List 49. Tečaj XXXVIII. gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold. ; pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr VI « ť \ -s» ^ * "i * * iju Dii aru sredo decembra 1880. O b s e g : Ustavoverski vihár v centralni komisiji zarad nove uravnave zemljiškega davka. ii Plodi najboljo in najlepšo vino z najboljo in najlepšo in vsikdar enako ter stanovitno od rodu do rodu''. (Konec.) z imenom champion-krompir. Nekaj o prvém shodu kmetovalcev na Dunaji. (Dalje.) v* Zl Castro Clausenstein. Kurban-bajram. Nov nemšk časnik za umetne rezljarije. Naši dopisi. NoviČar. Na hvalo krompirju Ecciesia s. Egidii in Mnogovrstne novice. Gospodarske stvari« imenovani predlog preklical, izgovarjaje se je stvar napačno razumel. y da Lstavoverski víhár v centralni komisiji Tak smešen konec je vzela črna vojska, ki sta jo zarad nove uravnave zemljiškega davka. 29. dne novembra je centralna komisija imela sejo. Uže v našem zadnjem listu, ko smo poročali, da nekatere dežele bode vprihodnje več zemljiškega davka za-delo, nekatere pa manj, smo omenili, da ta razlika utegne povod biti novemu hujskanju nemških ustavovercev, ki so se zakleli, da nočejo miru med avstrijskimi narodi. Poprej so širili plamen nepokoja z ukazom o ravnopravnosti jezikov, po vseh kotih kričaje V i . • y j -l • * « gospoda Payrhuber in Pirko napela zoper tralno komisijo! cen- M Plodi najboljo in najlepšo živino najboljo in > da nemštvo v nevarnosti", — zaaj pa so se lotin zem- zjapuiumju ju»j »i p» iuui iu u«»i iivrnuicj^, ljiškega davka in ker po novi in pravični razmeri oe zađostuje, da vzemó za oplemenitev domaće krave »je zdaj pa so se lotili zem najlepšo in vsikdar enako ter stano vitno od rodů do rodú." Spisal prof. Povše. (Konec.) Zapomnijo naj si pa tudi to naši živinorejci -i « -» p i • - 1 y da bodo imele nemške dežele na doljnem in gornjem Av- žlahnega j strijskem, Stajarskem in Koroškem od dobrega mlečnega plem > ampak več zdaj zopet vpijejo: gledite davka placevati, da mora tudi dom kr biti kolikor ><* Maya ui ci, rwx ixwx iv mOgOCe, tako bomo mogli s pripomočjo Be i • i • • i 1 1 # y 7 kako se ravná z Nemci v dobra mlekarica Avstriji ! Čeravno ti ustavoverci niso tako neumni da ne bi sprevideli, da je centralna komisija na podlagi Ci 1 1 a I \J i\ ai Iv ĆV y X V L C% JLV V7 KJ KJ ULI Vf JLU V ^ JL A. KJ JL A J^/ w i i i v^ J lanskih bikov dospeti do zaželenega cilja, to je, do bolj mlečnosti Da dobro bi bilo, ko bi pri nakupovanji natančnih preiskav odměřila vsaki deželi zemljiški davek, bikov v Belanski dolini nakupovalci potrudili se pozve jim je povišanje davka v nemških deželah le novo ugodno deti teh bikov ali slovečih molznih krav sredstvo za politično agitacijo zoper ministerstvo in pa kajti tudi tam niso vse krave izvrstne molzarice. Se ve avtonomistično stranko državnega zbora. da se mlečnost more _ Poglejmo le v sejo centralne komisije ia čujmo, kaj se je ondi godilo 29. novembra , in prepričali se bomo, da vse njih kričanje je prazna pena, katero razpihne možata beseda izvedenca. se, če ne tedaj natančno presoditi y ako vsak dan, vsaj vsak teden enkrat zjutraj, opol dne in zvecer m namolženo mleko in v poseben pis nik zabilj Po tem zapisniku, v katereg bi se morala zapisati tudi imena sleherne kr m njen rod ? Gosp. Payrhuber se je navedeni dan v dolgem se natanko zve vrednost posamesne živine. govoru repencil zoper centralno komisijo, katere ud je , in naposled stavil predlog: naj centralna ko- sám, ____r______ misija izreče, da odsek osemnajsterih ni stavno postopal, ko je nasvetovai ono raz- mero davka. delali na krave v omenj rede. Tako so cesarjevi grajščini in razvrstili vse po- daj ga daj prve m redu so bile vse one čez 2200 litrov mleka , v drugem vse one ; 7 ki ki do 2000, in v tretjem pa one, katere manj reda se Na to je prvomestnik imenovanega odseka baron odločujejo od 1800 litrov molzejo. Vsa teleta iz prve g 7 ce so Apfaltrern, poslanec kranjskega deželnega zbora, te- ploh tudi lepe telesne postave 7 za 7 _ meijito dokazal, da je odsek popolno in skozi pleme iz druzeg jtepše po potrebi, in iz tret in skozi jega se vsa brez usmiljenj daj v mesnico Tako so postavno postopal. Potem je vladni zastopnik Mayr na tej grajščini dospěli do neverjetno velikega vspeha. poprijel besedo in dokazal, da se je vlada zmerom in Leta 1865. znašala je srednja številka za kravo v letu povsod držala dejanskih razmer ter dolnji in gornji 1800 litrov mleka, in leta 1879. uže 2488 litrov brez avstrijski deželi nasproti predlogom osemnajsternemu vštevanja onega mleka, katero so posesala teleta, kar se odseku znižaia za TOO.OUO gold. more na 400 do 500 litrov računati 7 tako 7 da se sedaj Na to je gosp. Payrhuber, osramoten po do- srednja številka letne molž Ck more izraziti s 3000 litri kazih barona Apfaltrerna in vladnega zastopnika M Se ve da se krave tudi skrbno křmijo , pa ne mislite ayer-a, ki so bili jasni kot beli dan, svoj gori da bi dobivale Bog vedi kako izvrstno krmo Le senó ; » rezamco z deteij y poleti zeleno koruzo, katere sejejo v se silno veliko za celo poletje, in soli dobivaj krave, nižinah. posebno priporočila vreden v vlažnih in bolj hladnih Da vsa žitna slama se porabi na tej kmetiji izključ-za rezanico in nič je ne gre za nastiljo. dandanes po svetu zeló Tako se je tudi odgojilo sloveče Shorthornsko angleško pleme, katereg prileči. Našemu močvirju se po takem utegne posebno dobro gledé posobnosti za vpitanj neki nobe drug na svetu ne prekosi. Pa nikar naj se ne misli, da je od nekdaj slavni živinorejec Karl Colling je Nekaj prvém shodu kmetovalcev na Dunaji. tako bilo Ne (Dalje.) pred 100 leti spoznal, da Anglež ljubi zeló mastno mesó in poprijel se je vodila tanj >> pari •jbolj y to , za vpi 9. v vprasanj e Ker je državne postave, katera najsposobnišo živino stanovitno od rodu do rodů" y in res zbiral bili dobro ješci in se one telice in junčike pleme, ki so mogla bramba biti zoper čedalje bolj se širijoče in gospodarstvom pogubno oderuštvo po vseh deželah in od starišev, ki so tudi zeló radi žrli kaj lahko redili. Tako je Colling dosegel v teku več desetletij , da je iz domaće navadne živine, kakoršna se je nahajala v grofiji Durrham, brez kri-žem-plemenenja odgojil ono sloveco pleme, katero ima mesó vse preraščeno z mastjo. Slovenski gospodarji! Kaj pomaga vedno tožiti o vsaj nam nihce ne pomaga, ako si sami nujno potreba, bilo bi se posvetovati, ali bi se ne mogla dotična g a 1 i š k a deželna postava sprejeti za načrt občne državne postave? Poročevalec poslanec Vilj. Pfeifer nasvetuje naj naši revšcini se posvetovanje o tem vprašanji opusti in sicer zato ker se mora to vprašanje smatrati za uže řešeno s tem da je vlada predložila postavo zoper oderuštvo ker je o oderuštvu sploh uže pri vprašanji y lb in pomočjo pomagali ne bomo. Učimo se od dru z Božjo gih in vstrajno delajmo, da iz tega boljšamo svoje stanje. Merodajnim krogom pa naj bil. razgovor Ta nasvet poročevalcev se po kratkem razgo- kar imamo si iz voru sprejme 10. v vprašanje moj klic Nič popolnega ne bodete dosegli tudi z raz- kmetijskega ministerstva Kako bi se moglo delovanje delitvijo plemenskih juncev, če ne boste skrbeli za to y v r e d i ti po ustavni poti y da se živinorejci naučijo m J Ni do- stva vspešneje volj, da daš živini klaj ampak marsikaj moraš še ve- čevalec Henrik grof Attems.) da bi ono moglo povzdigo kmetij- do zdaj? (Poro- podpirati, kot deti dohodkov y ako hočeš, da boš od svoje živine dobival večih Ko sem přehodil skoro vse slovenske tem vprašanji so sprejeti bili sledeči sklepi : Shod kmetovalcev izreka prepričanje da XV^IVWV » M>tVV> f A^ll Vi^M J/i V/^liVC»UJU j ua j6 Zâ jske vspešno delovanje kmetijskega ministerstva treba, da se pokrajine , v luci »crn Oluci u u a lu c i jj ć* Udpi cujtva , at » « umuuitti ia.ai , ivi ou tajiti tudi kot pošten rodoljub ne srnein, da sem žlahno déni v različnih poljedelskih in gozdarskih oddelkih ter videl sem sicer znamenj předka al za- v tem ministerstvu namestijo uradniki taki ki so izve- ptuj živino tu in tam našel v jako revnem stanu Drag kaj ti pomaga žlahno živinče, če ga pa ne teoretično in praktično izurjeni strokovnjaki. Razdelitev opravil v ministerstvu se mora tako maraš ali ne umes dobro oskrbovati; še slabše bo od vrediti, da se njihovo delovanje posebno kaže v dobro / 1 ft AA « « • » « « ~ tvojega domaćega, katero je uže vtrj v trpljenj prevdarjeni inicijativi na vseh oddelkih kmetijstva. Sedaj 0 mskih večerih naj bi omikani rodo Delokrog kmetijskega ministerstva naj se po- nezmoznim weisovo yy y Blei- vinorejo", katera jim bo marsikatero koristno ljubi pridno prebirali sosedom, branj _ • * :_____ 1 /\ U n i aha ti rvi rv w povedala. Narodni telj y tudi vi ne zabite na to knjigo y množi s tem, da se mu dodá tudi to, kar spada v ži-vinozdravstvo. Vse zadeve zboljševanja v kmetijstvu naj se ki lahkoumevno vse potrebno pové o umni živinorěji, združijo v posebnem oddelku, kateremu naj je naslov katere se mora naš kmetovalec naučiti, ako hoče res „oddelek za zboljšave'^. umen živinorejec postati. e) Kmetijskemu ministerstvu naj bi se přepustil večji vpliv pri vredbi takih postav in naredeb, katere Na hvalo krompirju z imenom šampion-krompir. zadevajo kmetijstvo, industrijo (obrtnijo) in posebno njeno obdavčenje. Da se doseže stalnost in varnost. kakor tudi y po črtežu določeno postopanje v naredbah gledé nauka o Na Kranjsko je kmetijska družba ta krompir do- kmetijstvu in pospeh kmetijstva, bilo bi neobhodno treba v se bila Bil je ta krompir tudi eden izmed tistih deveterih so na deželni razstavi štajarski dobili medalijo. letos in ga sadila na svojem vrtu v Ljubljani, da se najvažneji deli državnih podpor (subvencij) uvr- stijo v vsakoletnem proračunu med redne potrebšćine; prav koristno bi bilo, ako bi se za ta oddelek in tudi ki Ta krompir ni nič novega, kajti na Skotskem (Schott- za potrebščine nauka in poskušinj odločil stalni proračun (Normal Budget) vsaj za nekoliko let. Nujna potreba je , da se za pospeševanje kme- land) ga prideljujejo z veliko pohvalo uže mnogo let. Kakor časnik „Wiener landw. Zeitg." poroča, se je ta krompir v krajih Rudnih gor na Ceskem, kjer so ga tijstva državne podpore ďajejo v obilnejši meri ka- sadili siromašni ondašnji prebivalci, čuda dobro obnesel, kor dozdaj. dal bogat pridelek in nič gnjil, čeravno so pri letošnjem deževanji nekatere njive po več tednov v vodi stale. Poraba teh podpor bi se morala za naprej tako vrediti, da se njihovemu razdrobljenju izognemo, po ka- Posebne lastnosti tega krompirja so: da mu temno- terem se dobri namen doseći ne more, da se pa važni zeleno perje koša to raste, da daje obi len pridelek poljedelski oddelki po različnosti raznih dežel bolj iz- m da ne gnjije rad, če y .r--- i—j-------- —_ i ; je tudi zemlja nekako moč- datno in vstrajno podpirajo. vi r n a. Posameznim družbám kmetijskim naj se v odlo-Krompir sam je srednje debelosti, se lahko kuha, čenih mejah in proti temu, da morajo porabo podpor da mu lupina med kuho rada poči y kar vseh dobrih krompirjih navadno sebno dobrega okusa. je sicer pri y močnat je in po- državnih podpor. razložiti in opravičiti, pušča veča prostost o porabi Gori navedeni časnik pravi, da utegne šampion- , in da je v^l V/l, 4 ui M) ¥ V/UVU1 VtVOll 1XJL J/ 4 ▼ X y krompir vse druge vrste krompirja prekositi letih naredilo. y Na podlagi skušenj , ki so se storile v zadnjih naj bi se oskrbovanje državnih do m en pre- 11. vprašanje. Ali ne bi bilo prav, da bi se čase kapela sv. Egidija (Tila) na Zidanem mostu stala. ^ustanovila osredna državna komisija, sestav- Tu gre toraj določiti zidani most čez Savo jen a iz zastopnikov vseh vrst kmetijskih, gradu Kl au s en s tei n. pn která bi bila stroko vnj aški svèt kmetijskega ministerstva? Sedanji Zidani most je čez Savinjo vuMuj. uiuciui rnvoi ju vy^ri u u » i uj u j a ne cez Savo. Nekaj časa sem mislil, da je morebiti pomota Klausenstein" za „Savenstein". Al tudi to ne more tem vprašanji sprejel se je sklep \j lem vpirtoauji o^/icjci oc je oivicp j 00 «« v ^txiauocuotciu d<\ ^uavciiatcm • m turn LU lití UiUrc prevdarek kmetijskim družbám in v prihodnjem shodu biti, ker se večkrat pod tem imenom nahaja, za trikrat se dá v kmetovalcev v obravnavo vzame sledeči nasvet : ,, V do- to gotovo vem, pa menda, če se ne motim sego izdatnega zastopanja koristi avstrijskega kmetijstva drugih regestih ta Klausenstein čital. > sem se v in v prvi vrsti zato , da se sklepom shodov avstrijskih Prosim toraj, če je komu znan kraj blizo Racleč kmetovalcev zavaruje dejanski vspeh, naj se na popolno pri Savi, o katerem ljudstvo pripoveduje, da je nekdaj f < • 1 1 • * • . • • 1*1 j • ♦ \ «y y t • I t Til * f 1 1 « ^ -r • poino neomejeni podlagi osnuje avstrijski kmetij- grajščinica ali star grad stal, naj ga blagovoli ,.Novi- ".........." kaj je ski svèt. kjer bi se mogle f--- O ---J ~ ' ----J--------'J ©--J ----- «v^. , "IM^VH.., Njemu bi bil nalog, da v tacih zadevah, cam" ali meni naravnost ojaviti, da bom vedel "" > * MWWV T «--«"I Ml»* U-IVUI uaiut uuou Ujtt r ili y u» VVIU VV/UCl j rv a, I jC po državne uprave pospeševati kme- storiti z zbranimi regesti, kedar pride čas za izdajo tijski koristi, ali pa kjer bi biia nevarnost, da se po kranjskih listin in regest, in da ne zavržem važnih li-namernvanih ali opuščenih postavodajnih ali upravniških stin in regest, ki morebiti ravno v kranjsko zgodovino naredbah te koristi oŠkodujejo, on oddaja svoje strokov- spadajo. tudi njaško mnenje ter tudi brez poziva in ob pravem času predloge stavi državnemu zboru, utemeljene ugovore iz-roča kmetijskemu ministru ali drugim pristojnim oblast-nijam in zato skrbi, da se izvršijo. (Dalje prihodnjič.) uže Kje da je stala trdnjava Freudeneck sem poslal povpraševal in v Dob 2 marki za odgovor proseč f sanje toda brez vspeh a je bilo moje večkratno vpra- kranjskem deželnem zakoniku za leto 1857. stoji pri imenu Veselka dostavljeno to od grada „Freudeneck"? „Ruin e", ni Starozpdovinske siv at Ecclesia s. Egidii lu Castro Ciausensíein. Tako se glasé besede neke oglejske listine o tej kapeli in gradu; na sled priti ne kap e ne gradu ne morem Ker je unidan v „Novicah" gosp. Dav. Trstenjak kje je stala trdnjava Frevdeneckke lasiti f dal mi casa zopet oglasiti se in po- prasa je s tem povod, čez dolgo staviti na javnost še drugo vprašanje, namreč: kje pa je stal grad Klausenstein, na Štajarskem ali na Kranjskem? Ker je grad Klausenstein menda iz površja za-nj ne vé, zato se moram kje da zemlje zginil in zdaj nihče ? starodavnih listin poslužiti, da mu lego določioo je stal; so pa te-le: „1224, 8. Febr. Marburg. Herzog Leopold VI. (VII.) von Oesterreich gibt mehrere Satzungen in Betreff der Dragi domorodci ! Preiskujmo svojo domovino ne samo jezikoslovno, temuč tudi zgodovinsko, kajti izobra- vsa] znanje ženemu možu je to neobhodno potrebno jezika in pa znanje zgodovine naroda ter poznanje domače dežele, vse to skupno je vir , iz katerega zaje-mamo ljubav do domovine ! Franc Sumi. Ozli svetu. fe c del knjig. Kurban-bajram. Obče znana stvar je, da si je Mohamed velik iz židovskih 8Vojstvi na- svojega verskega sostava izposodil Ta z izvaarednimi duševnimi darjeni mož skrpoval je s pomočjo židovskega rabina iz židovskih, kršćanskih , staroarabskih in poganskih elementov novo vero, po nazorih, katere si je bil ustva- ril I I ËHHIÉ sam. koránu, v katerem je zabeležil svoje razgo-ki jih je neki imel z bogom, je polno pripovesti iz starega zakona, pa tudi Jezus in njegova povest se vore ? von ihm erbauten steinernen Brucke uber die Save „prope naporni nj a često, vendar so oni izreki, kateri se ti «ej o ecclesiam sancti Egidii". Jezukrista, silno izkvareni, pak so dokaz da 1331, 30. Maii, Utini. Ad praesentationem d. Henrici ducis Karinthiae in capellanum ecclesiae s. Aegidii .Ie Mohamed le površno poznaval kršćansko vero. Mnogo takovih kršćanstva tičočih se stvari poznava tudi prosto ljudstvo. Ali kako se svetopisemsko pripovedovanje od njihovega razlikuje, razvidno je iz onega primera. Turci Luypoldi ducis Karinthiae (!), investit per annulum tâko le pripovedujejo narojenje J e zukr i s to vo. Poslal de Chlausenstein d. Paganus patriarcha, visis privilegiis bonae memoriae d. Bertoldi patriarchae Aquilejensis et Buum Jacobum clericum de Petovia de dieta ecclesia, je Aktihallah svojega Gjibraila (Gabriela) ' * m » A « A * m . w m- m. .. - « -mm ipsamque sibi contulit cum omnibus juribus et pertinen-tiis suis de- vici, kateri je bilo imé ,,azreti Mej rima" (sveta Marija). Gjibrail podal je devici kito iz rož (djul). Ona po- 1336, 4. Jànner, Wien. Fridrich Freiherr v. Sunek vonja rožo; spočne Jezusa, a ga ni rodila, kakor ro- 7 7 _ ____"I • • 1 v 1 Î • • • 1 I T 1 1 (Saneck), Hauptmann in Krain, hat in pfandweisen Be-sitz von den ôsterr. Herzogen Albrecht und Otto die Vesten Tyffer, Freudeneck, Clausenstein und Ratschach jedesmalige Wiederlosung". dij o druge žene ) nego prodrl jej je brat Jordan z bo- dalom prsi, in iz njih přišel je na dan Jezus. Enakih silno izkvareoih pripovesti imajo Turci dosta. Vernejše je Mohamed posnel ono y kar Je vzel iz ,1434, 20. Janer p JL apst Eugen bestâtigt die Schenkung der S. Aegidius Kapelle bei Ratschach durch starega zakona, Čemur se ni čuditi, ker mu je pri delu kakor rečeno, pomagal židovsk rabin. Tako, na priliko i den Grafen Friedrich von Cilli an das Kloster Geirach opisuje daritev Abrahamovo dosta točno in ravno ta in Steierinark". pripovest iz starega zakona je podloga svetkovini Razen teh imam še nekatere regeste za to grajsko tero nazivljajo mohamedanci Kur ban - baj ram. ? ka- cerkev, katere pa imam v svoji več tisočev listin in » regest obsegajoči zbirki, al premnogo časa bi me stalo tek pe- vse VOU najti , £JC*\s\J il Ci j IV iUMAU «WUVUV ^IJ w « f UM w ) 7 7 ki je glasilo avtonomistične stranke državnega denarna sredstva daje temu časniku „Lánder- vrednika sta mu Skreyšovsky in Penneke. hajajo v Klodičevih učnih načrtih v tabelah in XXI. Kdor hoče vedeti, kedaj, kak in kaj je bil nemški jezik v omenj šole Pelj Gelovca 5. grudna. ustanovitvo slovenskega naj vpraša tište, katerim so dotične uradne ali neuradne določbe in skrivnosti bolje znane, ko meni. Znabiti bo iepoznanstvenega časopisa „Kres a" v Celovci so se naša „S/róa" znala kaj o tem povedati Štajarskega dec Kedar koli se ogl celovški in koroškoslovenski rodoljubi sploh zopet malo častiti gosp. dr. U lag a, dekan Konjiški oživěli, a Nemci majajo z glavami in šepečejo si na možata beseda o pravém času ušesa: „diese záhe windische Kaçe ist nicht zum um- 7 zmerom Tak 77 u smo Prvi zvezek „Kresa" je uže bringen sega 64 strani raznega gradiva iz spretnih pereš tiskan in ob- Na- opet v zadnjem listu ,,Slov. Gosp skega uradovanja pisarnicah. Jedernati njegov Článek gl přeje čuli zastran slo-pnijskih in dekanijskih konci njegov ročniki se oglasujejo prav marljivo, in tudi lepo število tako-le: „Ce toraj terjamo, naj bi se pri nas začelo pisateljev (slišal sem od 45), je obljubilo svojo podporo. Vse to je dobro znamenje, in pričuje, kako potreben je v zega dnem jeziku uradovati nego isto stvar, katero terjamo ničesa dru-rimska stolica odobrila » ow vv jw uuwww^jw,-----J 7---- f "—----j— Au^a j uc^w íoiu o v v cwJL , ivakui u je i iiuoiva olUiloa UUU Ull let slovenski inteligenciji list s programom „Kresovim". v onih časih, ko je germanska stranka hotela ponemčiti Res hvalo smo dolžni njegovim početnikom , ki vkljub Slovane". To je energični glas možá , kateremu o se- —w w ~ — • —-----------------j U JL i o » v^i-iv . J o UJ y «kMivvi viriti yj mnogim opravilom svojega pozvanja še tudi prinašajo danjih naših — deloma žalostnih razmerah štajarskih velike žrtve v korist slovenskega slovstva. Veliko po pravici gre naslov „borilca brez strahu in graje za Wain na tndi zaslnžiiie založništvo : tiskarna Mohorieva. y^vottíňnn Ži'^nt hvalo pa tudi zaslužuje založništvo : tiskarna Mohorjeva, res poštena firma, kakor jo je nek dopisnik od Drave pravično reč" ) v „Slovencu" imenoval okraja Crnomaljskega V „oiuvcutu iaicuwïai, ki je skrbela za lični tisek in zastopa v Radenicah je un v dobri nadi, da slovensko občinstvo bode znalo uva- Schiitte iz Spodnjih Radenic A ~ _ i è % • 1 1 Kéf 1 JL *J bil zvolj Pri volitvi obcinskeg za župana Jurij v dODri naai, aa slovensko uucmstvo uoue zuaio uva- »chutte iz Spodnjih Kadenic, — za svetovalca pa žavati njene žrtve, je uže zdaj nakupila nekoliko boljih sta bila izbrana Jurij Mihelič iz Sodevc in Jožef Švegel pa rokopisov, da tako se gmotno podpirajo slovenski pisatelj i, ki sicer imajo dušno , a nimajo obilega materijal- nega premozenja Uže 7 iz tega ozira zasluži „Kres ? ki iz Zgornjih Radenic okraja Krškega. bode tudi s svojo vsebino ćitajoče občinstvo gotovo za- Pri volitvah občinskega sta- rešinstva v Trebelnem in v Studenci so bili izvoljeni : dovolil, gmotno podporo ) to je 7 obilo naročnikov. Nai za sveto teb vrstic nihče ne smatra za kako novemu „Zvonu4 « v Trebelnem za župana Anton Miklič valce pa Anton Miklavčič, France Peterle in Janez protivno reklamo, marveč naj so izraz prislovice : ..živila konkurenca" ! Zore; v Studenci pa za župana Jožef Selak 17 Gorici dec. Ker nimam druzih lokalnih novic za svetovalce pa Matija Jaklič, Anton Roth, Janez Kirar, Alojzij Krajne in Jožef Jane. > naj priobčim nekaj šolskih statističnih dát iz slovenskih šolskih okrájev na Goriškem. Stiriraz- Bohinjske Bistrice. Tudi pri nas smo imeli uni mesec volitev županstva. Izvoljeni so bili: za žu- re dne ljudske šole imamo 3. Te so v Tominu, Komnu pana Jakob Rozman iz Bistrice 7 za svetovalce in Sežani. (Na štirirazredne so bile podaljšane še le v letu 1880., poprej so bile trirazrednice). Trirazred-nici ste (2) šoli: v Bovcu in Kobaridu. Dvorazred-nih šol je 13: na pa Jožef Sodja, Martin Rozman in Janez Rozman. Most pri Kamniku. Pri zadnji volitvi županstva Serpenici, v Cérknem, Kanalu, Sol- izvolili smo si za župana Janeza Lukanca, posestnika , — za svetovajca pa Franca Jermana iz , Renčah, Crničah, Kámenjah Križi, Ajdovščini, Rihenbergu in Tomaji. Enorazred kanu , Ločniku, Mirnu v M o stah Most in Janeza Seršena iz 7 Ljubljane. Današnjemu listu priloženi 77 Oglas- 7 U v tominskem okraji 6, v goriškem 33, v nic je skem 22 , v gradiščanskem (slovenske) sezan- skupaj 65. Sol za silo imamo kakih 60: na Tominskem 26 na Goriškem 17, na Krasu (v sežanskem okraji) 30 7 7 V ne- gradiščanskem okraji 5. Nemški jezik kot obliga-ten predmet se uči: v Bovcu (obligatno za dečke, obligatno za deklice); na Serpenici; v Tominu (za dečke in deklice obligatno) ; v Komnu in Sežani (obligatno za oba spola); v Tomaji, Nabrežini, Kostanjevici, Gorjan- ekem Divači. nik"' napoveduje dopolnilne volitve za kupčijsko in obrtnijsko zbornico. Po razglasu volitvene komisije delà ona uže priprave za nove volitve, ki bodo februarija meseca, — to pa je znamenje tudi volilcem našim, da uže zdaj pričnó resno prevdarjati važnost teh volitev, — važnih na dvojno stran: iz ozira namreč da ima kupčijska in obrtnijska zbornica imeniten posel za blagor domaćega kupčijstva in stva 7 poleg o b r t n i j- tega pa tudi z ozirom na to, da ta poslednjih 3 obligatno tudi za deklice) in v Neobli ga ten predmet je nemščina: pn sv. Luciji, v Cerknem, Volčah, Solkanu, Pevmi, v Koj-skem, St. Petru, na Vogerskem, v Vertojbi, Rihenbergu, Kámenjah , Ajdovščini, na Repnem in še v nekaterih druzih krajih. — Kar se laških šol tiče, uči se nemški jezik (vsaj faktično) obligatno (zunaj Gorice*): zboruica pošilja dva zastopnika v deželni zbor. Noben domoljub tedaj , naj je sam volilec ali pa da mu je mar za to, kakošno večino ima deželni zbor ne sme križema rok držati o prihodnjih volitvah in malo- maren gledati 7 da nasprotniki po različnih nepoštenih # V mestnih ljudskih šolah deški in dekliški je nemški jezik od druzega razreda naprej obligaten pred potih si iščejo glasov za svoje namene. Volilna pravica, naj gre za kakoršno koli stvar, je imenitna pravica, pravica ta pa naklada vsakemu tudi dolžnost, da delà za srečno izvršitev volitve. (Iz občnega zbora družbe kmetijske 24. dné t. m. met 5 predmetov toda tako, da se učencem ne pové, da je ta uk ne- Konec.) V 2. točki zbornega programa poprime dr. Blei- ker je zboru predloženo ti- zapovedan; torej se ga udeležujejo vsi, kakor zapovedanih we i s besedo in Pis H U 1 O U^OtiUU XU pravi J ua p i\V/l JV> ZJ UUIU J^lVyUiVÍJUUV 9JL - skano poročilo o delovanji centralnega odbora da od konca januarija 1879. do 1. novembra 1880., po ka- leta 1880. štev. 237 poslal sl. ministerstvu z insvetom resilo 1180 viog > terem se je zato bode iz tega poročila posnel le nekatere stvari katerih zbor morebiti želi govoriti in je odbor imel 34 s ej, naj se ne skuša uvajati posilna asekuranca. , o Navzlíc splošno spoznani silni potrebi da se v deželi širil teoretični in praktični poiik o kmetijstvu v se tiče uredbe gospodarstva družbe- povzdigo našega poljedelstva, so vendar došlé ostale brez negavrtanaťoljanah, sta se izvoliia za nadzor- vspeha vse peticije za us ta no vi te v nižje kinetij- Kar Stvo gospoda odbornika Franc Ksav. Sou v an in Jožef ske sole ali vsaj » a se postavi stalni potni uei- Jerič in vzel se je v službo praktični in pridni kmeto- telj, potem, da bi se reorganizovala ljubljanska uči Jožef YTode, da oskrbuje vrt. Družbeni telj ska pripravnica s tem, da dobi strokovojaka, valec gosp vrt je sedaj v dobrem redu in se največ vpotreblja za kateri bi v kmetijstvu podučeval pripravmkov ter jih to, kar največ moči nasajati dobro sadno drevje, katero tako storil sposobnim, temeljito učiti po nadaljeval- 7 ---J ---------J-------" — - • J uvv^w* , * ^ .J-. V, » J . », > V. V4, va C J gre hitro izpod rok, ter da se delajo poskušnje s potr- nih šolah v dežeii. Dobro se zavedajoč svoje dolž- jenim žitom, raznimi vrstami krompirjevimi m drugimi nosti je centralni odbor dne 7. oktobra 1. 1879. št. í9l koristnimi rastlinami. Letošnje poskušnje z ozímno Pe- s si. c. kr. ministerstvu kmetijstva z nova poslal nujno digre-pšenico, s svetio pšenico in sibirsko ržjó, s šam- prošnjo, da se ra?,širi ljubljanska učiteljska pripravnica pijuncem in kopselcem ter še z drugimi potrjenimi kar se tiče pouka o kmetijstvu, ter so postavi strokov-vrstami krompirjevimi so se izvrstno oboesle in se kme- njak ija državne troške, ki bi ućil poljedelske predmete tem kmetijskem tovalcem lahko priporočajo z najboljšim prepnčanjem. ter imel biti tudi potni učitelj. Kar se tiče ustanovitve samostojnega odseka za vprašanji se je obravnavalo tudi v seji sl. deželnega konjerejo, kateri bi imel převzetí opravila prejšnje zbora dne 10. julija t. 1. in po sklopu sl. deželnega zbora c. k. deželne komisije za konjerejo po Kranjskem pre se je povabila kmetijska družba z dopisom sl. deželnega naredil se je §. 27. družbenih pravil, in ustanovil se je odbora dne 5. avgusta leta 1880. štev. 4278 tedaj samostojen odsek za konjerejo, posvetovalo se o naj izreče kar se tiče povzdige različnih oddelkov statutu, ter se ob enem izvolil odsekov odbor, sestoječ y ďeželi po poúku, to je: po naobraževanji sposobnih svoje mnenje iz 7 udov , izmed katerih sta se izvoiila gospod Janez učnih moči Lu km an za prvomestnika j in gosp Janez Mur nik v učiteljski pripravnici, kakor vele va orga- nizacijski statut dne maja leta 1874., potem po pri- za njegovega namestnika; tudi se je takoj pričelo delo- merni uredbi kmetijskih nadaljevalnih šol, dalje po kme- vanje. Ta s daj samostojni odsek za konjerejo je tijski šoli, ako bi se ustanovila v Ljubljani, kakor tudi brez odloga dne 5. junija 1880. leta s si. c. kr. mini- 0 potnih poúkih, da se potem v sestavo splošnega pro-sterstvom kmetijstva sklenil pogodbo, katera se je potr- gratna skliče enketna komisija po deželnem odboru. Začasni odbor sadjerejskega društva, ki se je usta- dila z ukazom dne 2, avgusta 1. 1880. štev. 8595 in s katero je pooblašćen odsek, kar se tiče konjereje po novilo v Vipavi, je z dopisom dne 3. februarija leta ne 19. 1880. naznanii centralnemu odboru svojo ustanovitev, maja prosec, naj bi kmetijska družba prevzela pokroviteljstvo Kranjskem, opravljati svoj posel. Sl. c. k. deželna vlada je z dopisom 1880. leta štev. 4527 centralnemu odboru poslala vec tega mlađega društva, ki se naziva: ,,Vipavsko sadje- odtisov po sl. c. k. ministerstvu izdane tabele, kedaj se rejsko društvo". — Centralni odbor je v seji dne 29. ima postavno varovati divjacina po Kranjskem. februarija leta 1880. s pravim veseljem vzel na znanje Ta tabela se je razposlala vsem podružnicam in tudi se ustanovitev tega društva, ter zagotovil odbor z dopisom naznanilo v „Novicah", da jo dobijo šoie, katere je dne 12. marcija leta 1880. štev. 138, da družba z ve- želé, v družbini pisarni Smrt dosedanjega učitelja na podkovski in živino- in da bode po zdravski šoli, gosp. ťavla Skaleta, je centralni odbor vanje društva. seljem prevzema pokroviteljstvo tako koristnega podjetja in na moč podpirala vse delo- spravila v ne majhno zadrego, da namesti izgubljenega ' Poúčna knjižica pod naslovom: „Glavna vodila um-izvrstnega tega učitelja dobi primerno učiteljsko moč. nega gospodarstva na majhnem posestvu in z malim Centralnemu odboru se je pa posrećilo, najti namestnika imetjem", ki jo s pomočjo gospoda prof. Povšeta spi- gosp. Edvardu Schlegelnu, ki je bil c. kr. živino- sal gospod Ivan Lap a j ne, vodja na meščanski šoli v zdravni kovač v podružnici c. kr. žre v Selu. Krškem, in katera je bila odlikovana s častnim darilom Ker je ta šola javna učilnica, se je o tem poslalo na- viteza Josipa Schneid-Treuenfeldskega, natis-znanilo sl. c. k. ministerstvu kmetijstva, sl. deželni vladi, nila se je v 1000 odtisih in se je s posredovanjem desi. deželnemu odboru in mestnemu magistratu. Sl. c. k. kanij kmetovalcem po vsej deželi brezplačno razdelila ministerstvo kmetijstva je z odpisom dne 14. novembra tudi so se poslali odtisi sl. c. k. ministerstvu kmetijstva 1879. imenovanje gosp. S ch lege Ina vzelo na znanje, slavni c. k. deželni vladi, sl. deželnemu odboru in sé-Dosedanje delovanje na novo imenovanega učitelja je sternim družbám po slovanskih pokrajinah. Le majhno j 9 popolnem spolnilo nadejo, ki se je stavila vanj. število jih je še v družbini pisárni Ker je postava proti goveveji kugi stopila v veljavo Tudi drugo, za kraje, kjer nimajo vode , zeló ko-in se tako proglasila prepoved o uvažanji živine iz Ru- ristno ilustrováno brošuro s crteži in podobami, ki jo je skega in Rumenije . treba je obrniti vso skrb in moč spisal umrli podpredsednik družbin, gospod Peter Koná to, da se po vsej deželi povzdigne živinoreja m tako sler pod naslovom: „Návod, kakó naj se napravljajo priredi več živine. Zato je sl. c. kr. ministerstvo vodnjaki in kapnice 9 marca 1880. štev. kmetijstva z ukazom dne povdarjalo dvanajst toček, katere bi sposobne m a podúk 9 kakó naj se nabira, hrani in čisti pitna voda", je dala družba v nemškem in slovenskem jezici natisniti v 2000 odtisih. Teh se je ilÉÍHHÉMHHllHkHlIHMMHlHÉÉHHHlHÉil^H seči omenjeni smoter, ter pozvalo centralni odbor, naj poslalo 200 iztisov sl. c. k. ministerstvu kmetijstva, naznani o tem svoje misli. Centralni odbor je temu jih razdelí v takove kraje, kjer ni vode, 200 odtisov sl. Blavnemu naročilu ustregel z obširnim poročilom. deželnemu odboru v razdeiitev domačim občinam vrhu Dalje je sl. c. k. ministerstvo kmetijstva z ukazom tega so dobile to brošuro vse podružnice, kar pa je je dne 26. februarija 1880. leta št. 70/10 pozvalo centralni še ostalo, se dobiva na prodaj v družbini pisárni po odbor, naj naznani svoje dotično mnenje zaradi uvedenja 20 kr. odtis. živinskih zavarovalnic. Tudi o tem je centralni Da se uvedejo izvrstna žita in krompir 9 iQ cen- odbor po zaslišanji strokovnjaka gosp. Ivana H ribar ja tralni odbor za poskušnjo na družbinem vrtu v jeseni sestavil natančno poročilo / katero je dne 15. majnika 1. 1879 naročil dve posebno kar se tiče rodovitosti hval jeni vrsti pšenice, namreč tako zvano Pedigre-p • • I 1 V " 1 i____" ____1___ _ n in ti gosp. Jož. Dolencu, tukajšnjemu krojaškemu mojstru t P litrov posejalo. Obe vrsti ste bogato obrodili katere se je vsake okolo 5 ki je z brezplačnim prirezovanjem deške obleke zdatno y dala prva 4y2 in druga 5!/2 starih mernikov prav lepega je na pomoč bil načelnemu odboru. zvezek slovarja, ki ga je pod naslovom : sadů y tako y priporočate da se kmetovalcem lahko obe vrsti gorko „Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika" ju goslavenska akademija na svitlo dajati pričela in ga iz Novih vrst krompirja ste se posadili zgodnji kop- deluje Danicič, nam je poleg treh druzih knjig za in pozni mpij dili in imate slasten okus. Kmetijska družba je Obe vrsti ste bogato obro- leto 1880. izdanih od sl. akademije, došel v Ljubljano. poslala v deželno razstavo v Gradec vrst Ta zvezek v veliki osmerki s sila drobnimi, pa ličnimi delanega kromp in je přejela za to velik svojem vrtu pri- črkami, sega na 15 polah do besede „besjeda". Rječnik r az- t Od tajnika h tinjo in pohvalno pismo Fr. Kur alt obravnava vsako besedo v hrvatskem in latinském jeziku. Prevzvišeni biskup Strossmayer je pač resnično gospodarskega društva gosp. govoril, ko je rekel, da je ta „Rječnik"' zaklad ogromne družbi naši došlo poročilo i da je na jezikoslovne učenosti. Cena zvezku je 3 gold. Ňa pro daj je v knjigarni Lavoslava Hartmana v Zagrebu. (,,Slovenski Pravnik") je ime novemu časniku in Hrvatskem ob S o ti i, zatorej na meji Kranj s k Štajerske, komisija konstatovala silno kvaro delajoČo trtno uš, katera se je uže zeló razširila po tamoštijih ki ga bode prihodnje leto izdajati začel tukajšnji ad y ógradih, zato je centralni odbor v posebni seji 22. vokat y kako bi gosp dr. Moschè. Pečal se bode edino s da se avgusta se posovétoval o primernih pomočkih se dala odvrniti preteča nadloga od naših tukajšnjih .. t ^/i wtjwiij ni iu yy j^/i w t inu j^oii vwuu m O y VJLCb nógradov, in sicer tem bolj, ker jo imajo tudi uže v slovenski jezik koiikor mogoče vpelje v javno urado varre sodniško. Izhajal bo v mesecnih zvezkih po pravom, ter prinašal članke o pravnih tvarinah, pravnih vprašanjih in o pravnih potrebah in zagovarjal Istri Da se izvé y se uze ni o katerih gradih obrniti do Slapenske ugnezdila trsna uš , v ta namen se je deželnega odbora s prošnjo, naj rej ske in vinstvene šole, kateri je uže 1. 1874, sterneuburgi dělal studije o phyloxeri, nemudno poli y cena mu bo za vse leto gold. gold. ) za četrt leta pa v Klo Cerkveni Glasbenik" je uže oglasil vabilo na naroči narocbo za prihodnje leto, v katerem nastopi svoj če- da se podá v Zagreb in na tanko poizvé pri c. vatski deželni vladi in tamošnji kmetijski u žb o hr infi > ciranih očí, ógradih in naj si nekatere gleda na svoj potem pa naj pri svoji vrnitvi na Dolenjsk ima nadaljevati popotne pouke o vinstvi y priliki tudi do dobrega preišče vinograde, ki se mu ob tej dlju ouuiiijx ví , ua baau icuicijíku ^uuv/i ijwuouv v ouuj Škodljivosti trsne uši. Da se na srce položi preteča ne- sumnjivi da tako temeljito pouči ljudstvo o VI- lni varnost ejcem po Dolenjskem in Notranj ; skle nilo se je dalje, naj se poročilo tajnika hrvatske kmetijske družbe gospoda Kur alta, katero se je natisnilo v „Novicah", v 1000 posebnih odtisih razdeli gospodar- trti tečaj kot glasilo Ceciljinega društva, ki delà na povzdigo cerkvene katoliške glasbe, na podlagi cerkvenih določeb in ukazov. Od „Sokola" v nedeljo priredjeni „Miklavžev večer" je přivábil mnogo občinstva v restavracijo čital-nično , ki se je radovalo nad komicnimi produkcijami in izbranim petjem. Društvo „Slovenija" na Dunaji napravi danes zvečer v spomin Prešernu slovesno „besedo", kakor jo je napravilo štvo „Triglav", bran . jem ógradov po Kranjskem Ti predlog i so se s dne t. m. v Gradcu slovensko dru-Program oběma „besedama" je lepo iz-ker nam je o boj no vabilo došlo prekasno za naznanilo v zadnjem našem listu, prišli bi z objavo pro- porocilom dné 24. avgusta 1. 1880 naznanili sl. c. deželni vladi ter sl. deželnemu odboru Obé oblasti ste predloge sprejeli, in more se sedaj na podlagi poro Čila gospoda Riharda Dolenca, kateri je razsežno gramov še le danes „post festum". Iz državne subvencije nakupljeni in za polovico te cene prodani ovni plemenitega Ukviškega rodu pri- ki so dejo iz Koroškega prihodnjo soboto. Gospodom preiskal o in štajarski meji rade po Dolenjskem, ležeče ob hrvatski > povedati, da se došlé se ni zasledila trsna uš. Kranj skem VtVJV Ili UVlVOaV^M) J^/llllV/UUj V UUMVIV/t uv/ui j ov jih kupili, je naročeno, naj pridejo v pondeljek po nje Kdor želi videti to lepo drobnico, s katero požlahnujemo naše domače blagó, naj jo pride v tukajšnjo živino- (Dalje prihodnjič.) zdravnišnico na Poljanah ogledat. (Pobirki iz časnikov.) glasoviti list nemških Presvitli cesar je pogorelcem v Gori v okraji Krainerjev poklada mladi Konschegg neumorno edine Kočevskem 400 gld. iz svoje lastne blagajnice daroval. — — o---- — -j- ----- o j—7 ---------- sadove svojega talenta — lCl£il ^ JC^^JL ^JCL AU Li Là JULI CX JJLJ í\. Vesel dan imelo je v čitalnici v nedeljo 80 sta- ljubljanskega gradiva, je segel zadnjic v Gorico in laži ker pa mu zmanjkuje rišev, katerih otroci so bili obdarovaní s popolno, mocno in čedno izdelano zimsko obleko, katero je po vecletni ondi čisto novega kanonika instalirah (Krásen sopek pomladanskih cvetlic z dozorelo navadi s pripomočjo mnozih dobrotnikov in dobrotnic rudeco jagodo) je ravnokar dr. Bleiweis přejel od žup napravil neutrudljivo delavni odbor, kateremu načelu nika g0Sp. Robiča s Šenturske gore na Gorenjskem. stojí gospá Murnikova in v katerem delujejo gospica >?Ko doli na polji dan za dnevom siva megla se vlači Lujiza Orlova, gospá Robičeva in gospá Bleiweisova. [n zemljo pokriva, sije nam ljubo solnčice celi Božji Visokočastiti gosp. deželni predsednik s preblago gospo dan ogrevaje nas prav dobrodejno" — piše prečastiti soprogo, povabljena od navedenega odbora, sta s svojo ^p, Robič, dobroznani naravoslovec. Dozorela v j* v i*i i i • j • v ili o r _______ _ ___ nazočnostjo počastila delitev, m » naprošena od odbora y jagoda pod milim nebom res čudo veliko na sv. ž njima lastno ljubeznjivostjo dečkom in deklicam delila Miklavža dan! obleko. Pred delitvijo je lepo govoril nunski katehet Novicar Kržič o tej 151etni dobrodelni napravi, po deiitvi pa je vodja ljudske mestne šole gosp. Praprotnik isto tako mladini na srce govoril, opominjaje jo hvaležni biti dobrotnikom z marljivim učenjem in Čedno obnašo. Dvorana je bila polna občinstva, ki se je radovalo videti začel svoje delovanje. domaćih tujih dežel. Dunaja. y veselo mladino preoblečeno v čedno obleko, vrh tega pa se tudi obdarovano z velikimi štrucami kruha in mede- Državni zbor je 30. novembra zopet prvi seji je grof Taaffe představil zbornici nove ministre in novoizvoljeni poslanci so navadno obljubo storili, dr. Tonkli z sloven nimi štruklji. Naj konečno še javno zahvalo objavimo sko besedo. Koj v tej prvi seji je novi finančni mini ster dr. Du najev ski zbornici podal državni prora- Po navadni razmeri skupnega denarstva od tega drobiža cun za 1881. Ta kaže stroškov 441 milijonov in ostane v Avstriji 70 odstotkov, 30 pa jih gre na Ogersko. 53i.000 gold., dohodkov pa 407 milijonov in 125.000 goid.; m ■ tĚĚ ■■i i ■ Iz Trsta gold., ško železnico Primorski Slovenci bodo po pred-toraj primanj k 1 j ej a 34 milijonov in 412.000 logu gosp. Nabergoja in Dolinarja ministerstvu na Dunaj poslali spomenico, v kateri zahtevajo, da v vseh sred- če se pa odšteje od tega 6'/o milijona za Arlber- 7 27 milijonov in 912.000 gold. Iz njih šolah na Primorskem, uključivo Trsta, Gorice ia tega se vidi, da bo ta primanjkljej, ki izvira po Gradiške, naj je slovenski jezik učni jezik. večem iz starih grehov, podedovanih po gospodi ki Y v.v^.ij ove*.*» , I-/V-/ , XVI Galicija. Iz Le VO va. - ivaaui ou tu u^jlu- je 20 let imela krmilo Avstrije v rokah, poravnati z čurji demonstracije delali 29. dne novembra za cesarja novimi davki. Finančni minister Dunajevski, razla- Jožefa II., tako so Poljaki ta dan obhajali spomin gajoč ta proračun, je povdarjal posebno to, da se slabi 501 e tni ce, ko so se spuntali zoper Rusijo leta 1830. nasledki prejšnjega gospodarstva ne morejo kar v enem Kakor so Nemci in nem letu popraviti 9 ampak polagoma, vsako leto nekaj. Pri banketu so Hausner, Schmitt in grof Bor ko v- s ki v svoji govorih tako razžaljivo napadali Rusijo > Finančni minister bi moral znati coprati, da bi hi- daje policija vse ^časnike konfiscirala, ki so njihove poma ozdravil rane 201etne „liberalne" zapravljivosti. govore objavili. Davki se pa ne bodo iskali pri tistih revežih i ,Se Poljska ni izgubljena a to je > ki SO z vrelo v vseh teh govorih, katerih avstrijska vlada nika- njimi uže preobloženi, marveč pri bogatinih , ki so se kor puščati ne sme na ]avnost j ako si noce na glavo jim dozdaj odtegovali, zato ima priti nemudoma v ob- nakopati vlade ruske. Kedaj neki bode Poljake sre ravnavo več to zadevajočih postav, prva o davku na čala pamet, da pustijo sanjarije o kraljestvu poljskem! ž ga nje. Možata beseda finančnega ministra se je do- Svobodě in ravnopravnosti imajo vec ko vse druge de- bro prilegla većini poslancev, liberalcem se vé da ne, žele avstrijske, poleg tega pa je veliko in malo kinetij- ker je bila prepoštena in odkritosrčna, kakoršne menda stvo polno dolgá, odrtniki pijó kri ubozemu ljudstvu, v dunajski zbornici poslancev uže dolgo ni bilo slišati Rusini, katerim ne privoščijo ravnopravnosti , zahteva iz ministrovih ust. „Herbstovci" so škripali z zobmi, razkosanje Poljske v vzhodno in zapadno Poljsko , po- ko so slišali tako sodbo o svojem gospodarstvu. — Vlada vsod tedaj domaćih homatij na cente, a vendar jim še je potem podala zbornici načrt postave o pritrjenji skle- zmerom po glavi roji samosvoja Poljska! pom deželnega zbora kranjskega o dokladah na Hrvatsko. Iz Zagreba. Odbor za podporo po direktne davke, s katerimi se naj založi primanjkljej potresu nesrečnim Zagrebčanom je do 30. novembra v Po tem je „Obzoru" izkazal prejetih 30.697 gold. 19 kr. miloda- Sv. Oče Leon XIII. je daroval tudi 5000 fran- 1881. zemljišno-odveznega zaklada za prišla na vrsto postava o točen ji žganja stava je tako vredjena , da se ravná po številu prebi- kov zlatih Ta po- rov. valcev tistega kraja, kjer ki, kakor vec druzih darov, niso všteti v v s 5 gold, do 50 gold. se zganje toci, in (V to pričenši gori navedeni znesek. Zagreb dobiva čedalje bolj svoj Ljubljani na pr. bo moral mirni obraz, in kar je bežalo ob groznem potresu 7 po- krčmar, ki toči žganje, placevati po 45 gold, na leto vrača se nazaj. Tudi vseučilišče se bode zopet odprlo davka). Da ta davek ni le pravičen, marveč tudi potre- 13. dne t. m. Milovati je mestni župan M raz ovi č ben in celó korišten, vsak ljudoljub sprevidi, zato je mož energičen in ves zavzet za blagor mesta, kateremu bila postava po kratkem razgovoru sprejeta , le kavar- je predstojnik o takšni katastrofi, kakoršnega Hrvatska narjem in gostilničarjem se je določila tretjina tega ne pomni, a vendar vlada s svojimi privrženci previd- davka. — Vladna predloga o nabiranji rekruto v, nemu njegovemu delovanju toliko polén meče na pot. po kateri se ima za leto 1881. nabrati 54.541 mož za „Obzor" je v svojem 277. listu odkritosrčno levite bral pa re servi sto v, se je izročila stranki, ki brez prava sega v avtonomijo gradskega za- Vitez Proskovec je vprašal stopa in katera vsacega zove rovarja in povodnika ne- stalno armado 7 5454 vojaškemu odseku, ministra Taaffeja, kaj je postala po povodnjih na Moravském z deli ob vodah, ki so potrebna in v Sleziji 7 sloge,^kdor ž njo ne trobi v en rog Cmogora. Crnogorci so 26. dne u. m. posedli grof Hohenwart pa je 4. dne t. m. interpeliral vlado trdnjavo in mesto Ulčinj in pa trdnjavice v okolici. zarad slabega stanja kmetiškegaprebivalstv a Drugi danje bila vsa zemlja do Bojane v oblasti Crno- in kaj misli vlada vkreniti, da se kmetu po- gorcev, katere so prebivalci Ulcinja pred mestnimi vrati m aga. S to interpelacijo je naš visokocenjeni poslanec navdušeno sprejeli in v mesto spremili, pokazal, da ima srce za blagor kmetijskega stanu. Vse mirno in veselo, prodajalnice uže davno zaprte 7 Je so bilo od- Tudi Herbstovci so se uže oglasili; grof Wurm- prii. Ob 10. uri dopoldne je glavni poveljnik Božo Pe brand je namreč stavil nasvèt. naj se vredi ravno- trovič v mesto marširah Pri vhodu njegovem ga je pravnost različnih jezikov v Avstriji, nemški jezik mnogo plemenitih Turkov iz okolice pozdravilo ; pozneje pa postavi za državni jezik; Herbst sam pa je hotel so prišle deputacije v njegovo stanje, katere so objavile imeti razgovor o onem ukazu ministerstva, s katerim je poklon knezu Crnogorskemu. Ob 11. uri pel se je v bil česki jezik na Ceskem po uradih zopet v veljavo cerkvi slovesen „Te Deum", o poldne so med gromom postavljen. Oba ta nasveta pa sta bila oddana poseb-nemu odseku v pretres, da se ne trati dragi Čas s praznimi razgovori v zbornici, predno odsek temeljito ni prevdaril dotičnih predlogov; večina zborova jim bo topov razobesili crnogorsko zastavo. Mnogo turških rodo-vin, katere so prej zapustile Ulčinj, se je vrnilo. Darovi za nesrecne Zagrebčane. uže potem brzde pripela. Grof Taaffe je předložil zbornici načrt postave , po kateri naj se zida železnica Gosp. Mihael Pakič gold. v Bosinski dolini do Sarajeva, za katero naj bi se Bosni in Hercegovini posodilo 3 milijone in 831.000 gld. Med druzimi je državnemu zboru tudi predložen Žitna cena v Ljubljani 4. decembra 1880. Hektoliter: pšenice domaće 9 gold. 59 kr. načrt postave , katera ministerstvo pooblasu; 7 da sme 10 gold. 75 kr. pogodbo skleniti z ogerskim ministerstvom o tem, da se 50 kr. turšice 6 gold. 40 kr. banaška soršice 8 gold v t — rzi kovati elá za 1 mi 6 gold. 66 kr. ječmena 4 gold. 39 kr carjev, za 30.000 gold pa in 470 000 gold h polk h kraj- prosa 4gold. 87 kr. ajde 5 gold. 36 kr. ovsa 3 gold kr. Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : J. BlaznifcOYi naslediliki v Ljubljani.