa ljudstva že davno odklanjam potegovati se za gostilniške koncesije ali celo žgaojetoče, raznn če se gre za to, popraviti očitno krivico, značilno je, da več kot polovica takih prošenj izhaja od liberalnih volilcev, za katere naj bi posiaoei S. K. Z. še gotove izdatke (koleke etc.) plačevali.
Svetujete mi, da naj se bolj brigam za svoje odvetniške nego za javne posle; na to pripomnim, da se tega načela radi drže liberalni prvaki, četndi mandate sprejemajo iz rok ljudstva ; dokler pa sem jaz mandatar ljudstva, toliko časa se tega načela ne bom držal.
Celje, dne 5. sept. 1912.
Dr. Ivan Benkovič.
Štajersko.
Mariborske novice.
Ni ženskem učiteljišča in vadnici šolskih sester v Mariboru se vrši vpisovanje za šolsko leto 1912—13 v pon-deljek, dne 16. septembra od 8. do 12. ure. V torek in sredo, dne 17. in 18. septembra so sprejemni izpiti za prvi letnik in poskušnje. V četrtek 19. septembra se začne šolsko leto s slovesno službo božjo. Natančna pojasnila daje ravnateljstvo zavoda šolskih sester, Maribor, Sehmiderergasse Štev. 15,
Prememba posesti. G. stavbeni podjetnik Julij Glaser je kupil posestvo „Mellinghof“ za 69.000 K.
„Orel“ je imel včeraj 5. t. m. zvečer svoj občni zbor. Iz poročil odbornikov posnemamo, da je bilo delovanje v prošlem letu prav živohno. Največ zaslug za procvit odseka si je stekel brat načelnik Simonič, ki mora letos žal k vojakom. Težko ga bomo pogrešali. Za predsednika je bil zopet izvoljen dr. Verstovšek, za načelnika brat Korea.
Zalivali. Telovadni odsek „Orel“ se vsem svojim blagim dobrotnikom, ki so ga tekom leta z gmotnimi doneski krepko podpirali, najprisrčnejše zahvaljuje in jih prosi, da bi mu tudi v bodoče ohranili prijazno naklonjenost. Na zdar!
Studenci pri Mariboru. Opozarjamo na veselico, ki se vrši v nedeljo pop. v gostilni g. Šauperla (Zur weißen Fahne) na Lembaški cesti. Če ne bo oviralo vreme nastopijo tudi „Orli“. Slovenci udeležite se polnoštevilno! Pokažite, da je število studenških Slovencev veliko !
Ptujske novice.
Nesreča. V petek, dne 30. avgusta se je posestnika Sakelšek iz Gruškovea splašil na Florjanovem trgu konj, ki je na to v divjem diru poškodoval več ljudi, mestno ubogo, 80 letno Nežo Mihorko pa na glavi tako hudo pobil, daje pol nre pozneje v bolnišnici nmrla. Mihorko je peljala dva Maatenova otroka na sprehod; ko je zagledala dirjajočega konja, bi se bila s hitrim skokom lahko rešila skozi vrata,
pred katerimi je stala, a se je najbrž tako ustrašila, da se ni mogla ganiti. Tudi en otrok je precej poškodovan Govori se, da je voznik v gostilni popival, konja pa pustil samega pri vozn.
Sejem. Minuli torek je bil na Ptnjn dobro obiskan sejem, na katerem so češki knpci pokupili veliko volov. Tndi cene so bile povoljne.
Leseni most še vedno popravljajo. Gneča je zlasti ob sejmovih dnevih zelo velika.
Veliko Slomšekovo slavnost priredi Krčev, bralno društvo v ptujskem Narodnem domu v nedeljo dne 28. septembra. Natančnejši vspored sledi!
Št. Iljske novice.
Vinogradi so nastavili letos sicer obilico grozdja, naš vinogradnik je tudi gojil upanje, da bo letošnje vino eno boljših. A sedanje dolgotrajno deževno in hladno vreme teh upov noče obistiniti. Grozdje je sicer že vse mehko in črno, a o kakem posebno dobrem vinn letos ne bo govora.
Občinske volitve v Selnici so razburile šentilskega dopisnica „Marburgarce“. Huduje se v včerajšnji številki nad Žebotom, Šmidom, žnpanom Ferlincem, Golobom in Gornikom, ker so ti preskrbeli, da občina ni prišla v roke nezadovoljnežev ter prijateljev Südmarke in šulferajna. Ob koncn vzkl kne dopisnik : „Für die Deutschen ist es beschämend, das sie sich ans zwar deutschen Gemeinde vertreiben Hessen“. No, kaj so pa nasprotniki hoteli drugega kot propasti, ssj tistih, ki trobijo v rog nemčnrstva in Südmarke, ljudstvo ne mara. Mi smo že tako daleč navdušili in izobrazili ljudstvo, da se čivkanja „Marburgerčnih“ dopisnikov ne boji. Da bi pa bila Sevnica kdaj nemška občina, je navadna laž. Saj že ime Samo pravi. v da je slovensko selo.
Slovenski obrtniki pozor! čatrt nre od šentiljske cerkve je na prodaj manjše posestvo z lepo zidano hišo, ki bi bilo zelo primerno za kakega slovenskega obrtn’ka n. pr. krojača ali čevljarja. Knpee potrebuje le kakih 3000 K denarja. Obrniti se je na g. župana Thalerja ali župni urad, ki daje potrebna pojasnila. Obrtniki bi imeli tukaj dober zaslnžek.
Ljutomerske novice.
Nesreča. Perica g. Murat je snažila z bencinom usnjate rokavice. Nataknila si je ist8 na svoje roke, da bi to delo bolje izvršila. Po nesreči pa pade na blizu stoječi vroči gladiinik kapljica bencina, ki se hipoma vname; pa tudi rokavice na roki začno plamenoma goreti, tako da je dobila Murat na rokah hude opekline.
Cven. Pri 20 letnici gasilstva na Murskem polju je kakor znano sodelovalo tndi ljutomersko slov. pevsko društvo — pa ni celo društvo, ker so napredne pevke in pevci štrajkali, čeprav so prišli na slavnostni prostor češ, da je slavnost prestrankarska. Menda so bili radovedni, kako bi se brez njih pelo. Pa hvala vsem tistim, ki so upoštevali našo prireditev ter neustrašeno povzdignili s krasnim petjem slavnost. Govori se, da snujejo sedaj „lotmerški“ naprednjaki novo, napredno pevsko društvo. Ko kaj več poizvem, Vamj takoj poročam.	Gasilec.
V proslavo Slomšeka. Angeljska nedelja je bila za celo ljutomersko faro dan veselja in slavja. Že krasno ozaljSapa cerkev je pričala, da se imtt ta dan vršiti nekaj posebnega. Dekliška zveza je namreč i-imela svoj prvi veliki shod, iki je velja)! še posebej Slomšekui in ki ga je posetil organizator ' mladine, prečastiti gospod dr. Hohnjec s svojim obiskom. Prečastiti gospod dr. Hohnjeo je imel najprej pozno pridigo, kjer nam je govoril v slikovitih in izrazitih besedah o angel jih varuhih, vpletajoč mične Slomšeko-ve pesmice.’ Potem je bila slovesna sv, mlašal, med! katero so sprejele članice Dekliške zveze sv. obhajilo. Po sv. maši je bilo zborovanje ( v! dvorani gospoda Kukovca, ' katero je otvorila predsednica ljutomerske Dekliške zveze. Nato je govoril preČW g. dr. Hohnjec, ki nam je v prekrasnih besetìah orisal trajno zvestobo, ki jo mora gojiti vsaka poštena mladenka, zvestoba do Boga, zvestobo do samega sebe in zvestobo do bližnjega — do milega slovenskega naroda. 'VIČ. g. Kos, voditelj' tuikajšnje Dekliške zvez(e, je govoril o trojnem pomenu današnjega shoda, o organizaciji, o maniiestaciji in o demonstraciji. Zastopnice dekliških 3vez iz drugih krajev slovenskega Stajerja, kakor iz Gornje-Radgone, Ptuja, Sv. Lovrenca) na Dravskem polju, od Svetinj, Sv. Križa itd., so nam pa prinesle prijazne pozdrave od tamošnjih dekliških zvez, S tem je bilo zborovanje zaključeno* Po večernioajh pa se je vršila velika Slomšekova slavnost,' Na dnevnem redu so bili govori, deklamacije, petje, in igra „Svojeglavim Minka.“' Vsaka točka je izpadla pohvalno; v govorih so pokazale dekleta svojo nadarjenost in zanimanje do govorništva — sa| je tudi iz srca vseh kipelo nenavadno navdušenje. Pa tudi pevske točke so izpadle izborno. Vse to zasluga gospoda učitelja in pevovodjo Zacherlai! „Svojeglavna Minka“ pa nam je pudila mnogo Šaljivih prizorov, kar je bilo vsemu občinstvu, ki se je udeležilo v jako velikem številu te slavnosti, v prijetno zabavo. Vsem ptai bo ostal ta dan v trajnem, lepem in veselem spominu!
Drugi kraji.
Sv. Vid pri Ptuju. (V nedeljo dne 24. av|g,usta zjutraj je po dolgi in mučni bolezni mirno v gospodu zaspal gospod Anton Duler, trgovski poslovodja Rojen je bil leta io81 v Novemmestu f na Kranjskem. Prišel je 'semkaj v St. Vid / pred: par meseci iskat zdravja, k svoji blagi sestri gospodični Mici Duler, učiteljici na tukajšnji šoli, katera je storila vse, da bi ga rešila smrti in da bi ozdravel ;i pa za* njega ni bilo več zdravila, močno hudo se je bil prehladil in dobil jetiko. Rajni Tonček je bil miren in je ‘to mučno bolezen lepo voljno in potrpežljivo prenašal .vdan
v božjo voljo. Dne 23. avgusta je bil spreVidon s sv. zakramenti za umirajoče in tako lepo pripravljen |je po noči odpotoval v dolgo in neiznano večnost, kjer mu bodi Bog dober plačnik. 1 Pogreb je bil v torek, dne 27. avgusta ob 8. uri zjutraj, jako ( lep i vkljub slabemu vremenu. Gospodični učiteljici Duler ter o-četu in bratom in sestram! f izrekamo veliko sožalje. Rajnemu Tončeku pa večni mir in pokoj!
Cirkovce. Dekleta, dekliške zveze in Marijine družbe: v pedéljo na malo Gospojnico v Cirkovce na dekliški shod, ki obeta biti lep! Ob blO. uri bo pridiga in slovesna sveta maša, Pridigovial bo Ö. g, župnik Fr, Muršič, Po službi božji bo veliko zborovanje na prostem, kjer bo govoril g, dr. Hohnjec. Po zborovanju odmor in potem slovesne večernice. Dekleta Marijinih družb naj pridejo s svetinjami, če mogoče v procesiji in z družbinimi zastavami Krasna hiša božja, lepa okolica, bo privabila gotovo veliko zavednih katoliških deklet, Z Bogom ijn Marijo za slovensko domovino!
Novacerkev v 'Halozah. Na praznik velike go-spojnice dne 15. avgusta se je priredila na tukajšnji šoli prav mična šolska slavnost. Naj obsežnem vspo-redu je bilo petje, deklamacije in govori domoljubne vsiebine, telovadba, mladinske igre, srečolov v dobrobit ravnih učencev ter vprizoritev: igrokaza „Lar žnjdva Milena.“ Prisotni roditelji in drugi prijatelji šolske mladine so sledili z vidnim zanimanjem izvajanju vsake posamezne točke ter so izrazili svoje zar dovoljstvo z naklonitvijo 97 K v ' v]porabo, oziroma obofaritev majhnih pevcev, telovadcev in diletantov ob priliki letošnje božičnice, katera se namerava prirediti 'za nje. Cast vsem, ki so kaj žrtvovali za malčke ali na kakoršen drug način pripomogli, da je veselica tako lepo vspela.
Latkova vas.i 'Prostovoljna ' požarna bramba priredi na vrtu gospoda Franca Cilenšeka ob desetletnici dne 8, t, m„ veselico. Vspored: „Bucdk v strahu“, burka v enem dejanju, 'petje' šentpavelskega pevskega društva, srečolov, šalj/va pošfcaj, streljanje na dobitke, menažerija ' itd. 'Sodeluje 'Šentpavelska godba. Začetek točno ob 3. uri popoldne. 'Vjsitopnina za osebo 30 vinariev. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Spodnji Dravograd. (Posojilnica.) Odbor hranilnice in posojilnice je sklenil zvišati obresti in sicer počenši s 1. oktobrom t. L, za hranilne vloge od 4% na 4% % in za posojila od 5% pa .
St. Urban pri Ptuju. Poročamo iz naše šolske politike da bo morebiti, nekaterim župnijam v pouk in navodilo, v široki javnosti, kako si nekatere naše politične špice, oziroma veliki gospodje želijo, razširjenje tnkajšnje štiri razredne šole: Mi kmetje pa, ki sami vemo, da je šole treba, in ki sami privolimo v razširjanje šole z prizidanjem dveh razredov kar bi našim razmeram popolnoma zadostovalo, pa naj bi storili to, kar nam priporočajo nekateri gotovi gospodje, ki jim naši žulji niso nič mar, nas silijo k zidavi cele palače za osem razrednico, ki bi se naj delila v štiri razredno deško in štiri razredno dekliško šolo. Dozdaj take so še samo v mestih in trgih še v trgih ne povsod. Seveda naši mogočneži pa ne bi radi zaostali za tržani, kakor v drugih ozirih, tako tudi glede šole. In tako bi radi, spremenili naš urbanski hrib v trg in ?—! No ja, saj imajo čisto prav. Veste gospod urednik! Tu pri nas v tem (trgu) bregu imamo nekaj ! takih političnih lemberžanov ki bi prav dobro spadali v kak starosmešen trg, kjer bi lahko bika na tum vlekli, ali kjer moški štiri cerkvene zide narazen tišijo, ali kjer imajo polža na verigi priklenjenega i. t. d. To je namreč njih pamet, od katere mi drugi siromaki nič ne dobimo. In v tej svoji na ketno privezani modrosti so si iztuhtali tako mogočno šolsko palačo, ki bi jim služila v ponašanje, in druge namene, nam kmetom pa bi mnoga leta naložila ležko breme na rame. Pozni rodovi za nami pa bi kazali mimoidočim potnikom in letovišarjem, na to stavbo in bi s ponosom rekali: „Ta slavna naša palača izhaja iz tistega blaženega časa, ko so našo purgo povišali v trg, pod znamenjem koruzni rog! Opazovajoči rojak. —?—
Št. Janž na Vinski Gori. Naznanjena ustanovitev društva se radi nekih ovir ne vrši 8. t. m., ampak je preložena na poznejši čas.
PIŠOČO. Velika Slomšekova slavnost ki je dne 7. t. m. radi neugodnega vremena izostala, se vrši z istim vsporedom v nedeljo dne 8. t. m. ob pol 3. uri popoldan. Vse domače in sosedne rodoljube najuljudneje v* bitno, da nas z mnogobrojno udeležbo počaste. V nedeljo torej vsi v Pišece!
Središče. Telovadni odsek „Orel“ in „Dekliška zveza“ v Središču ponovita v nedeljo dne 8. t. m. na vrtu g. J. Lončariča na Grabah igro „Turški križ“. Vstopnina: sedeži 80 vin. stojišča 30 vin.
Petrovče. Društvo „Gospodar“ priredi veliko Slomšekovo slavnost in mladinski shod dne 15. sept. točno ob
3.	uri v prostorih društv. doma (na vrtu). Na vsporedu : Slavnostni govor; deklamacija mladeniča; govor mladenke; pred in po govorih zapoje mešan zbor Žalec-Petrovče Slomšekove pesmi. Šaljivi srečolov, vrtna zabava, šaljiva pošta i. t. d. Poskrbljeno bode za jed in pijačo. Med odmori igrajo vrli Petrovški tamburaši. Prijatelji poštene zabave pridite!
Sv. Martin pri Velenjn. Škalski diletantje vabijo na veselico, odroma na predstavo, ki se vrši dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne v „Društvenem domu“. Ponovijo igro „Tri Sestre“ ravno s tistim vsporedom kot zadnjič dne 25 avgusta v Šoštanju. Po predstavi ljudska veselica v Društvenem doma s šaljivo pošto in petjem mešanega zbora.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Bralno društvo priredi v nedeljo 8. t. m. veselico s sledečim vsporedom:	Pozdrav,
petje in tambnranje, gled. igri: „Dve materi“ in „Poštna skrivnost, ali začarano pismo“, potem prosta zabava v gostilni ge. Trstenjak, Začetek ob 4. ari popoldne.
St. Juri) ob Taboru. SlomSekovo slavnost priredi podružnica Slov. Straže v nedeljo, 8. t. m. po večernicah v cerkveni hiSi. Na sporeda je petje, deklemaoije, govor vč. g. dr. J. Lukmana ia Maribora, zgodovinska igra „Junaške Blejke“ ter srečelov. Vstopnina: sedež 80 v, stojišče 30 v. Pridite, da se navzamemo Slomšekovega duha in podpremo Slovensko Stražo!
Šmartno pri Slovenjem gradcu. Igra »Slepa ljubezen“ se na željo občinstva dne 8. septembra ob pol 4. uri popoldne pri g. Plesniku v Legnu ponovi.
Vitanje. Naš prečastiti gospod svètnik so nam napravili zopet veliko veselje. Dne 18. p. m. smo se podali namreč pod njihom vodstvom na božjo pot na goro Oljko pri Polzeli. V pondeljek zjutraj so naprej spovedovali, potem pa nam govorili v srce segajoče besede, kakor jih zmorejo samo oni, o zaupanju, koje moramo imeti do sv. križa. Ko smo bili skoraj vsi ndeleženci pri sv. obhajilu, vrnili smo se zopet vneti proti domu. Ljubi Bog naj gospodu svetniku poplača vso njihovo skrb za nas. V imenu vseh hvaležnih romarjev Drvar.
Jarklošter. Pri zadnji občinski seji je odbornik III. razreda Julij Jäckl, žid, rodom Poljak iz Galicije, sedaj oskrbnik grajščine Jurklošter stavil predlog, naj bi občina vzela na svoje stroške privatno cesto, ki drži iz Jnrkloštra na Rimske toplice. K tej cesti bi morale tudi še prispevati občine sv. Lenart nad Laškim, Marija Gradec, in Loka pri Zidanem mostu. Predlog je bil odklonjen. Pač pa je občina opozorila Laški okrajni zastop, naj jo prevzame. Cesta slaži v prvi vrsti Jurklošterski grajščini! — Gospod Martin Kozmus, c. kr. pismonoša v Jnrkloštru, je postal zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“ v Ljubljani Vsak zaveden posestnik naj bi si štel v prijetno dolžnost, da bi imel v svoji hiši na razpolago, Slovenskega Gospodarja ali Stražo“, svoje poslopje pa zavarovano pri „Vzajemni zavarovalnici“ v Ljubljani, ki ima ugodne pogoje. Upoštevajmo načelo : slovenski denar Slovencem ! Mladeniška zveza, ki je bila ustanovljena 7. januarja t. 1. lepo napreduje kljub temu, da se ji stavijo razne ovire. Ali naše izobraževalno delo ne bo imelo povoljnoga vspeha, če se bodemo sicer zanimali za društveno življenje, če bomo pa svoj težko piisluženi denar lahko in po nepotrebnem zapravljali. Za naše razmera je potreben denarni zavod, kjer bi lahko svoje prislnžene denarje obrestonostno vlagali. Vsled tega smo si že nekoliko edini, da ustanovimo tak zavod in nekaj uglednih kmetov je dalo že besedo, da sprejmejo odborniška mesta, druge pa še hočemo za to pridobiti. — Vič. gospod župnik Karol Ribnik je izdal lep molitvenik „Sv. Alfonz Ligvorij. — Obiskovanje presv. Zakramenta in Device Marije“. Ta lepa knjiga je kakor nalašč in zelo dobro došla za častilce sv. Rešnjega telesa in Matere božje. Vsak mladenič in mladenka, ki sta vneta za versko življenje, naj bi si nabavil to lepo knjigo, nobenemu ne bo žal. Stane 1 K 60 v., s poštnino 1 K 70 v. in se dobi pri izdajatelju vlč. g. Karolu Ribniku, župnik v Jnrkloštru, v Katoliški Bukvami v Ljubljani in v trgovini sv. Cirila v Mariboru.
Hmelj.
Uradno poročilo poljedelskega ministrstva o stanju hmelja v Avstriji loncem meseca avgusta se glasi sledeče:
Na Gornjem Avstrijskem je obiranje hmelja v polnem teku; večina hmeljskih nasadov bo dala dobro hmeljsko letino glede množine, kakor tudi glede kakovosti. Le sušenje hmelja dela vsled mokrega in hladnega vremena mnogo preglavic in ovira hmelj v ratvoju.
Na vshodnem Štajerskem je obiranje zgodnjega hmelja po večini končano in se prične obiranje poznega hmelja. Hmelj se je dobro razvil in je bogat na lupulinu; vsled tega je letošnji pridelek ne le po množini, ampak tudi po kakovosti prav povoljen, četudi je neprestano deževno vreme sušenje hmelja zelo oviralo. V Savinjski dolini je končano obiranje zgodnjega hmelja in tudi pozni hmelj bo kmalu obran. Hmelj je izvrstne kakovosti. Že poprej pričakovana debra srednja hmeljska letina se je uresničila tudi glede množine pridelanega hmelja. Na Češkem je v žatečkem okraju vreme zelo nagajalo. Toda bilo je nekaj lepih dni in pridelek utegne priti v prvih sep-temberskih dneh pod streho. Malo predno je nastopilo nekaj lepih, solnčnatih dni, so izbruhnili silni viharji, kateri so napravili na hmelja veliko škode. Vihar je trgal bičevje in hmelj, pometal droge na tla, toda v obče se je spravil hmelj glede kakovosti in barve v dobrem stanu pod streho. V zadnjem času se je ponekod pojavil ples-njivec, ponekod pa tudi uši, ki pa sicer v obče niso napravile večje škode.
Na Moravskem je končano obiranje zgodnjega hmelja. Hmelj je dobre kakovosti. Poznemu hmelju nagaja slabo vreme. V obče je dobra hmeljska letina na Moravskem.
V Galiciji je obiranje hmelja zelo napredovalo in bo končano v prvih septemberskih dneh. Dež in močni vetrovi so nasadom povzročili precejšno) škodo. Lepega hmelja, na katerem ni nič za grajati, le redko kje najdeš, vendar je letošnja hmeljska letina v Galiciji bodisi glede množine, bodisi glede kakovosti veliko boljša, kakor je bila lanska letina.
Koroško.
Sv. Križ nad Crnečarm. (Evharistično leto! se bo proslavilo po možnosti tudi v naši priljubljeni romarski cerkvi.. Obliatala se bo zato ob 'Marijinem I-menu, Ko imamo tu glavni shod, tridnevnica na čast presvetemu Rešjnjemu telesu, in sicer bode v petek, dne 131 t. m, in v soboto na praznik povišanja sv. križa izpostavljeno presv. Rešinje telo, ob %10. uri bo pridiga in slovesna sv. malša. IV soboto zvečer prihajajo navadne procesije, ! je slovenska ( in ( meniška pridiga, potem procesija z Najsvetejšim, pri kateri u-deleženci svetijo s svečami. Drugo 'jutro se oprlajvila prieno ob 5. uri, ob 10, uri zopet procesija in slofre-
sna sv. maša s „Te Deum.“ — Romarji, častilci presv. Rešnjega telesa, sv. križa, naše ljube gospe dobrega sveta, povabljeni ste, da v prav obilnem številu prihitite od vseh strani pa prijazni hrib sv. Križa, iskat tu duševne tolažbe in poklonit1 se svojemu zveličarju v presv. Rešujem telesu.
Kranjsko.
Prefrigan slepar. V več ljubljanskih hotelih je pred kratkim izvršil neki mož v spremstvu neke žene več tatvin na nov zvit način. Parček si je dal odkazati po portirju sobo, toda je zapustil vedno hotel s pripombo, da mn je soba predraga. Med tem pa, ko je edem od čedne dvo-viee oslnžbenca zamotil, je pokradel drugi več predmetov, ki jih je našel na hodnikih, razne kovčeke, obleko, obuvalo itd. Slepar je star okrog 35 let in je šepav, njegova pomočnica pa okrog 25 let.
Narodno gospodarstvo.
Zadružne >mlekarne na Dlanskem. Na/ Damskem se je v zadnjih 30 letih gospodarski) življenje znatno preobrazilo. Tudi kar se tiče pridobivanja in uporar be mleka, so pričeli Danci hoditi po novih potih, Zn-dtružne inlekarne so skoraj po vsej deželi že izpodrinile predelovanje mleka v maslo na domu. (Stroji v zadružnih mlekarnami 1 nadomeščajo ' počasno domače delo. Gospodarski dobiček ni izostal, snaga in kakovost izdelkov sta vsled zadružne kontrole, mnogo bolj zavarovani, (kakor prej. V skrbno osnaženih sodili prepeljejo kmetje mleko iv mlekarno, ki so nad vse prijazne in Čedne hišice. V mlékarnah stoje najmodernejši stroji, (ki omogočujejo temeljitejše izkorišča-nje mleka, kakor je pa to bilo mogoče pri ročnem delu. '.Skrbno snaženje orodja' in obveznost 'uslužbencev, paziti na največjo snago, dajejo poroštvo za izborno kakovost produktov in so priborili danskemu surovemu maslu svetovno ima, ki ga pa tudi zasluži v polni meri. Leta 1882 so ustanovni z)apadno-jiitla|n-ski kmetje prvo zadružno mlekarno v Hjedingu. Najprej so napravljali le sirovo maslo. Posneto mleko in pinjence so dobivali kmeje nazaj in so imeli tako izborno krmo za prašiče. Veliko težkoč je oviralo v začetku razširjenje zadružnih (mlekarn, a danes ga ni skoraj kmeta, kj ne bi bil član zajdruge. (Vsako-družmih mlekarnah prevladujejo mali kmetje kolt čla-letni dobiček se razdeli med člane, V danskih ; za-ni. '40 % vseh danskih kravjih hlevov ima do 3 krav in 60% do 9 krav. Vsega skupaj imajo na Danskem 1,282.300 molznih Mrav in od 900.000 krav ' prihaja mleko v zadružne mlekarne. Kapital, ki je naložen v mlekarnah, izračunan na podlagi zavarovanja zoper požar, je znašal leta 1910 za vsako; mlekarno 29.849 kron. 90% vseh pridelkov iz zadružnih mlekarn pošiljajo na Angleško, kjer zlasti angleška velehaikup-na družba jemlje veliko izdelkov iz danskih mlekarn. Dansko zadružno mlekarstvo se je povzdignilo posebno od leta 1895 dalje, ' odkar •> so bila ustanovljena kontrolna društva, katerih ur ajdniki1 ( mesečno diva-krfat pregledajo kmetije 'člapov in mlekarske izdelke. Zlasti z izboljšanjem krmljenja in z odstranitvijo nesposobnih živali so se povzdignili mlekarski izdelki. Leta 1900 je imelo 1029 zadrug s 150,000 člani 113 mjilijonov kron prometa, leta 1910 pa je imelo 1163 zadrug s 165.000 člani 175 milijonov kron prometa.
Semenj za plemieno živino v Sodražici na Dolenjskem. Letos, dne 26, t. m. Jse (vprši v Sodražici, železniška postaja Ortnek, semenj) plemene živine, ki ga priredi Zvez,a| živinorejskih zadrug za sivo plan. govedo na Dolenjskem. Prignala se bo le izborna plemena1, ; živina ' (približno 500 glav) tomricodolske, murodolske in montaionske pasme ter mešano piemie teh gpsem. Na semenj priženo živinorejci mlepte bike, bike za spuščanje, telice, breje telice in krave. Te pasme so posebno utrjene, zelo mlečne in pripravne za vprego. Zveza bo skrbela za ugodne cene pri nakupu ter bo drage volje posredovala pri nakupu. S kupčijo se sme pričeti Še le ob 11. uri dopoldne. Železniške zveze so zelo ugodne. (Vlaki vozijo iz Ljubljane, južni kolodvor, ob 7.32 zjutraj, prihod na postajo Ortnek * (proga Ljubljana— Grosuplje—Kočevje) ob 9.45 dopoldne. S postaje Ortnek do Sodražice je pa %urna vožnja. Za vozove, spremljevalce pri nakupljeni živini, nakladanje, mrvo, znižane prevozne stroške itd., bo poskrbela na zajhtevo živinorejska zar druga v Sodražici, Na Kranjskem sedaj ni nikakih' živinskih kužnih bolezni. — Zveza živinorejskih zadrug za sivo plain insko živino na Dolenjskem s sedežem v Sodražici.
Mlekarska zveza v Ljubljani se je preselila te dni iz svojih prostorov v javno skladišče „Krisper in Tomažič“, Dunajska cesta 33 (I, nadstropje), kjer i-ma velika skladišča za sir, hladilne naprave, veltke zaloge mlekarskih vrčev ter strojev in vsakovrstne potrebščine za mlekarstvo, Zveza, se je močno razširila, tako, da so ji bili dosedanji prostori premajhni, 'Opozarjamo vse mlekarske zadruge, da dobijo vse mlekarske potrebščine, od največjega stroja do najmanjšega žrebljička, ki se rabi v mlekarstvu, pri Zvezi dosti ceneje, kakor naravnost iz tovarne, ker nakupuje Zveza na dosti debelo od prvih tovarn. Nadalje bo imela, Zveza vse potrebščine, ki se rabijo pri Čebelarstvu v največji izbiri. Opozarjamo pri tem tudi vse trgovce, ,različna Konzumna in gospodarska društva, da ima Zveza v zalogi vse vrste finega sira, surovega masla, -sveža jajcai ter med. Mlekarska zveza je postala danes veliko podjetje, ki ima tudi v Trstu in Gradežu svoje podružnice.
Direktorij za prihodnji teden v Lavant. škofiji.
9	Fer. 2. S. Corbiniani Ep. C. dnpl. e. a. Invit. Hym. et Ijk de Coi. Ant. Ps. et Uf. de Fer. curr. rei. ut in P. L ; 9. L. et com. (Oct.) simpl. in L. (et Hor. oia. de Fer. a cap. de Coi) et M. Statuii. (2. lo.) Gl. Cr. Vesp. (Ant. et Ps. de Fer. curr.) a cap. de seq. com. praec. et Oct. Compì, de Fer.
10	Fer. 3. S. Nicolai de Tolent. C. dupl. c. a. oia. ut
hert et ppr. le. not. Com. Oct. in L. (et Hor. oia. ut heri not.) et M. Iustus. Gl. Cr. Vesp. (Aut. et Ps. de Fer. curr.) a cap. de seq. (in P. L.) com. praec., Oct. ac Ss. Proti etc Mm. Compì, de Fer.
11	Fer. 4. S. Pulcheriae Imper. V. dupl. c. a. oia. ut
Fer. 2 praec. et ppr. le. et. in Dir. not. (nsque ad) Vesp. de seq. (ppr. lo. ad fin. Fin. Fest. Nativ. B. M.
V.) com. praec. tant. Ad Compì, de Dom.
12	Fer. 5. SS. Nominis Mariae (dies assign.) dupl. 2. cl.
c. a. oia. ut ppr. le. Ad Laud, et Hor. Ps. de Dom. rei. ut ppr. le. In M. (ppr ) Gl. (omitt imper.) Cr. Praef. B. M. V. Et te in Festivitate. Cam 2. Vesp. Fešti (ut ppr. le.) sine com. Compì, de Dom.
13	Fer. 6. De 6. die infr. Oct., sem. e. a. oia. nt in Fest.
et ppr. le Ad Land, et Hor. Ps. de Dom. rei. ut in Fest. In M. (Fest.) Gl. 2. Or. de Spir. S., 3. Or. Eccl. vel pro Papa. Cr. Vesp. de seq. (ppr. le.) com. Oct. Compì, de Dom.
14	Sabb. Exaltatio S. Crucis dnpl. mai. e. r. Off. ppr.
Com Oct. in L (et Hor. Ps. de Dom. rei. ppr ) et
M.	Gl. Cr Praef. de Črnce. Vesp. de seq. (ppr. le., in fine Oct. Nativ. B. M. V.) com. praec. et Dom. tant. (ppr. le.) Ad Compì, (de Dom.) et per orastin. Hym. term. Jesu . . qui passus. De die oetava Nativ. B M. V. h. a. nihil.
15	<ì> Dom. 16 p. Pent, et 3. Sept. Septem Dolorem B.
M.	V., dnpl. 2 cl. e. a. Off. prr. L. 9. Hom. et oom. Dom. ao S. Nicomedis M. in L. (et Hor. Ps de Dom. rei ppr.) et M. (de simpl. in priv. tant.) Gl. (omitt. imper.) Seqnentia. Cr. Praef. B.4M. V. Et te in Trans-fixione. nit. Ev. Dom. In 2. Vesp. (ppr. le.) com. Dom. (Ant. ppr.) seq. et Ss. Euphemiae etc. Mm. (Ant. et Uf. e 2. Vesp. piar. Mm.) Compì, de Dom.
Razgled po svetu.
Odvetnik defravdant in ponarejaJec menic. Iz Kutnegore na Češkem poročajo: 1 V pondeljek dne 2, t. m. se je pričelaj porotna obravnava., proti odvetniku dr. Rudolfu Reimannu iz Kolina, ki bo trajala cel teden. Odvetnika toži državno pravjdništvo radi hu-diootelstva poneverbe in ponarejanja menic in zaradi prestopka proti varnosti premoženja. Povabljenih je 54 prič. Dr. Reimamn je otvoril julija 1906 v Kolinu odvetniško pisarno, dota njegove žene je znašala K
25.000.	(Obtožencu je Šlo začetkoma dobro, |v drugi polovici leta 1909 je pa zašel v denarne težkoče. Pomagal !si je tako, ‘da je poneverjal depdzite 1 svojih klijentov in da je ponarejal njih podpise na menicah. Depozitov je poneveril nad 61,000 K, s ponarejenimi mericami 'sli je pa prilastil ! nad 51,000 K. jDr. Rei-mann priznava, da je kriv. Kam je prišel denar, K 237.733 v celoti, preiskava, ni dognala! ( in tudi Rei-mann tega noče po vej lati. Izgovarja se namreč, da je mor(al ulačati več dolgov in da je zato postat — par siven.
„Kralj Igralcev“ umrl kot berač, George V. Hankins, nekjdaj „kralij“ čikaških igralcev, ki je bil na višku svoje karijere baje vreden nad 4f000.000 dolarjev, je umrl dne 18. avgusta t. 1. zapuščen in pozabljen. Hankins je z aprami ves svoj deniar in dolgo časa pred svojo smrtjo živel na stroške svojih prijateljev. Hankins jé bil eden treh bratov, ki so bili že pred velikim čikaškim požarom in koj potem, ?. Pier-pont Morgani krajevne „bratovščine.“ Impeli so sho-dišča (club-houses) v raznih ulicah in nekoč 68 svojih priganjačev. Takrat se je mnogo in svobodno i-gralo in stajvilo od 10c navzgor. Tiekom enega meseca j,e bilo tedaj 18 samoumorov v Cikagi vsled izgub v Hankinsovih igralnicah.
Francoska kriminalna Statistika. (Leta 1908 je prišlo pred francoske porotnike 31559 zločincev, Izmed teh se jih jie pregrešilo 1606 proti osebni varnosti. Morilcev in ubijalcev je bilo 776. Sjtatistika tudi omenja, da se je morala ustaviti preiskava proti — 309.101 osebam. Izmed 1606, ki so bili obtoženi, je bilo 597 oproščenih, 1008 obsojenih, od! ! teh i 48 na smrt. Zanimivo je, da je bilo izmed 1606 oseb, ki so bile obtožene, 212 analfabetov, 1348 obtožencev je znalo brati in pisati, ! 46 jih je imelo višjo šolsko izob-razbo,	. j i i . i ;
Nov velikanski top. V angleški livarni za topove v Pi oku, v Kumberlandu preskušajo f nov velikanski top, ki je namenjen | za japonsko bojno ladijo „Kongo." Taj velikanski top bo baje v stanu, izstreliti krogljo, ki bo tehtala 14.000 kilogramov, v daljavo na 24 kilometrov. Na daljavo 275Ó metrov bo še prebila kroglja, izstreljena iz tega topa;, 55 cm debelo oklepno jekleno ploščo.
Grozen čin zblaznelega vojaka. Iz Romanshor-na| poročajo: V petek zvečer se je 25Ietni vojak Herman Schwarz 'zabarikadiral v svojem stanovanju in strelyal z vojaško puško od! VH. do 11, ure na pasap-te in na. ljudi, ki so hoteli udreti v hišo, Schwarz je ustrelil Štiri osebe, eno je smrtnonedarno ranil, sedem pa težko. Ko so po 12. uri udrli v hišo, ni bil Schwarz več v hiši. Pobegnil je najbrže v bližnji gozd. Iščejo ga te policijskimi psi.
Velike povodnji na Angleškem. Iz Londona poročajo: Na vzhodnem Angleškem so velike povodnji. Največjo škodo ima pa mesto Norwich. Posebno Velika škoda j,e v vrtovih, kjer gojie zelenjavo. Več tisoč kanarčkov, vsleict katerih je mesto Norwich znamenito, je poginilo. Dve milji naokoli so spodnja nadstropja hiš pod vodo. Tudi kotli električne centriate so pod vodo, vsled česar je vse mesto v temi. Ep ribič iin en otrok sta utonila. Voda je 'razrušila in odnesla 80 mostov. Položaj prebivalstva je zelo kritičen. 8000 oseb je brez strehe.
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polta ni boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann & Co., Tetschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je zelo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „M an era“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa ; v tubah po 70 un. se povsod dobi.	67
Diplomatično posredovanje zaradi enega stola. En stol v kavarni „(Opera“ v Hamburgu je povzročil, da je Danska diplomatičnim 'potom intervenirala pri nemški vlaäft. Kavarnar 'je dal na nekem stolu napraviti napis, da je na tem stolu zadnjič v svojem življenju sedel umrli danski kralj} Friderik Vili, — Danski generalni konzul y Hamburgu je pozval ka-varnarja, naj napis odstrani, ' česar pa ta ni j 'hotel storiti. jTudi posredovanje -, hamburškega magistrata je bilo brezvspešno, 'Nato so začeli posredovati diplo-maitičnim potom.
Vrt za 65 milijonov bi si mogel omisliti k večjemu kak kralj, a tudi marsikateremu ivladarju bi bilo to nemogoče. Kar pa kronanim ni mogoče, je bilo mogoče nekronanemu vladarju, tobačnemu kralju dame su B. Duke. Vrt, ki obdaja njegov grad ,v New-Jerseyu, pokriva veliko ravnino, ki je bilja poprej popolnoma nerodovitna!. Iz nerodovitne zemlje je napravil Duke park, ki mu ga po lepoti pi enakega in presega celo znamenite versaillske vrtove. Pustil je postaviti hribe, napraviti slapove in jezera. Ves ta park zavzema 12 kvadratnih kilometrov. Pota so dolga ‘50 kilometrov, in da so posadili vrt. je bilo treba
40,000.000 r,Stettin. V parku mrgoli Studi umetnfin, kipov itd. Od grada do meje parjca vodi podzemski hodnik za posle, da ne moti ’šetaloa v parku pogled na kakega služečega človeka, V dobro pa je šteti tobačnemu kralju, da namerava dvakrat na teden dovoliti občinstvu pristop v ta svoj park, k|i je veljal nad 65 milijonov.
Pariška policija dobi oklepe. V pariškem mu-nicipalnem svetu se je grajal nastop policije proti Bonnotu in .Gamierju, Češ, da je bil njen 'aparat še preobširen; s primerno metodo bi se bilo dalo bajndi-tom priti do živega z veliko manjjšimi sredstvi in jih tudi dobiti žive v roke. Policijski predsednik Lepjine je priznal, da je ta kritika opravičena. Sedaj so dali
za policiste! napraviti lahejk jeklen ipklep, ki bi jih ob
naskoku varoval krogelj, sami pa bdelo ob napadih v zabarikadirane hiše metali smrdljive bombe in ročne gran alte.
Policija, ki mora sama Siebe deložirati, 'Policija v Kaposvarju bo imela te dni gotovo neprijetno n(alogo, da deložira sama sebe. Mestni lizik je namreč napravil na policiji ovadbo, da prebiva policija v rotovžkih kleteh, ki se v najvišji meri ne vjemajo z zdravstvenimi predpisi. Ob enem je sporočil, efebo moral ukreniti deložiranje, če se v teku gotovega Časa ne spremeni ta nevzdržni položaj.
Stroški o preiskavi „'Titanica.“ Trgovinski minister je povedal v angleški' ! poslanski zbornici, da znašajo stroški za uradno preiskavo ( o potopljenem parniku „fTitanicu“ 400.000 K.
3,000,000 K davka. Italijanska finančna; uprar va je „(razkrila“ posestvo bankirja Pise iz Miljana, ki je Še le pred ‘kratkim podedoval no svojem očetu ves ogromno premoženje, M je vredno 600,000.000 K. Fdr naučna uprava je naložila .temu bogatemu bankirju najvišji davek, ki je mogoč v Italiji, namreč 8,000,000 kron ! li
li vreme spremeniti? Ne Potem se pa tudi previdi s potrebnim, da ti vreme ne more na zdravju škodovati. Ti si boš torej kupil škatljico Faysovih pristnih sodenskih mineralnih pastilj; tudi par škatljic zialoge si boš seboj vzel, potem si pa precej siguren pred posledicami prehlajenja. Ena Škofljica stane satmo 1 K 25 vin. Pazi pa, 0!a ne kupiš ponarejenih.
V nedeljo, dne 8. septembra
vsi k sv. Arehu !
Ni treba si glavo treti !
ff Najboljše špecerijsko blago,
zanesljiva kaljiva vsakovrstna
semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki
/Allan Hočevar Celje
tik farne cerkve.
Svoji k sv©* F
Priporoča se m najcenejša svetovna slovenska trgovina
Rafael
Narodni dom.
vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnine in optičnih predmetov.
Majnlžfe cene! postrežba točna! flVali dobiček! pobr^ s—1
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsa K. _
zahteva moj novi veliki cenik, katerega dob zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvainih	sem prejel vsled dobre in po-
stene postrežbe.
MILU
Koroška cesta 5 MARIBOR
lastna hiša
ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor :
časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike : pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd.
Diplome za častne občane in ude društev v primerni veiikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi.
Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo.
Prodajainica
tiskarne sv. Cirila
priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor:
Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu, šmarnice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. de viši va itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium deiunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence.
Izobražena, slovenska, krščanska obitelj sprejme jeseni majhnega
dijaka
v popolno v8krbo. — Naslov v npravništvn.	185
|J!29 v Rušah na prodaj v IllaCl v lepem in prijaznem kraja blizu cerkve in kolodvora. Hiša ima 3 sobe spodaj in 1 pod strešno sobo in 1 kuhinjo, dve kleti, kravji hlev svinjaki in Skedenj, vse v najboljšem stanu. K hiši pripadate tudi 2 lepi njivi, nov sadonosnik in vrt z brajdami. Zelo pripravna je za kakšnega penzijonista ali rokodelca. Samo za stanovanje, ki je sedaj v najemu, se placa 30 kron mesečno. Cena je 12.000 kron, 4400 kron je vknjiženih. Kupci Slovenci imajo prednost. Več so izva pri Francu Repolusku, posestnik v Rušah.
Le pristna s to le 6l|
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
j je najboljša za zobe.
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
Širite Stražo.
XXXXXXXXXX
SftjSFlCI ki žele preskrbeti svojim hčerkam oPI&OlB "w B temeljito času primerno izobrazbo, store najbolje, ako je pošljejo v zavod šolskih sester v Celje. — V osemrazredni dekliški šoli se uče vsega, kar zahteva sedanja ženska izobrazba. Poleg predpisanih predmetov za ljudske in meščanske šole vadijo se deklice v vsestranskem gospodinjstvu, posebno šivanju in kuhanju. V zavodu je tečaj za učiteljice ženskih ročnih del in otroške vrtnarice. Pudučuje se tudi umetno ročno delo, risanje in godba. — Sprejemajo se deklice vsake starosti, ako so zdrave in lepega vedenja. — Pojasnile daje
Vodstvu šolskih sester v Celju.
Malimo Stupo, suhe pobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, jeömen, bučno zrnje, ko-::	rnzno slamo od storžev, ::
smrekove storže, vinski
kamen» želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo Veiets*goviisa o špecerijo deželnimi pridelki
m
Muf ott Kolenc CsMf
Graška ulica št.
m debelo!
SrolHoi
Vsi, ki ste skrbni možje in očetie ! —...................... =====
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teden žrtvovati za svojo oziroma za prihodnost svojih otrok?
Potem pišite „Slov Straži“ v Ljubljani po knjižico g. žnpnika Haaserja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.
Slov. Straža“ v Ljubljani

želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod
.Ljudsko zavarovanj«“ na Slov. Stražo v Ljubljani.	171
m.
Pozor: Ure!
t
Velika zaloga ar, dragoee-idstl,srebrnine in optičnih stvari po vsak! eeni.
Inti ib links! iiiustr. nifi mt«! éraasfsas sd 20 d« 200 K.
MMdast» ramont.-oris	E	8-50
Pristna srebrna tura	„	T—
Original omega ura	B	18-—•
Kuhinjska ura	,	4'—
Sudiljka, niklast»	~	s*—
Poročni prstani	‘8	a,—
Srebrne verižic	'g	2—-
— Vtčtetaa jamstva —
Nasi. Dietinger
Iheol. FehreÉiÉ
«rar In očalar 4.r/
ilHhsr, teprafc® altea M.
Sspajäss zlatalac Is» sr®fe?a,
Naše zelo moderno opremljeno specialno tovarniško podjetje stoji že
nad 40 let na čelu
tovarn za stiskalnice in je v strokovnjaških krogih
na najboljšem glasu.
Zahtevajte specialni cenik št.451a o stiskalnicah za vino in sadje, kompletnic moštarnic, hidra viških preš, sad-grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod,
m
navornih sesalk itd.
nad JOO kolajn in prvih daril itd.
MAYFARTH & Co.
Specialna tovarna za izdelovanje strojev, ki se rabijo pri pridelovanju vina 1500 delavcev. in sadjevca. Wien II., Tafeorstr. 71. Zastopniki se iščejo.
Sprejmejo
ge 3 dgaki na hrano in stanovanje ; na razpolago jim je tudi lep vrt. Bankalarska uliea št. 10 v Mariboru. 183
Oblastno varovan.
Katoličani !
H kateremu krojaču se naj obrnemo?
K
los. Maculi
Maribor» Stota ulica 5
nasproti Ljudski posojilnici.
Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla“ za nabavo kompletnih krojev, kot čepic, bluzk itd, za javne nastope in prireditve. Imam nadalje veliko zalogo črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn.
Cene nizke! Delo solidno in vestno! Postrežba točna!
Ofl	Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
V/LL ±0 i O . prj večjih naročilih zdatno znižane cene.
SStJL THIEEJtY^BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko.
Vsako ponarejanje, posnemanje in b&ls&ma s podobnimi znamkami i strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih» posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vneèjG jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in n izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thlerry-a
samo pristno
centifelijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3-60 K.
' IT

Jediny pravy balsam z lek. U anđela straže
A.Tiìierryhav Pregrade
uRogaSky-Slariny
Naruči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. Soni».
Liniment mazilo,
najbojše sredstvo, če si hočeš odstraniti potenje nog. Cena 3 krone (tudi v znamkah). -— Pošilja Iranko.
Mesina lekarna prš c. kr .Orlu" v Mariboru
Glavni trg tik rotovža.	131
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
m perilo, mrež za seno in za 0-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Poior Slovenci !
Ivan Ravnikar
Trgovina z moko in dežel, pridelki
Graška cesta. 21.
Glavna slovenska zaloga šahih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	lakov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, :	Zaloga vseh rudniških voda. :
Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kalj iva ::	semena.	22
JSTa, drobno! Točna in solidna postrežba,! Na debelo S
SL	Edina štajerska naradna steklarska
W	Ha debelo I	trgovina	Ha drobno I
m Franc Strupi, Celje
t. •- v-;* •>.. v *■# -,v» » •;. •
* HA*
ILI
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkyah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
JUDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celjt
pegiatnovana zadruga as neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Grašku cesta 9, I. uadstr.
obrestuj©
Hranilne vlage po 472% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga.
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. are pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov : Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5V*°/o-» z amortizacijo ali bres nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje iu listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k' leke.
V najstarejši narodni manufakturni
trgovini se vse d smrti gospoda
Karola Vanič, Celje
Narodni dom
prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko in žensko sukno, druki, okslorti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd.
po zelo znižani cenil
Velika množina različnih
ostankov pod lastno ceno.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
IWels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne a v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Uljudno opozarjamo, da imamo v zalogi najboljša spodnještajerska vina vseh vrst, katera prodajamo sedaj po izjemno nizkih cenah, da se pripravimo za nakup novih vin. Opozarjamo pa čisto posebno nato, da prodajamo mi le -
zajamčena pristna štajerska vina,
medtem ko vinski trgovci razpečavajo slabejša ogrska in hrvaška vina pod imenom naših štajerskih. — Imamo tudi veliko, dobro uvinjenih transportnih in založnih sodov, katere oddamo po lastni ceni.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo. 186
*
CM# " P'Müi
p H I'	Prevzamem vsa dela
M cekòracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc v Celju
Gospodska ulica 5.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, koncesioniran vodovodni inštalater
Ivan Rebek Celje
Poljska ulica st. 14.
Se priporoča zadrugam, občinajm, korporacijam in zasebnikom zta, cenjena napočita, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobova itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za «ajseb-nike, gostilne ati zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidravličnimi 'vidri. Izdelujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brückenwagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popravilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo fsitroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
Varstvo proti požarom! •«»••«•••©% Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
azbestnim škriljem - - -
>ZENIT<
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje Ljubljana.
I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Maribora
*	reglgtr&vam zadruga z neomejen® zavezo.
Stolna ulica štev. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hx>anilüe vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4VS9/ c proti tri mesečni odpovedi po 48/4°/0. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poiti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plač» posojilnica sama.
Posojila, s© datjevjo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/o, na vknjižbo sploh po 5'/47o! na vknjižbo in poroštvo po 57//0 in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoio last proti povrnitve gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 K. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradbae upe
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopold. in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
j asnila s<e dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. do 12. uri dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike.
Molel Trabesinger
v Celovcu
Veiikovška cesta
št. 5 —us
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po jeti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. &mr Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. ""WM?/.
Lojzka in Pepca Leon.
I
Nahrbtniki
9
najboljše kakovosti po raznovrstnih cenah, nadalje planinske dopisnice : Savinjskih aip, papir- I
nate čaše in iz aluminija, se
| Za vrtne veselice:
I lampijone, konfeti, serpentine karte za tombolo, papirnate - - krožnike, servijete itd. - -
r
dobivajo pri tvrdki
Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta 7.
. I Zaloga raznega papirja.-
II________________________
I Zvezna trgovina
t %
Goričar & Leskovšek Celje, Rotovška ulica št. 2.
Podružnica Ljubljanske
Kreditne ■ Banke
Centrala: Ljubljana« Podružnice: Spljet, Celovec,
Trst, Sarajevo, Gorica.
Celju.
■BHBSWS«
Delniški kapital: g milijon kron.
Rezervni zaklad čez K 800.000 obrestuje
vloge na vložne knjižice po mOT
od dne vloge do dne dviga.
Rent davek plačuje banka iz svojega. Čl Silil