24 KRONIKA ČASOPIS ZA .SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 STOLETNE RAZPRTIJE ZARADI REKE MURE MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO IVAN ZELKO Zaradi neuravnanega in razdeljenega toka Mure so nastali že v prvi polovici 16. stoletja prepiri in tožbe, v katere so bili zapleteni prebivalci ob reki Muri. "Tomaž Széchy, zemljiški gospod gornjelen- davskega in murskosoboškega gospostva, je že v začetku 16. stoletja zavaroval svoja ob- širna posestva na prekmurski strani tako, da je dal zavoziti na svoji strani dve strugii, da se je tok reke Mure obrnil z vso silo na štajersko stran. Ker je začela reka Mura izpodkopavati najrodovitnejše njive in se bližati celo hišam, so bili prebivalci Murskega polja prisiljeni pritožiti se pri vladi zaradi svojevoljne urav- nave Mure, ki jim je delala ogromno škodo. Štajerski cesarski namestnik je stopil nato v dogovor s Tomažem Széchyjem. Ker se z dogovorom ni dalo nič doseči in je Mura vedno več zemljišč izpodkopavala, je štajer- ski cesarski namestnik poslal leta 1511 inže- nirja z zadostnim številom delavcev na Mur- sko polje, da bi z jezom preprečili večjo ško- do. Toda delavci so komaj dva dni delali, že je planil grof Tomaž Széchy s svojimi ljudmi nanje in jih razpodil, inženirja pa odgnal s seboj in ga vrgel v ječo.^ Kmalu nato je napravil grof Széchy z ma- džarskimi vojaki močne nasipe na štajerski strani in razpostavil nanje topove, da si ni nihče izmed tamkajšnjih prebivalcev upal blizu. Tako zavarovani so madžarski delavci izkopali tam tri precej široke jarke in reko Muro napeljali vanje. Potem so jez na ma- džarski strani še bolj utrdili in na spodnji strani naredili še en nasip. Zaradi tega se je Mura obrnila bolj na štajersko stran in njeni valovil so z vso silo butali v rahlo zemljišče, ki se je rušilo, da je bila groza. V kratkem času so izginili najlepši travniki in njive in. čez nekaj let tudi tri vasi, in sicer: Pirovci, Pipovci in precejšen del sedanje Stare Nove vasi. Deželna vlada je poslala leta 1524 tja kio- misarje. Toda komaj so dospeli k Muri z ogromno množico ljudi, je prihrumel Tomaž Széchy z vojaki in začel streljati s topovi in puškami na štajersko stran. Komisarji z dru- gimi ljudmi so se morali takoj umakniti, da si rešijo življenje. Enako je ravnala in tok Mure silila na šta- jersko stran rodbina Banffy, katere zemljišče se je razprostiralo od Dokležovja do (Dolnje) Lendave na madžarski strani. Da bi se stanje na reki Muri uredilo, je vmes posegla vlada. Posebno pismo v tej zadevi je poslal kralj Ludovik Tomažu Szé- chyju in Sigismundu Banffyju. Pismo se glasi :2 Conclusio propria Domini Regis Ludovicus Dei gracia Rex Hungarie et Bohe- miie et caetera... fidelibus nostris magnificis Thome Zechy de Felsewlindwa comiti Comita- tus Castriferrei, ac Sigismunde Banffy de Al- solyndwa atque aliis subditis nostris quorum interest; et qui cum presentibus fuerint requi- siti salutem et graciam. Serenissimus Princeps Dominus Ferdinandus Archidux Austrie et caetera — Sororius noster charissiumus significavit nobis per literas et oratorem suum, in fluvio Mura quasdam clau- suras et aggeres vestro iussu esse factos, qui eius subditis magno forent incommodo, preser- tim cum fluvius obstaculis huiusmodi a cursu suo cohibitus et retentus, ad eorum terras re- dundaret. Rodans nos, ne id in damnum sue Se- renitatis, subditorumque suorum fieri permit- teremus, quandoquidem res nova esset, nec quincque tale antea in dicto fluvio factum fuis- set. Quamobrem fidelitate vestre mandamus harum serie, ut predictas clausuras seu aggeres novos, qui dicto Domino Archiduci, terrisque ac subditis suis iacturam faciunt, visis presen- tibus distrahi tacere debeatis, nec quicquam innovare contra veterem consuetudinem pre- sumatis. Alioqui nos de congruo et opportuno remedio ita providebimus, ne idem. Dominus Archidux iustam de nobis habeat occasionem conquerendi. Secus igitur ne feceritis presen- tibus perlectis exhibendis restitutis. Datum Bude in testo ad vincula beati Petri Apostoli. Anno Domini Millesimo quingentesi- mo vigesimo quarto. Prevod:S Lasten sklep gospoda kralja. Ludovik, po milosti božji kralj Madžarske in Češke itd., našim zvestim plemenitašem Toma- žu Széchyju iz Gornje Lendave, grofu Železne županije, in Sigismundu Banffyju iz (Dolnje) Lendave in še drugim svojim podložnikom, ki jih zadeva, in ki bodo s tem pismom seznanjeni pozdrav in naklonjenost. Presvetli knez gospod Ferdinand, nadvojvo- da Avstrije itd., naš predragi sestranec nam je v pismu in po svojem poslancu sporočil, da so bile narejene po vašem povelju v reki Muri neke zapore in nasipi, ki povzročajo njegovim podložnikom veliko škodo, posebno ker je reka s temi ovirami v svojem toku zadrževana in zastavljena tako, da dere na njihovo zemljišče. Prosil nas je, naj tega ne dovolimo v škodo Njegove Presvetlosti in njegovih podložnikov. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1934 25 ker je to zdaj novo stanje, kot da ne bi bilo kaj takega storjeno že prej petkrat v imenovani reki. Zato vaši zanesljivosti tokrat ukazujemo, da morate, ko boste videli to pismo, odstraniti omenjene nove zapore ali nasipe, ki delajo ško- do zemljišču nadvojvode in njegovim podlož- nikom, in da si ne drznete kaj novega narediti proti stari navadi. Sicer bomo s primernim in koristnim pripomočkom tako uredili, da isti gospod Nadvojvoda ne bo imel upravičenega povoda pritoževati se nad nami. Ko boste pre- brali to pismo, torej drugače ne delajte, ka- kor da morate vzpostaviti prejšnje stanje. Dano v Budi na praznik vezi apostola sv. Pe- tra (1. avg.). V Gospodovem letu 1524. Deželni stanovi so se sicer pogosto pogajali s svojevoljnimi Madžari, posvetovali so se zdaj v Radgoni, zdaj v Gradcu, toda vlada Ludovika II. je bila preslaba ter si ni upalg) nastopiti strogo zoper madžarske plemiče. Tudi Habsburžani niso upali postopati z odločnostjo, ker so se bali, da si bodo tako odtujili madžarske plemiče. Zato je ostalo vse pri starem leta in leta. Le reka Mura je dalje drla in spravila v nevarnost celo Mur- sko polje. Ko so Turki leta 1537 pobili pri Osijeku krščansko vojsko, je Ferdinand I. sprevidel, da utegne v kratkem potrebovati pomoč Šta- jercev. Zato je začel proti Madžarom posto- pati bolj odločno. Tudi Štajerci so v raznih skupščinah zahtevali od vlade nujno pomoč ter so pretili, da bodo svoje vojake poslali namesto proti Turkom na Madžarsko krotit predrzne plemenitaše, ki so povzročali de- želi toliko gorja. Deželni glavar Janez baron Ungnad je to- rej spoznal za potrebno, da nastopi z vojaško silo proti graščakom Gromje in Dolnje Len- dave. V bitki pri Mohaču (1526) je padel Tomaž Széchy, ki je povzročil toliko škode na štar- jerski strani reke Mure. Za njim je zavladal nad murskosoboško-gornjelendavakim zem- ljiščem sin Stefan Széchy. Toda že leta 1537 je umrl. Nato je prevzela zemljišča Magda- lena Széchy. Vendar je vrhovno oblast prev- zel Aleksij Thurzó, ki je bil deželni sodnik (orszagbiró).8 Nekaj let je bil Aleksij Thurzó vrhovni zemljiški gospod nad gornjim Prek- murjem, nad zemljiščem Dobra in nad mo- noštrskim gospostvom (Szent Gotthard) ter nad dolino reke Rabe do Körmenda.'' Aleksij Thurzó je bil zelo predrzen, zato so postajali prepiri med Štajerci in Madžari vedno bolj nevarni. V juniju 1537 je dovolila štajerska deželna vlada pod zavetjem pešcev in konjenikov Ka- cijanarjeve armade izkopati na madžarski strani več jarkov in s tem tok reke Mure vsaj toliko uravnavati, da bi ne delala Šta- jercem nove škode. Thurzó je dal jarke takoj zasuti in z viso- kimi jezovi zavarovati. Potem je prignal 2000 oboroženih vojakov, ki so nasproti Hrastju napravili nov velikanski nasip. Zaradi tega so prišli Štajerci še v večjo nevarnost. Zato so se obrnili na Kacijanarja. Ta je pisal Ale- ksiju Thurzóju zelo ostro pismo in mu za- grozil, da bo takoj poklical nazaj vse Šta- jerske čete, ki se na Madžarskem bojujejo zoper Turke, če ne bo škodljivega nasipa takoj odstranil. To se sicer ni zgodilo, toda vojaki so morali zaradi skupnega prizade- vanja Avstrije in Madžarske zoper Turke ostati v Slavoniji. Zato je (kralj) Ferdinand ukazal, naj se razprava o uravnavi reke Mu- re preloži za dva meseca. Dva meseca sta potekla in tudi pri zopetni obravnavi se ni- so mogli sporazumeti. Zato so Štajerski de- želni stanovi enoglasno sklenili: vsaki urav- navi reke Mure, ki bi se opravila na škodo Štajercev, se moramo upreti z vojaško silo. Ze februarja leta 1538 so podložniki Ale- ksija Thurzója stari nasip, ki ga je voda iz- podkopavala, tako obnovili, da se je reka Mu- ra obrnila naravnost proti Veržeju. V Radgoni so bile razprave o tem dejanju (31. marca in 28. okt. 1538). Ker so bile te razprave brez uspeha, so deželni stanovi ja- nuarja 1539 sklenili, da bodo kakor hitro bo nastopilo ugodno vreme, pod vodstvom deželnega glavarja odstranili tiste jezove in reko Muro napeljali v staro strugo. To se je tudi zgodilo. Ker so se Madžari upirali, je tekla kri na obeh straneh. Aleksij Thurzó je kmalu zbral precejšnjo četo vojakov in delavcev ter je nameraval narediti nove nasipe. Najprej so Thurzója, zlepa nagovarjali, naj nameravano delo opu- sti, kajti drugače bodo prisiljeni, da mu z vojaško silo to preprečijo. Že so bili vojaki, pešci in konjeniki s to- povi in drugim orožjem na poti v Radgono, ko kralj Ferdinand zapove tako Štajercem kot Madžarom, naj zavlada mir in ukaže slavnemu Nikolaju Jurišiču, naj pride s pre- cejšnjo vojsko na Mursko polje in skrbi za mir in red. Tako je prišel Jurišič v Veržej in dokler je tam bival, je vladal mir na obeh straneh reke Mure. V poznejših letih so se enaki prepiri več- krat ponavljali. Mnogokrat je prišlo do krva- vih prask, kajti eni so napadali druge in leto za letom je bilo slišati o medsebojnih ropih in nasilstvih. Reko Muro so potiskali zdaj sem, zdaj tja. V drugi polovici 16. stoletja so se nemirni duhovi polagoma polegli, Leta 1573 je bila velikanska povodenj, ki je naredila veliko škodo krajem ob reki Muri. Skoda je bila tako velika, da je trg Veržej 5. marca 1574 prosil, naj mu odpišejo ves davek. Tudi v 17. in 18. stoletju so se Štajerci večkrat pritoževali nad Madžari, da so svo- jevoljno spreminjali meje. Predvsem je ve- liko takih pritožb v veržej skem arhivu zoper beltinske graščake. Sele za Marije Terezije je bila leta 1755 končno določena meja med Štajersko in Madžarsko. Tozadevna dela so naredili med) 20. majem in 1. decembrom 1755, predvsem na zgornjem koncu reke Mure, od Radgone navzdol. Za področje od Dokležovja do Veržeja in do Dolnje Bistrice sta naredila načrt za rej- gulacijo reke Mure Janez Tomasich, geome- ter Žalske županije, in sicer leta 1799, tei< Gottfrieg Totzauer, inženir in kraljevi cesar- ski cestni asistent, ko je obiskala kraje ob Muri posebna komisija.^ Naslov načrta za ureditev toka Mure sa glasi : MAPPA Defluum fluvii Mura inter I, Ducatum Sty- riae et Comitatum Zaladiensem prout penes re- centissime evoluti mensis Septembris intuitu canalium Deklesinensis et Bisztricensis celebra- te commissionis ordinationem delineatus est ex- hibens. Explicatio Litterarum A. B. Canalis Deklesinensis C. D. Praeclusurae terreae per Vernse- enses factae E. F. Canalis qui in sortem bonificati- onis praeclusurarum per Vernseen- ses factarum per comitatum Zala- diensem effodiendas appromissus est. N" P. 2». Canalis qui Styris effodiendus ea conditione admittitur si I. Comita- tus Castriferrei in obversum nihil habuerit cumque admiserit. G. H, J. K.Sunt lineae punctatae normalis la- titudinis canalis Mautdorliensis prout ilium Styriacus geometra exponendum projectat L. M. N. O. Sunt lineae normalis latitudinis ca- nalis Mautdorfiensis, et cum ilio in nexu existentis Bisztricensis prout ille in comissionali Prothocolo pun- cto 8". et 9». exponendus praescri- bitur. Prevod: Pripravljen načrt (zemljevid), ki kaže tok re- ¦ ke Mure med Vojvodino Štajersko in Žalsko žu- panijo, kakor je bil začrtan glede na dokležov- ski in bistriški kanal po odredbi komisije, ki : se je sestala konec pravkar minulega meseca j septembra. J Razlaga črk A. B. Dokležovski kanal. C. D. Zemeljski nasipi, ki so jih nare- dili Verženci. E. F. Kanal, ki ga bo, kot je obljubila, izkopala Žalska županija, da se s tem utrdijo nasipi, ki so jih nare- dili Verženci. N». 1«. 2». Kanal, ki ga lahko izkopljejo Šta- jerci, če ne bo nasprotovala Žele- zna županija in ga dovolila. (To področje je deloma že v Žele- zni županiji). G. H. J. K. To so pikčaste črte normalne širi- ne kanala proti Moti, kakor ga na- črtuje štajerski geometer, ker mora biti izpeljan. L. M. N. O. To so črte normalne širine kanala ob Moti in z njiim v zvezi že obsto- ječega bistriškega kanala, kot je bil predpisan v komisijskem pro- tokolu pod št. 8. in 9., da se mora izpeljati. Madžarska krajevna imena na zemljevidni karti: Possessio Deklesin = Dokležovje; — posse- ssio Isékócz = Ižakovci; — possessio Meline = Melinci; possessio Superior Bisztricze = Gornja Bistrica; — possessio Bisztricze = (Srednja) Bistrica; — possessio Inferior Bi- sztricze = Dolnja Bistrica. Nemška krajevna imena na zemljevidni karti: Inferior Kraping = Dolnje Krapje; — Su- perior Kraping = Gornje Krapje; — Infe- rior Mautdorf = Spodnja Mota; — Vemse = Veržeji; — [Wantseinendorf = Bunčani] Terrenum Wontsendorf = zemljišče Vučje vasi (?). Ledinska imena na prekmurski strani: Oszredek = Osredek = (rečni) otok; — Pri Vachti = Pri straži; — Deklesovchak = Dokležovčak; — Allodium Dominale = Go- sposki fevd; — Veliki Oszredek = Veliki osredek; — Goszpoczka Meka = Gosposka Meka, meka = močvirnat pašnik ob reki; — Melinzka Meka = Melinčka Meka; — Wo- gelnicza = Vogelnica (pogorišče); — Sisko- va Meka = Žižkova Meka; — Turkov Oszre- dek = Turkov Osredek ; — Bisztrichki Oszre- dek = Bistrički Osredek; — Telechnyak = Telečnjak; — Jansova Meka = Janšova Me- ka; — Pleszó (plesniv kraj?). Ledinska imena na štajerski strani:: Veliki Prodi (prodovina; tudi die Flussin- sel = osredek); — Topolo; — Cholgovecz; — Nakel; — Hrasztie = Hrast je; — Kerch- ovje = Krčovje; — Sziget Meka = Otok Meka (sziget = otok); — Kerche = Krče; — Temye = Trnje; — Budina. Po ledinskih imenih je razvidno, kako je bila reka Mura razdeljena in je tekla po mnogih stranskih strugah. To so deloma posledice, ka- ko so v stoletjih potiskali tok reke Mure z ene strani na drugo. Seveda pri tem ni bilo krivo ljudstvo, M je bivalo v bližini reke Mure, tem- več samovoljni velikaši, ki so imeli vso oblast v svojih rokah. OPOMBE j 1. Fran Kovačič, Ljutomer. Zgodovina trga in sreza. Razprtije z Mad j ari zaradi Mure. V Mariboru 1926, 21—25. — 2. Pismo se sedaj hra- ni v Arhivu Slovenije. Ljubljana. — 3. Homan Bälint es Szekfü Gyula, Magyar torténet, III. ZV., Budapest, 1939, 74. — 4. Magyarorszag var- megyéi es varosai. Vasvarmegye. Budapest, 1898, 511. — 5. A Magyar Orszagos Levéltar tér- képeinek katalogusa. II. rész: 1202 — S. 12. Div. XIII. N» 316 — Budapest.