delavska
Enotnost
I----------1
|	27. NOVEMBRA - ŠT. 47-48 - L. XXIX
... Ko se zberejo delegati ljubljanske kulturne skupnosti - tudi to je republika!
... Ko zaseda novomeška občinska skup-. ščina - to je republika.
... Ko se zberejo k razpravi o planu za prihodnje leto poslanci republiškega gospodarskega zbora - tudi to je republika!
zaprav utelešena v nas samih, da živi z nami in da je imamo toliko, kot je sami hočemo. V komandni sobi Tovarne glinice, pod jeseniškimi plavži, v koprskem Tomosu, v ljubljanski kulturni skupnosti, v novomeški občinski skupščini, v republiškem gospodarskem zboru, v zboru narodov... V vsem našem parlamentu, ki se mu družba pravi.
Jutri bomo slavili rojstni dan naše republike. S pesmijo in s cvetjem pa z zastavami in s topovskimi salvami.
Dan republike. To je naš največji praznik, resnično praznik vseh v domovini. Republika. S krvjo plačana in v ognjeni vihri porojena. Zdaj je naša in samo naša! Nihče je ni zaprl v slonokoščeno kletko parlamenta, ni postala last izbrancev. Naša je, last nas vseh, z nami živi in se razvija. Saj smo pravzaprav republika mi sami, smo njeno uresničenje in njeno utelešenje.
... Ko se v komandni sobi tovarne glinice sestanejo k posvetu delavci v enoti - je to republika!
... Ko se pod jeseniškimi plavži sestane delovna skupina, da bi odločila o ustvarjenem dohodku - je to republika!
... Ko zaseda delavski svet v koprskem Tomosu - je to republika!
... Ko se sestane zbor narodov - je to republika!
Tako.je torej vsa naša družba postala parlament naše republike, mi vsi pa poslanci v njem. Vsak na svojem področju in vsak v skladu s svojimi pristojnostmi odločamo o usodi in bodočnosti naše republike. 0 lastni usodi.
Tolikšnega parlamenta in toliko poslancev že zdaj nima nobena druga republika na sveto. Ko pa borno uresničili vse tisto, kar smo že zapisali v ustavo in kar še snujemo, potem bo resnično vsak delavec lahko uveljavljal svoje dejanske interese in jih uresničeval kot skupni interes ter tako tudi v resnici odločal kot povsem enakopraven član v parlamentu naše republike. Republike delavcev.
Ko bomo torej jutri izrekali zdravico v čast republike, se spomnimo tudi tega, da je prav-
*
0
0
0
0
0
0
0
0
0
t
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Ob dnevu republike želijo vsem delovnim ljudem še veliko delovnih uspehov
— republiški svet ZSS republiški odbori
ČZP Delavska enotnost


s
i
i
Ž
k
n
i
%
*
s
N
*
tt
K
I
A
i ► < ► 4 ► 4 >
n
i ►
OKROGLA MIZA DE
Predolge noči utrujenih rok
STRAN 2
Pod Mežakljo talijo železo pa tudi odnose
STRAN 3 :■
iw
iMi
i*
tsA . ] Mercator
vreme ni zanesljivo
zanesljiv je
rndfp
Vlil. KONGRES ZSS
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE
Ali v delovnih organizacijah sploh kaj razmišljajo o odpravljanju nočnega dela žensk in mladine? S kakšnimi problemi se pri tem srečujejo, kje vidijo izhod? Na kakšen odmev so po kolektivih naleteli sklepi III. kongresa Sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije decembra lani v Kranju, ki teijajo postopno in načrtno odpravljanje takega dela?
To so le nekatera izmed vprašanj, ki si jih zastavljamo v pripravah na VIII. kongres slovenskih sindikatov in o katerih so‘spre-govorili udeleženci naše okrogle mize o nočnem delu žensk in mladine. Razgovora so se udeležili (z leve proti desni): Jože SINTIČ, tajnik RO Sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije Frartc ISTENIČ, predsednik tovarniškega odbora osiovne organizacije sindikata TEKSTILINDUS Kranj Janez ŠILC, tajnik sin-
iikalne konference ZP ISKRA Kranj Jože MIKLIČ, namestnik predsednika izvršnega. odbora osnovne organizacije sindikata NOVOTEKS Novo mesto; Franc MAHNE, tajnik tovarniškega odbora osnovne organizacije sindikata EMO Celje, in Jože VUNDER, šef kadrovsko-socialne službe v tovarni GORENJE Velenje. Razgovor pa je vodil in ga pripravil za tisk novinar MILAN GOVEKAR.
Čeprav je naša država že 30. XII. 1955 ratificirala konvenciji mednarodne organizacije dela št. 89 in št. 90, ki prepovedujeta nočno delo žensk in mladoletnikov v industriji in gradbeništvu, posebej pa mladoletnikov v prometu in zvezah, čeprav tudi temeljni zakon o delovnih razmerjih prepoveduje delovnim organizacijam, da bi ženske in mladoletne delavce razporejale v nočno izmeno, se nikakor ne moremo otresti tradicije, da ženske in mladino silimo tudi na triizmensko delo. Še več: nekateri podatki kažejo, da obseg nočnega dela žensk in mladine celo narašča! Leta 1969 je bilo v SR Sloveniji uradno dovoljeno nočno delo 15.000 ženskam in delacvem pod 18 leti starosti, lani pa že 19.500 delackam in mladoletnim delavcem. Ker pašev mnogih delovnih organizacijah Uidi brez dovoljenja odločijo za uvedbo nočnega dela žensk in mladine, je po ugotovitvah sindikatov Število takih delavk in delavcev še precej večje.
»PRIVIJANJE VIJAKA" IN ŠE KAJ
Republiškemu odboru Sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Slovenije je III. kongres med drugim naložil dolžnost, da zaostruje kriterije pri izdajanju mnenj o zahtevkih delovnih organizacij za uvedbo ali podaljšanje nočnega dela žensk in mladine, na osnovi katerih republiški sekretariat za delo potem tudi izda ah pa odkloni zaprošeno soglasje. Je to odbor storil?
Jože SINTIČ: Sindikat doslej bistveneje še ni zaostril svojega odnosa do teh vprašanj, ga pa bo v najkrajšem času! Predvsem gre za to, da bi delovne organizacije k svojim zahtevkom za uvedbo ah podaljšanje nočnega dela žensk in mladine obvezno morale predložiti tudi programe postopnega ukinjanja takega dela. Iz programov bi moralo biti razvidno, kako in kdaj, v katerem letu nameravajo v konkretnem podjetju prerazdeliti delavke in mladino iz nočnih izmen na druga delovna mesta.
Nočno delo žensk in mladine trenutno poznajo v 18 industrijskih panogah v Sloveniji. Polovico vseh žensk, ki morajo delati tudi ponoči, zaposluje tekstilna industrija. Tako kot v mnogih drugih panogah, kjer si z nočnim delom pomagajo le v nekaterih podjetjih, je tudi v tekstilni industriji precej takih delovnih organizacij, kjer nočno delo v bistvu ne bi smelo biti nujno potrebno. Dostikrat bi zadostovala manjša investicija, da bi tretjo izmeno lahko nasploh odpravili. Prav zaradi tega so se slovenski sindikati na plenarni seji republiškega sveta marca letos odločili, da bodo od pristojnih organov zahtevah, naj preprečijo nočno delo žensk in mladine povsod tam, kjer glede na organizacijo'in proces proizvodnje to ni nujno potrebno. To tudi pomeni vzrok, zaradi katerega smo se v sindikatih odločili, da bomo od delovnih organizacij zahtevah, naj o prvi uvedbi ah pa o podaljšanju nočnega dela žensk in mladine obvezno razpravlja tako samoupravni organ kakor tudi osnovna sindikalna organizacija. Brez njunega mnenja, utemeljenega priporočila, republiški odbor v bodoče sploh ne bo obravnaval tovrstnih prošenj delovnih organizacij. Če bo torej pot za dosego soglasja težja, bodo morah v delovnih organizacijah še kako premisliti o mnogih organizacijskih, ekonomskih in drugih aspektih tega vprašanja, ne pa da se odločajo za pot najmanjšega odpora, ko zahtevek za uvedbo ah podaljšanje nočnega dela žensk in mladine enostavno podpiše vodja sektorja ah pa direktor podjetja. Doslej pa je bilo tako!
Vse to, o čemer govorim, seveda ne pomeni, da predstavnik repubhškega odbora - tako kot doslej ob vsakem zahtevku za uvedbo ali podaljšanje nočnega dela — ne bo osebno obiskal take delovne organizacije in ugotavljal, kako podjetje zagotavlja tudi primerne delovne razmere. Mislim na vrednotenje tega dela, zdravstveno varstvo delavk v nočni izmeni, organiziran prevoz na delo in z dela, toplo malico, dodatne dneve dopusta za delavke, ki pretežno delajo v treh izmenah itd. To bomo zahtevah vse dotlej, dokler bo — kot izjema še obstajalo nočno delo žensk in mladine.
Janez ŠILC: V ZP ISKRA dela v nočni izmeni vsega 160 žensk ah manj kot odstotek vseh zaposlenih. Večina jih je zaposlenih v dveh naših tovarnah, kjer značaj proizvodnje, tehnična opremljenost in občasna izjemno velika naročila pravzaprav terjajo tako delo. Ne glede na to je prav, če bo sindikat zahteval vso to dokumentacijo, če bo po takem postopku obravnaval problematiko nočnega dela žensk in mladine. Prepričan tudi sem, da se bodo zaradi tega stališča sindikatov tudi samoupravni organi bolj zavzeh, da bi štorih vse, kar pač je mogoče, da bi iste in morda boljše učinke v naših tovarnah, kjer imamo nočno delo, dosegah že z delom v dveh izmenah.
Franc MAHNE: Odprava nočnega delaje skoraj v vseh podjetjih povezana z velikimi investicijami. Vprašanje je, kako naj pridemo do teh sredstev. Toda če nas ne bo nekdo vztrajno pritiskal, naj nekaj vendarle storimo, se ne bo nič spremenilo. Učinek torej bo, če sindikati na vseh ravneh ne bodo popuščali v tej svoji zahtevi!
Jože MIKLIČ: Če sindikat svoje akcije ne bo nadaljeval, bo ostalo samo pri programih za ukinitev nočnega dela, ne bomo pa jih uresničevali, kajti malo je podjetij, ki lahko kupijo dostikrat drage stroje samo zaradi tega, da bi z njihovo pomočjo odpravili nočno delo. Tekstilna industrija bi pri tem sploh potrebovala širšo družbeno, predvsem kreditno pomoč.
Franc ISTENIČ: To pa prav gotovo, čeprav se bojim, da bomo pri kreditih še naprej odrinjeni. Zdi pa se mi prav, da sindikat nasploh misli zaostriti svojo politiko do teh vprašanj. Potem bo vsak kolektiv, kjer imajo tako delo, moral začeti razmišljati o tem. Če pa niti potem ne bi začel, pa
naj sindikat zaostri ukrepe, zlasti pa roke. Pri nas so že sklepi kongresa vplivali na to, da smo začeli razmišljati o teh zadevah. Ker nasploh težko dobimo delavce, že zaradi tega praktično delamo le v dveh izmenah. Zdaj pa iščemo odgovor na vprašanje, kaj nam je storiti, da zadnjim 140 ženskam ne bi bilo več treba delati ponoči.
MED ŽELJAMI IN RESNIČNOSTJO
Ni mogoče trditi, da v delovnih organizacijah, vsaj v nekaterih, ne bi le poskušali odpraviti ah vsaj omejiti nočnega dela žensk in mladine. Pri tem pa se rado zatakne. Zakaj?
Franc MAHNE: Na račun izboljšane organizacije dela smo v EMO pred dobrimi desetimi leti nočno delo žensk že ukinili. Z vsakoletnim povečanjem proizvodnje pa organizacijsko in tudi sicer nismo vzdržali. Vemo, da je storilnost delavk v nočni izmeni vsaj za 30 % slabša kot v dnevnih izmenah, vendar ... Če bi imeli sredstva, bi se očitno bolj izplačalo investirati v odpravo ozkih grl. Če se bomo združili z Iskro, bo to verjetno laže, saj računamo na kredite, s katerimi bi med drugim modernizirali opremo v oddelkih, kjer je v naši tovarni največ nočnega dela žensk.
Franc ISTENIČ: Pomanjkanje kadrov je pri nas pomenilo glavni vzrok, ki nas na vseh ravneh v tovarni sili v boljšo, sodobnejšo organizacijo dela z ene ter v nakup sodobnejših strojev z druge strani.
Odkar smo pri nas'v glavnem ukinili nočne izmene, s čimer smo letos nočno delo žensk zmanjšali za 80 % v primerjavi z minulim letom, ugotavljamo, da so rezultati celo boljši. Količinsko je proizvodnja sicer manjša, zato pa izdelujemo — z manj ljudmi in ob skoraj odpravljenem nočnem delu žensk — več boljših, dražjih artiklov.
Jože MIKLIČ: Ko smo pred časom pri nas v nekatere obrate uvajah delo v štirih izmenah, smo si morah pomagati z moškimi. Pri tem pa so problemi. Podjetjem, ki imajo visoke osebne dohodke, ni težko dobiti delavcev, v teksilni industriji, žal, ni tako. Če torej značaj proizvodnje terja kontinuirano izkoriščanje sicer dragih naprav, to pomeni, da lahko ženske nadomestimo z moškimi samo tam, kjer je delo tako avtomatizirano in produktivno, da prenese tudi visok osebni dohodek delavcev, ki delajo na tri ah na štiri izmene.
Jože VUNDER: Pri nas v Gorenju ne bi bil realen poskus, da bi ženske v proizvodnji, mishm na nočno delo, zamenjali z moškimi. Prvič delavcev sploh ni, drugič pa je tudi delo tako, da ga moški ne bi hoteli opravljati Mishm na enohčnost dela, ki jo moški težko prenašajo, na ročno spretnost ki je ženskam bolj prirojena.
VEDETI, KAKO DO CILJA!
Nočnega dela žensk in mladine ni mogoče odpravljati »na pamet", ampak na podlagi podrobno premišljenega načrta. Kakšen naj bi bil ah celo že je v praksi delovne organizacije?
Franc MAHNE: Naš sanacijski program vsebuje tudi program postopnega ukinjanja nočnega dela. Kot sem že povedal, je uresničitev tega programa povezana z velikimi finančnimi sredstvi, z visokimi investicijami v novo opremo. Vemo, kaj potrebujemo, samo denarja nimamo! Pod pogojem, da bi dobili kredite, smemo računati s tem, da bi leta 1974 postopoma lahko začenjali ukinjati nočno izmeno. V njej zdaj dela 600 žensk.
Jože VUNDER: Čeprav se naš kolektiv izredno hitro povečuje, tudi za 1000 ljudi na feto, se število žensk, ki delajo ponoči, relativno zmanjšuje. Izmed vseh zaposlenih je pri nas približno polovica žensk. Leta 1970 je v treh izmenah delalo 17 %, letos samo še 12 % vseh žensk. Po programu, ki bo te dni sprejet, pa naj bi pri nas v petih letih popolnoma ukinili delo v nočni izmeni. Za to bomo potrebovali 38 milijonov dinarjev. Gre za izpopolnjevanje obstoječe in za nakup nove opreme po programu, ki je nastal tako, da smo pregledali vsa delovna mesta, na katerih moramo delati v treh izmenah zaradi tega, da se v proizvodnji kot celoti ne pojavljajo ozka grla. S predvideno investicijo, ki naj bi bila uresničena v petih letih, torej želimo odpraviti 6zka grla, obenem pa vplivati na tolikšno povečanje produktivnosti v obeh dnevnih izmenah, da bi se izboljšala tudi skupna rentabilnost in ekonomičnost našega poslovanja. Posledica vsega tega pa bi bila tudi odprava nočnega dela za 657 naših žensk.
Jože MILIČ: V našem 1800-članskem kolektivu je 63 % žensk, od teh jih približno 500 še vedno dela v treh izmenah. Naš program za odpravo noč-
nega dela, sprejet pred tremi meseci, predvideva nadaljnje nadomeščanje žensk z moškimi, kjerkoh je to mogoče, zaposlovanje zaradi tega .odvečnih* delavk v obratih z dvoizmenskim delom ter dodatne investicije v predilnici in tkalnici, ki naj bi tudi začeh obratovati le v dveh izmenah. Po tem programu bo treba investirati blizu 2 milijona dinarjev, da bi v treh letih povsem ukinili nočno delo žensk.
TAKO IN DRUGAČE O RAZMERAH V NOČNEM DELU
Nočno delo je tudi za ženske in mladoletne delavce vsaj za silo znosno, če je poskrbljeno za toplo malico in prevoz na delo ter z dela, za višji osebni dohodek in še za kaj. Kaj svojim delavkam in mladim delavcem nudijo v podjetjih?
Jože VUNDER: Naše podjetje pokriva zelo velik prostor, v skrajni točki gre za radij 90 km. Menim, da smo prevoze na delo in z dela vsemu navkljub dobro uredili. Vsi, ki delajo v nočni izmeni, imajo za 30 % večji osebni dohodek, kot bi ga imeli, če bi delali samo v dnevni izmeni. Poskrbljeno je za topel obrok tudi v nočnem času. V zdravstvenem domu pa je uvedena dežurna služba, če bi komurkoli bilo treba nuditi zdravniško pomoč.
Franc MAHNE: Pri nas lahko delajo v nočni izmeni samo tiste ženske, kr po zdravnikovi presoji to zmorejo. Nudimo pa jim vse tisto, kar zahteva republiški sekretariat za delo, med drugim za 35 % višji osebni dohodek toplo malico.
Jože MILIČ: Ko je bil podpisan samoupravni sporazum, smo pri nas dodatek za nočno delo povečali od 25 na 40 %. Delavci, zaposleni v nočni izmeni, dobivajo brezplačno toplo malico ter dodatne dneve dopusta. Nimamo pa še urejenih prevozov na delo. MisHim pa, da bomo tudi to v kratkem rešili.
Franc ISTENIČ: Pred časom smo pri nas imeli veliko fluktuacijo v tovarn) Iskra. Menili smo, da ljudje odhajajo zaradi osebnih dohodkov. Izkazalo se je, da to ne drži vselej, da ženske odhajajo celo na slabše plačana delovne mesta, samo da jim ni treba delati ponoči. To pomeni, daje treba tistim, ki zaradi kakršnihkoli vzrokov morajo delati ponoči, nuditi več, kot jim dajemo zdaj. Pri nas razmišljamo o tem, da bi Vsem tistim, ki še delaj® ponoči, priznali dodatne dneve dopusta, osnovo njihovega osebnega dohodka pa zvišali za vsaj 20 %.
ZUNANJA IN NOTRANJA »PRISILA" .
- Delovne organizacije slovenske usnjarske in obutvene industrije so že prefl časom sklenile samoupravni sporazum o ukinjanju nočnega dela žensk m mladine. Je dovolj, da delovne organizacije ostalih panog sprejemajo lastn6 programe za odpravo nočnega dela, ali pa bi bila tudi v njihovem primeri1 potrebna podobna samoupravna in družbena »prisila"?
Franc MAHNE: Mislim, da ukinjanje nočnega dela žensk in mladoletnih delavcev predstavlja podoben problem, kot ga je predstavljalo uvajanj6 42-umega delovnega tedna. Dokler ni bil sprejet zakon, so se tega le redkokje resno lotili. Zato se bojim, da bo nekaj podobnega tudi pri ukinjanju nočnega dela, ki ga bomo vedno nazaj uvajali skozi kakšne luknje, če vsa) sindikat nri tem ne bo dosleden.
Jože VUNDER: Prišli smo na tako stopnjo, ko delo že lahko izbiramo. T® je najbolj učinkovita oblika »zunanje" prisile. Če je potrebno še kakšn® drugačna oblika te prisile, je po mojem več kot vsaka zunanja prisila vrede* nottranji pritisk na urejanje teh vprašanj.
Janez ŠILC: Pri nas imamo zaposlenih veliko žensk. Ker pa je p®^ manjkanje delavcev povsod, tudi tam, kjer bi, denimo, danes poskušali uvesti tretjo izmeno in jo zasesti z ženskami, če bi jim to bilo dovoljeno, bodo p*6 ženske šle v službo tja, kjer lahko izbirajo, kdaj bodo lahko delale. To s® dejstva, s katerimi moramo računati. Prepričan sem, da bi tudi v Velenju, d6 bi ženske tam imele več izbire pri zaposlovanju, že doslej bolj intenzivn® odpravljati tretjo izmeno, v dveh pa zato zaposlovati več ljudi. Resje, da st* dve vrsti prisile — zunanja in notranja - potrebni pa sta obe!
|IIUIllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIII	...Illllllllllllllllllll
| MESTNI SVET	z mestnimi odbori:
. e,Mm»ATni/	- SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA
ZVEZE SINDIKATOV	_ sindikata delavcev storitvenih dejavnosti
I IIIRI IANF	- SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
| LJUBLJANE	- SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ
|	- SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE
I	- SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV
S
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
IiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
j
1
!
■SpF”*
BC#5
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE |
NOVEMBER!
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SEŽANA OBČINSKA SKUPŠČINA SEŽANA OBČINSKA KONFERENCA ZKS SEŽANA OBČINSKA KONFERENCA SZDL SEŽANA OBČINSKA KONFERENCA ZMS SEŽANA OBČINSKI ODBOR ZB SEŽANA
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
Pod Mežakljo talijo železo pa tudi odnose
Niko Sok, vodja delovne skupine mehanične delavnice: »Ne gre samo za možnost, da lahko spregovoriš; besedo je treba tudi izreči, kadar je čas za to«
»Vse preredko smo si pripravljeni priznati, da ima samoupravna praksa tudi vse značilnosti živega organizma. Živi, hira, cvete, stagnira, poganja korenine... odvisno od vremena in energije življenjskih sokov.
V jeseniški železarni bi po vsej verjetnosti še dodali:
■ ■ ■ odvisno tudi od naše pripravljenosti in volje, da si sami utiramo nova pota in iščemo nove nežnosti, ne pa da samo brez pravega razumevanja bistva stvari capljamo za drugimi, na tihem kritiziramo in apatično čakamo, kdaj se bo spet kaj organizacijskega spremenilo. “
Tako smo zapisali v prejšnji številki DE v uvodnem delu sestavka „Pod Mežakljo talijo železo pa tedi odnose ", ki je vzbudil živo zanimanje na Jesenicah, pač že zato, ker vsi vedno radi preberemo, če le v časopisih kaj iz našega kraja in o ljudeh, ki jih poznamo, dokajšnje odmeve pa smo zasledili tudi v bstih večjih delovnih organizacijah, ki jim prav velikost prinaša še posebne probleme v delovanju ^Soupravljanja in so v jeseniškem primeru zaslutili dober izhod tudi zase.
Na osnovi dela raziskovalnega centra za samoupravne RS ZSS je Saša Micki v sestavku „Delovna skupina — .r ak naprej v samoupravlja-nJe- “ na sledeč način opredelil osnovne značilnosti ,jeseni-skega iskanja":
1™”°bl!ati 50 razdeljeni na de-ovne skupine. Delovna skupina j v železarni tista temeljna eno-a, v kateri delavec opravlja de-°vne dolžnosti in neposredno uresničuje nekatere samo-Pravne pravice. Delovne sku-
3nVte-^° Prav^oma manj kot 0, ..^laveev in so še primerna olika za neposredno dogovarja ® odločanje. Med razsoje bilo v podjetju 257 de-sln, skuPm> ki so vključevale „ Pno 5772 zaposlenih delavci v upravi in službah. Delovna Jp*a v okviru svojih pristojni,^1 odloča neposredno na Sp„ Sestanek skliče, vodi in siku • 3 ZaPlsnik vodja delovne vnu^me’ kl 8a potem posreduje ski ^..phrata (po organizacij-Ud_ lnil0 in tajništvu samo-linii 7 organov (samoupravna ima * Y°dja delovne skupine mou °rei ^udi vrsto lastnosti sa-nikaprfVne8a organa (predsed-p0 vbora), vendar ni voljen.
°mogolUtu delovnf skup™ deluje v Posfmezmku da so-no.1 oblikovanju stališč o ^ameznih vprašanjih skup-
ražanie°mena’ 0m°g°ča mu &-spreiY Predlogov in mnenj, cij ter ™ dajanje informa-CelotneoPa°Stavlianie vPrašanj YL 5l°vania8 nPYdročia dela ™ P°' pina i Podjetja. Delovna sku-
statutu !!Staja P° potrebi, po mesecih P ctVSai enkrat v dveh Zagotavjja tatP! opredeljuje in delovne «utudl komunikacije oijski in saapine P° organiza-konkreini^0^13™! Uniji in s uiezne n,1011 roki zavezuje posa-lavce kri^ane 111 odgovorne detla vnro* 3i • morajo odgovoriti Predlo« anle ^ obravnavati 'ovne skup^6™*3 ali de"
torej tkk>ar,KruPina Predstavlja nik zdmžiii^0,’ kier posamezne. DoseHa6 -de 0 “ upravljala?^3 praksa Je tudi nejših oHidxat°uVSeh Pomemb-deCi°hdl^ltVah razPravljajo v niih5ontUpm^’ Pre'ien o
delavskisvetL°ameČ“ denim0’
KAKO GLOBOKE SO KORENINE?
Že v našem prvem sestavku „Pod Mežakljo talijo železo pa tudi odnose" je ostalo več neizgovorjenih vprašanj, po vsej verjetnosti pa ni bilo prave osvetliva, kako je zamisel pognala korenine med delavci, med najširšimi plastmi proizvajalcev, za katere smo sicer ugotovili, daje „osnovni problem vedno znova isti: kako dati prav vsakemu možnost, da pride do besede."
Vodja ene od takih delovnih skupin v jeseniški železarni — mehanična delavnica v obratu tehnične kontrole — Niko Sok je to misel že kar v uvodnem delu najinega pogovora dopolnil:
„Ni problem samo v tem, kako dati možnost za besedo, temveč če se beseda tudi izgovori, kadar bi bilo treba. Pri nas, ne mislim na železarno, temveč tako nasploh — smo zadnje čase veliko govorili o tehnokraciji in o škodljivi rasti njene moči, toda prav tako moramo priznati, da bi tehnokrati imeli veliko težje delo, če delavci ne bi bili tiho. Ne govorim na pamet. Veliko je takih, ki so se potegnili vase in se jim zdi, da do družbenopolitične problematike ni treba imeti pravega odnosa. Kakor da je to nekaj, s čimer naj se ukvarjajo tisti, ki imajo posebna nagnjenja ali veselje. Tak odnos se mi nikakor ne zdi v redu, ker si ne znam predstavljati samoupravljavca brez osnovne družbene izobrazbe in brez spoznanja, da vsakdanje politično dogajanje tudi njemu kroji usodo.
Če me že vprašate — angažiranost bi postavil na prvo mesto. Delavec mora čutiti potrebo za upravljanjem ... Nato, če govorimo o družbenopolitični osveščenosti, pride na vrsto vodja delovne skupine. Naj bom malo kritičen — v železarni ne bi smelo biti vzroka za zadovoljstvo. Prav pri vodjih skupin ne. Seveda je res, da je prej šlo samo s strokovnostjo, z odnosom mojster — delavec, morali pa bomo vsi razumeti, daje zdaj samo strokovnost že premalo. Prav gotovo, da je zdaj vloga vodij delovnih skupin težja in bolj odgovorna. Razu-
Niko Sok: „Zame je družbena in politična osveščenost začetek vsega."
mem, da se ji lahko ta ali oni teže prilagodi, da nujno potrebuje dodatno izobraževanje, bistveno pa kljub vsemu je, da mu predvsem volje ne bi smelo manjkati. In tudi ne prepričanja, da je njegova samoupravna vloga resnično smiselna in pomembna in je ne kaže opravljati kar mimogrede, da je pač zadoščeno predpisom. Navsezadnje se da napraviti tudi zapisnik s seje, ki je sploh ni bilo. Napišeš, razpravljali smo in — zadeva je opravljena. Ko bi le šlo tako enostavno!
Kot vodja delovne skupine razumem svojo nalogo tako, da znam razložiti stvari, odgovoriti na vsak zakaj? Z ljudmi se je treba znati pogovoriti, biti vzgojitelj, če ne gre drugače.
Pravite, če je kaj zadovoljstva v tem? Je! Všeč mi je, ko vidim, da so se moji fantje - 16 jih je v obeh dninah — začeli zanimati za stvari, ki so včasih šle mimo njih. Vidim, da zdaj več berejo. Morda je pa najbolj važno, da delajo z večjim zadovoljstvom, produktivnost raste, tovarna se spreminja v drugi dom,.. .
Lahko da pripisujem delovni skupini prevelik pomen pri spreminjanju odnosa do dela, vendar se je marsikaj spremenilo, ko so fantje opazili, da naši predlogi v zvezi z nujnimi popravili, organizacijo dela, racionalizatorstvOm, higienskimi razmerami, pomanjkanjem prostora v naši delavnici in podobnim niso naleteli na gluha ušesa.
Ravno tu se je ppkazalo, da delovna skupina ne more biti uspešna, če v obratu ni zanimanja zanjo in če nima podpore. Vodja skupine sam ne more nič in tudi skupina ne.
Stavka? Razumem, da ste me vprašali tudi o stavki. Po mojem je izrednega pomena, da smo v statutu opredelili, kdaj lahko pride do legalne stavke. Za nas, delavce, lahko to pomeni samo eno: pritisk na vodilne ljudi v obratih in direkciji, da bodo bolj odgovorno opravljali svoje delo, Upam, da se razumemo. Saj ni nikomur do stavke, vendar lahko že sama grožnja, četudi je zapisana samo v statutu kot možnost, zelo dobro deluje pri zavestnem dviganju odgovornosti do dela.
Življenje delovne skupine? Verjetno bo veljalo kar za vse, kar bom povedal. V vsaki živita vsaj dve ali več manjših skupin. Zdaj je pa od delovodje odvisno, kako zna delati z ljudmi. Bo sposoben ustvariti organizirano, konstruktivno, osveščeno skupino? Namreč tako močno, da bo njen vpliv prevladujoč?
Prav ob teh vprašanjih, ki sem jih namenoma pustil brez odgovora, boste lahko razumeli, zakaj sem poudaril, da je zame angažiranost - družbena, politična, samoupravljalska - po pomenu na prvem mestu. Pri vodji delovne skupine še prav posebej!
Naši fantje imajo kar prav, ko pravijo, morda bo pa le nekaj iz tega. Iz delovnih skupin, kajpada. Včasih si človek želi, da bi se stvari premaknile hitreje, vendar ... Ljudje se spreminjamo počasi, spreminjamo se pa le."
IGO TRATNIK
Delegati VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije
(NADALJEVANJE IN KONEC)
387.	Rajko KOGOVŠEK, INEX ADRIA AVIO PROMET, Ljubljana
388.	Milovan RAKOVIČ, Mestni svet Zveze sindikatov, Ljubljana
389.	Oton ALJANČIČ, Mercator, Ljubljana
390.	Andrej JERMAN-BLAŽIČ, Institut, Jožef Štefan", Ljubljana
391.	Ivanka RAČKI, Saturnus, Ljubljana
392.	Tone SAJE, Kamin, Ljubljana
393.	Metod BAVČAR, Uprava javne varnosti Nova Gorica
394.	Viktor ERŽEN, Planika Kranj
395.	Olga AMBRAMIČ, Tekstilindus, Kranj
396.	Metka FRIŠKOVEC, Tekstilindus Kranj
397.	Franc KOTNIK, Tekstilna industrija Otiški vrh
398.	Albert KOTNIK, Gradbeno podjetje Dravograd
Po statutu imajo status delegata na kongresu:
— člani plenuma RS ZSS:
Martin ANDREJAŠ, Cinkarna Celje ANDREJAŠ, Cinkarna Celje
Branko BABIČ, Republiški svet ZSS
Franci BEG, Občinska konferenca SZDL Novo mesto
Slavko BERGANT, STOL Kamnik
Frenk BOLTAVZER, Zdravstveni dom Maribor
Dolfka BOŠTJANČIČ, Republiški svet ZSS
Stane BOŽIČ, ObSS Kranj
Rudi BREGAR, MSS Ljubljana
Rado BREMEC, EMO, Celje
Miha BRIŠKI, MELAMIN, Kočevje
Lojze CEPUŠ, „Gradis“ Ljubljana
Ivan CONTI, Tovarna cementa in salonita Anhovo
Bojan FURLAN, „Slavnik“ Koper
Humbert GAČNIK, Republiški svet ZSS
Pavle GANTAR „Sava“ Kranj
Olga GLIHA, Podjetje za PTT promet Ljubljana
Franc GODINA, Gozdni obrat Logatec
Andrej GRAHOR, RO prometa in zvez Ljubljana
Slavko GRČAR, RS ZSS
Franček HUDEJ, „Rog“ Ljubljana
Jože JAGER, Zajednica jugoslovanskih PTT, Beograd
Vinko JANIČ, Kmetijski kombinat Žalec
Ivo JANŽEKOVIČ, Centralni komite ZKS
Jahez JAPELJ, Republiški svet ZSS
Teodor JELEN; Rudnik lignita Velenje
Dante JASNIČ, Železarna Jesenice
Maver JERKIČ, Podj. za stanovanjsko-komunalno izgradnjo Kranj
Vinko KASTELIC, RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti
Janez KAVČIČ, Železarna Jesenice
Stane KEGL, Mariborska plinarna, Maribor
Žarko KLINCOV, Skupščina občine Jsenice
Anton KLOBUČAR, ..Ljubljana-transport" Ljubljana
Vlado KOLMANIČ, „Blisk“ Murska Sobota
Alojz KOREZ, „Impol“ Slovenska Bistrica
Albin KOVAČ, Društvo upokojencev SRS
Ivan KRAMER, ObSS Celje
Milko KRANJC, Kmetijski kombinat Gornja Radgona Ema HLEBEC-KRAPEŽ, Delavska univerza Nova Gorica Rudi KOPRIVNIK, Podjetje za obnovo prog, Ljubljana Tone KROPUŠEK, Republiški svet ZSS Boris KUHAR, Etnografski muzej, Ljubljana
Ivan KUKOVEC, RO sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije
Janko KUŠAR, Podjetje za turizem pri ZŽTP Ljubljana
Božo LUKMAN, Zvezni odbor ind. in rud. Beograd
Jože MAROLT, Republiški svet ZSS
Sonja MEJAK, Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Jože MEZEK, Rudnik živega srebra Idrija
Alojz MURAVS, „Ve-Ma“ Maribor
Marjeta PAVLICA, Gospodarska zbornica SRS
Pavle PEČAR, Kom. zavod za soc. zavarovanje Koper
Valentin PIVK, Gimnazija Škofja Loka
Julij PLANINC, Republiški svet ZSS
Milan POGAČNIK, Delavska enotnost Ljubljana
Stane REBOLJ, TAM Maribor
Peter REJC, Učne delavnice zavoda za gluhonemo mladino
Cvetka REVEN, Strokovni odbor za turizem GZ Dravograd
Franc ROZMAN, IMP Ljubljana
Stane ROZMAN, Energoinvest Črnuče
Marjan ROŽIČ, Svet ZSJ Beograd
Metod RUDOLF, Kreditna banka Koper
Marija SADAR, Ljubljanska banka, Domžale
Ivo SISINGER, Cestno podjetje Maribor
Ivan SITAR, Steklarna „Boris Kidrič", Rog. Slatina
Jože SKERLOVNIK, Kmetijski kombinat Ptuj
Stjepan ŠAUBERT, RO sindikata delavcev industrije in rudarstva
Andrej ŠKERLAVAJ, Republiški svet ZSS
Jože ŠUŠMELJ, ObSS Nova Gorica
Addlf ŠUŠTAR, ObSS Novo mesto
Mitja ŠVAB, Republiški svet ZSS
Ivo TAVČAR, Republiški svet ZSS
Janez TRŠAN, RO sindikata gradbenih delavcev
Jože VIDIC, RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti
Marija VILD, „Mura“ Murska Sobota
Tomo ZEVNIK,,,Kanalizacija" Ljubljana
Tone ZIGMUND, Brest, Cerknica
Slavko ŽIBERT, „lskra“, Otoče
Člani nadzornega odbora RS ZSS
Antom MEDVED, Delamaris Izola
Anica Močilnik, Ljudski magazin,Ravne
Jože PEČNIK, RO prometa in zvez Slovenije
Vida SMREKAR, „Angora“ Ljubljana
Ida ŠTRUKELJ, Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana
Člani plenuma RS ZSS, ki so bili izvoljeni za delegate, so upoštevani le v
seznamu delegatov
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV CELJE
ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE
29. NOVEMBER!

Vlil. KONGRES ZSS
■n
] UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE
Po pravici imenovana »delavska«
Delavska univerza Tomo Brejc je s svojo izobraževalno dejavnostjo tesno povezana z interesi kranjskih delavcev
STANE JEČNIK: ,JNOVI PROSTORI SO NUJNI. .
Stane Ječnik je pri DU najprej dokončal osnovno šolo za odrasle. Preko delavske univerze je uspešno končal tudi srednjo tehnično-strojne stroke, sedaj pa študira na višji šoli za organizacijo dela. O svoji poti od priučenega rezkalca v obdelovalnici do referenta za nabavo v Iskri, od osnovnošolca do študenta višje šole pa pravi:
„Za šolanje sem se odločil, ker sem v Iskri delal na takšnem področju, kije zahtevalo precej znanja. Bil sem zainte-
resiran, da se izpopolnim. Leta 1965 sem dokončal osnovno šolo, potem pa sem se na delavski univerzi pozanimal, kakšne možnosti so za nadaljevanje šolanja. Povedali so mi, da bi lahko nadaljeval na srednji strojni; tja sem se res tudi vpisal. Sprva je bilo težko, toda s trdno voljo je šlo.“
Stane Ječnik ve povedati veliko lepih besed o svoji tovarni, ki mu je bila in mu še vedno je pri študiju v veliko pomoč:
„Tovarna mi je omogočila, da sem lahko študiral, plačala mi je šolnino, dobil sem študijske dopuste in podobne ugodnosti. Malo je takih tovarn, vsaj na našem koncu, ki so pripravljene toliko storiti za delavce, ki se ob delu izobražujejo11.
Ko sem ga vprašal, zakaj se je odločil za študij na višji stopnji, je dejal: „Srednjo izobrazbo prehiteva čas, predvsem pri tehnični stroki.. Zato je bilo po njegovem mnenju nujno, daje študij nadaljeval, saj bo le tako lahko na delovnem mestu sledil hitremu napredku v znanosti in tehniki.
Ko sva govorila o ustreznosti učnega programa, je pripomnil, da je v glavnem v redu, „zameril“ pa je, da v četrtem letniku srednje tehniške ni bilo več višje matematike:
,Ko se odločiš za nadaljevanje študija, ti manjka matematike! Prepričan sem, da bi se to dalo urediti!11
‘ Stane Ječnik je tudi opozoril na izredno zahtevno maturo — njegova matura je bila, po njegovih besedah na težavnostni stopnji prve stopnje fakultete. Da je sama šola res težka, priča naslednji podatek: vpisalo se jih je 48, končalo pa jih je le 21! Sicer pa pravi: „Prav je, da je šola težka, saj le tako lahko daje dobre kadre za delovno organizacijo.11 Ob koncu najinega klepeta pa je še dodal: „Moja
edina želja je, da naša delavska univerza kmalu dobi nove prostore!11
IVAN KAVČIČ:
,PRAKSA JE ODLOČNO PREMALO ..
Ivan Kavčič je vodja delavnice v kranjski Iskri. Je eden tistih delavcev, ki se je šele pred osmimi leti — star več kot štirideset! - vpisal na srednjo tehniško — strojne smeri pri kranjski delavski univerzi. Menil je, da mu za kvalitetno opravljanje dela in napredovanje v službi ne zadostuje osnovna šola.
„Študij sem nadaljeval tako pozno zato, ker pred vojno za to nisem imel možnosti, takoj po vojni pa je bilo tudi preveč dela, da bi se lahko ukvarjal s šolo. Sicer pa takšne šole prej v Kranju sploh ni bilo,11 pravi Ivan Kavčič.
Čez štiri leta, ko je dokončal srednjo šolo, je sklenil s študijem nadaljevati. Odločil se je, da bo študiral v centru za visokošolski študij pri delavski univerzi, in to na višji tehnični šoli strojne stroke. Še štiri izpite mora opraviti.
,.Znanje, ki sem ga pridobil, mi veliko pomaga. Predvsem pri sodobni organizaciji podjetja in pri uveljavljanju nove tehnologije. Poleg tega pa sem si pridobil tudi široko obzorje — ne samo za danes, ampak tudi za jutri... Moram reči, da je študij veliko
pripomogel k mojemu boljšemu delu na delovnem mestu — praksa je odločno premalo!11
Ivan Kavčič meni, da je učni program dobro izbran. Prepričan pa je, da bi bil pouk v okviru centra za visokošolski študij še kvalitetnejši, če bi bili na voljo ustreznejši prostori: ..Predavanja poslušamo zdaj v Domu JLA, drugič v osnovni šoli, potem v gimnaziji. Vedno več je interesentov, ki bi se radi šolali ob delu; prostori, ki so zelo skromni, pa tega ne dopuščajo!11
Vso pohvalo je Ivan Kavčič izrekel tudi profesorjem in njihovim asistentom, ki po njegovem mnenju posvetijo ogromno truda in časa ljudem, ki so željni znanja. Ko sva se pogovarjala o tem, kako je uskladil študij, delo, družino in družbenopolitično delo, je Ivan Kavčič dejal, da je to sicer zelo težko, vendarle pa dobra volja in trdna želja po znanju premagata tudi te ovire. „Če bi se lahko še kdaj vrnil v tiste čase, ko sem se pričel ponovno izobraževati, bi se še enkrat odločil za prehojeno pot — ne glede na vse težave!11
SLAVKO DRLJE
Naš namen je bil tokrat poiskati odgovor na vprašanje, ali je Delavska univerza TOMO BREJC V Kranju s svojo dejavnostjo dovolj zasidrana med delavstvom te naše gorenjske metropole in ali ji vzdevek „delavska“ gre po pravici. Odgovora na to vprašanje nismo iskali le zavoljo tega, ker se v tem trenutku nemara res vsi bolj zavzeto sprašujemo po delavskih interesih. Končno je že zelo dolgo tega, kar smo te izobraževalne ustanove poimenovali delavske“. Od takrat se je zgodilo marsikaj. In ni skrivnost, da se je
prenekatera tovrstna ustanova v naši državi razvijala mimo tega poslanstva. Z manj napora in več finančnega uspeha. To je bilo v letih, ko tudi v naši družbi ni bilo preveč posluha za izobraževanje delavcev.
Za Delavsko univerzo TOMO BREJC v Kranju lahko mirno rečemo: dolga leta si vztrajno, čeprav ne vedno po ravni poti, krči svoj prostor med delavstvom. To misel so mi potrjevali vsi, s katerimi sem se pred dnevi pogovarjala v Kranju.
ANTE MARJANČIC JE SAMO EDEN IZMED NJIH
Kakšno naključje! Človek, ki mi je pivi pripovedoval o tem, kako se kranjski delavci strokovno izobražujejo ob delu, je sam eden od njih. Anteja Marjančiča, kije danes vodja strokovnega izobraževanja pri DU TOMO BREJC, so pred leti kot delavca nekega beograjskega podjetja poslali na šolanje v kranjsko mlekarsko šolo. Šolo je uspešno končal, potem pa ostal kot vodja sirarne na šoli leto dni. Kasneje je uspešno ob delu končal višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Potem se je leta 1970 vpisal na študij druge stopnje fakultete za industrijsko pedagogiko na Reki. Danes je že absolvent in spomladi; tako pravi, bo diplomiral. Le kdo naj ima za ljudi, ki študirajo ob delu, več posluha kot on, ki je s svojo voljo in vztrajnostjo prehodil tako uspešno pod od delavca do najvišje izobrazbe!
Tovariš Marjančič pripoveduje, da imajo v letošnjem šolskem letu na področju strokovnega izobraževanja 1118 slušateljev: v tečajih za kurjače, za strojepisje, tehnično risanje in skladiščno poslovanje imajo 74 slušateljev; na delovodski šoli 76; center za visokošolski študij vključuje 546 slušateljev. Najbolj pomembno pa je to, da se vse več delavcev vključuje v poklicne šole. Pred tremi leti so imeli v poklicnih šolah komaj 18 kandidatov, leto kasneje 42, letos pa že 74. Iz leta v leto narašča tudi število ^slušateljev srednje tehniške šole; letos jih imajo že 281. Narašča tudi interes delovnih organizacij za to šolanje: letos že 78 slušateljem STŠ plačuje stroške šolanja delovna organizacija, ponekod pa te stroške slušatelju povrnejo po uspešno končanem šolanju.
Tovariš Marjančič med drugim pripoveduje, da naraščajočemu interesu delavcev in delovnih organizacij za strokovno izobraževanje kmalu ne bodo več kos. Delovnim organizacijam, zlasti manjšim, bi morali nuditi pomoč pri pripravljanju programov za dokvalifikacijo delavcev. Takega dela se lahko lotevajo le občasno in parcialno. Morali bi se kadrovsko okrepiti, predvsem pa pridobiti več prostora za svoje delo.
Ko je dejal, da pa so zlasti uspešni pri prodoru v večje delovne organizacije, je dodal, da se mu ne zdi prav, da že zaposleni delavci ne par-ticipirajo pri sredstvih, ki sc za strokovno izobraževanje zbirajo pri Republiški izobraževalni skupnosti. Le velika podjetja, kot Iskra ali Sava, zmorejo dodatna sredstva za izobraževanje zaposlenih ob delu. Morda bo zdaj kaj bolje, je dodal, ko vse delovne organizacije po spo-
razumu izločajo sredstva za izobraževanje zaposlenih.
TO SO NASI NAJBOLJŠI AGITATORJI
Zelo riinogo je primerov, da so se delavci pri njih izobraževali od osnovne do višje šole, največkrat od srednje do višje. Gorenjski so dali prve tehnike in inženirje, tako denimo Verigi v Lescah in Plamenu v Kropi. Ti njihovi nekdanji slušatelji so tudi najboljši agitatorji za študij ob delu. Vodja tehniške službe v Elektrotehniki Kranj Rado Piskernik je končal pri njih višjo tehnično šolo, zdaj pa na drugi stopnji študira višjo komercialno šolo. Direktor obrata Iskre v Lipnici Damjan Hafner je eden njihovih prvih diplomantov.
O teh ljudeh pa mi je pripovedoval tudi kadrovski direktor Elektro-mehanike Kranj, Ivan Cvar, ki je dejal, da se je na ta način izšolalo dosti njihovih delavcev. To so danes odlični delavci in na najbolj odgovornih delovnih mestih. Pripovedoval je o sedanjem tehničnem direktorju njihovega podjetja firme Perles v Švici Roku Žibertu, ki je ob delu končal srednjo tehniško šolo, kot šef obrata pa doštudiral za strojnega inženirja. Bil je dve leti tudi predsednik delavskega sveta Združenega podjetja.
STANDARD STROKOVNEGA
IZOBRAŽEVANJA V OBČINI ZAOSTAJA
Slavica Zirkelbach, članica izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti, mi je najprej pripovedovala, kako je dolga leta na večerni tehnični, delovodski in ekonomski šoli poučevala slovenščino delavce, ki so pokazali tudi izredno zanimanje za širjenje svoje splošne izobrazbe. Pripovedovala je, kako zelo primanjkuje kranjskemu gospodarstvu strokovno izobraženih delavcev in kako pomembno je zato, da se mnogi lahko ob delu strokovno izobražujejo. Toda odtrganost srednjih šol od temeljne izobraževalne skupnosti se ji zdi nekoliko problematična. Posledice te odtrganosti se kažejo v zaostajanju standarda srednjih šol v občini, kar vpliva tudi na pogoje tega izobraževanja v okviru delavske univerze.
Temeljna izobraževalna skupnost pogodbeno prispeva na osnovi delovnega programa Delavske univerze sredstva za družbeno izobraževanje, osnovno izobraževanje odraslih, za izredni študij na srednji vzgojiteljski šoli in pedagoški akademiji. Potem je še povedala, da je lani osip na osnovnih šolah padel že na 7,9 %, da z dograditvijo mreže osnovnih šol tudi osnovno šolanje odraslih pridobiva prostor. Da pa bi DU postala
še bolj vplivna delavsko-izobraže-valna ustanova, bi morala pridobiti ustrezne prostore tudi za strokovno in družbeno izobraževanje in povečati temmeljno skupino strokovnjakov - andragogov.
DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE JE ODRAZ KADROVSKE POLITIKE
Pepca Jež, vodja družbenega izobraževanja, je takole glasno razmišljala: ... Če se vprašamo, koliko so družbenega izobraževanja deležni delavci v neposredni proizvodnji, potem moram reči, da je to pogojeno s kadrovsko politiko v delovnih organizacijah in v občini. Če so v samoupravnih organih delavci, smo se delavcu približali tudi z družbenim izobraževanjem. Če pa so v samoupravnih organih pretežno delavci iz neproizvodnih delovnih mest, in bojim se, daje v preteklosti tako bilo, potem se'temu osnovnemu cilju odmikamo. Pred leti je sicer že bila ustaljena praksa, da so se v družbeno izobraževanje vključevali samoupravni organi iz obratov, kaaieje pa se je to spet omejilo na predsednike teh organov ali na centralne delavske svete - in to je bilo slabo. V teh letih smo se gibali torej med dvema skrajnostima: bodisi da so odgovorni za izobraževanje smatrali, da je družbeno izobraževanje potrebno le delavcu ob stroju in da člani samoupravnih organov tako poznajo naloge samoupravljanja -kar pa ni bilo res in je praksa demantirala - bodisi da smo izobraževali samo predsednike centralnih organov, ki pa praviloma niso bili zaposleni v neposredni proizvodnji. 'Delavce smo puščali ob strani z motivacijo, da se za politično delo ne zanimajo in da jih je sploh teže pogrešiti na delovnem mestu kot kadre, ki so v režiji.
Potem je Pepca Ježeva poudarila, da se delavcem v zadnjem času približuje družbeno izobraževanje preko seminarjev za kandidate ali novosprejete člane ZK, ker je politika kadrovanja delavcev v ZK spet prišla do veljave. Pa tudi z razpravami in predavanji med člani ZK po osnovnih organizacijah, če te seveda že vključujejo delavce. Sindikalna šola pa je že lani vključevala kakih 75 % delavcev iz neposredne proizvodnje. Kot zanimivost je tudi povedala, da so se na občinskem sindikalnem svetu dogovorili, kako bodo sindikati in samoupravni organi zagotovili, da se z vsebino kodeksa samoupravljavcev seznani sleherni delavec, predno bodo samoupravni organi ta dokument podpisali. Ko smo tovarišico Ježevo povprašali, kaj meni o programskih svetih, ki bi jih sestavljali člani samoupravnih organov, je zamisel po-
Pravkar poteka v Kranju seminar za sodelovanje glasil delovnih organizacij z območja vse Slovenije. Sedem let zapovrstjo prirejajo te seminarje, katerih konkretni rezultat je 24 novih glasil, pa tudi stalna rast kvalitete teh glasil. Organizator seminarjev — DU TOMO BREJC.
zdravila in dodala, da bi nemara tako prišli do podrobnejših odgovorov, o čem in kako delavcem posredovati znanje.
Iz kasnejšega razgovora s predsednikom Ob SS Stanetom Božičem pa smo zabeležili dve njegovi temeljni ugotovitvi: da delovne organizacije družbenega izobraževanja ne stimulirajo, čeprav bi na marsikaterem delovnem mestu to znanje marali zahtevati. In drugo, da bi delovne organizacije in družbeni dejavniki v občini Kranj marali sprejeti družbeni dogovor o družbenem izobraževanju, kakršnega imajo, denimo, že v občini Celje.
KADAR DELAVCEV MANJKA, NE VPRAŠAŠ, ČE IMAJO OSNOVNO ŠOLO
Smilja Gostiša vodi osnovno šolo za odrasle, ki jo je od leta 1966/67 uspešno dokončalo 869 slušateljev. Letos jih imajo vpisanih 119. Pre viadujejo samoplačniki, ki se jim s prispevkom TIS šolnina seveda zniža. V anketi navajajo, da žele končati osemletko, ker bi radi nadaljevali s poklicnim izobraževanjem. Ni pa zdaj dosti primerov, da bi jih delovne organizacije napotile v to šolo. Izjema so le podjetje Živila in nekaj gradbenih podjetij, ki pošljejo v osnovno šolo tiste, ki jih šele nameravajo sprejeti na delo. Zanje prispevajo 75 % šolnine, 25 % pa Zavod za zaposlovanje. Zaradi izredno velikega pomanjkanja delavcev v
kranjskih delovnih organizacijah
vprašanja dokončane osnovne šole nihče ne zaostruje. Če v Iskri ob sprejemu delavca to od njega zahtevajo, kasneje ne vztrajajo več. Zato tudi Iskra za šolnino v osnovni šoli ne prispeva, medtem ko prispeva Sava 50 %, Tekstilindus pa celotno šolnino povrne po uspešno končanem osnovnem šolanju.
ZA VEČJI PRODOR DELAVSKE UNIVERZE
Tudi v razgovoru s podpredsednikom občinske skupščine tovarišem Sušnikom je bila poudarjena misel o nezadovoljivi kadrovski strukturi zaposlenih, ki je pod slovenskim in jugoslovanskim poprečjem, pa o osnutku družbenega dogovora o načelih za izvajanje ka; drovske politike v občini Kranj, ki je zdaj v javni razpravi. Ko sem ga vprašala, ali ne bi moral tudi ta družbeni dogovor bolj natačno izoblikovati naloge in razvojne možnosti delavske univerze, saj bodo podpisnice dogovora morale vedeti, kdo vse bo opravljal naloge, ki si jih bodo zadale delovne organizacije na področju izobraževanja zaposlenih (zdaj govori le o družbenem izobrd" zevanju), se mu je vprašanje zdelo upravičeno.
Ko je dejal, da v občini že osem let poteka akcija za pridobitev osnovnošolskega prostora, je dodal da se bo zdaj treba sistematično im titi prostorskih zmogljivosti srednjm šol. Kar lahko konkretneje pove 0 tem, je, da se zdaj že pogovarjajo o prioriteti naložb. Projekt za šolsk* center Iskre je prvi na vrsti, dogovaf" jajo se za lokacijo, načrti so pripmv ljeni in z Iskro in gorenjskimi obe' nami se dogovarjajo za udeležbo Pp investiciji. Ko bo ta objekt goto'', bo šola lahko dala vse prostorske m kadrovske kapacitete na voljo tud delavski univerzi oziroma delavcem, ki se hočejo poklicno izobražcva ob delu. Res je, je med drugim dej tovariš Sušnik, da delavska univerz ^ nima niti dovolj niti primernih Pr® štorov, tako da bo treba vprašanje bližnji prihodnosti razrešiti. KaZ^’ naj bi delavska univerza dobila 36 danje prostore gimnazije, ki jih i popoldanskih urah že sedaj upor3^ jja. Ni pa to seveda idealna i*®*? J Joda bolje je to, kakor samo tis ’ kar imajo zdaj. Da pa potrebuje^ več prostora, če hočejo svojo javnost še razširiti, je jasno.	«
SONJA GAŠPER51
TRI DESETLETJA DELAVSKE ENOTNOSTI - GLASILA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
jVO TAVČAR, PREDSEDNIK IZDAJATELJSKEGA SVETA ČZP DELAVSKA ENOTNOST
List delavcev - vaša
Želja pa tudi dolžnost!
V svoji uvodni besedi na svečani seji predsedstva RS ZSS, izdajateljskega sveta in sveta delovne skupnosti ČZP Delavska enotnost je predsednik izdajateljskega sveta Ivo Tavčar najprej osvetlil razmere, ki so pred tridesetimi leti privedle do enotnosti slovenskega delavstva v boju za nacionalno neodvis-
resov, in jih organizirati za akcijo. V vseh prelomnih obdobjih se je potrdila ta resnica in se potrjuje tudi danes - in še posebej danes, kajti čim bolj v neznano in neraziskano gremo, tem večja je vloga avantgarde, da s teorijo osvetljuje in da z akcijo krči pot v prihodnost.
V nadaljevanju je tovariš Tavčar opozoril še na eno od izkušenj iz
V prostorih Kluba poslancev v Ljubljani so se v torek, 21. t. m. sestati na slavnostno sejo ob 30-letnici ustanovitve Delavske enotnosti predsedstvo republiškega sveta ZSS, izdajateljsi svet in svet delovne skupnosti ČZP Delavska enotnost. Med mnogimi gosti sta se seje udeležila tudi člana sveta federacije Mitja Ribičič in Tone Fajfar, prvi urednik Delavske enotnosti. O vlogi in pomenu Delavske enotnosti in njeni razvojni poti je na slavnostni seji spregovoril predsednik izdajateljskega sveta in podpredsednik RS ZSS Ivo Tavčar, o prizadevanjih kolektiva pa predsednica sveta delovne skuppnosti Nena Luzar.
Ob koncu seje je podpredsednik RS ZSS Jože Glo-bačnik izročil odtikovnja predsednika Tita sedmim dolgoletnim članom kolektiva Delavske enotnosti: Neni Luzar, Milanu Mirtiču, Danilu Domajnku, Milanu Gove-kaiju, Veri Breceljnik, Jožici Jurič in Andreju Ulagi.
nost in v socialni revoluciji. To Je bil čas, ko je naša revolucija opravila svojo prvo veliko preizkušnjo. Zatem pa je tovariš Tavčar povzel:
»Danes, ko se oziramo v ta čas Pred tridesetimi leti, ko pretehta-Vazno zgodovino lastnega delavskega sibanja, se oziramo zaradi tega, da Poiščemo v njej nauk tudi za danes, za naš čas. Vsekakor ni mogoča pri-merjava današnjih razmer s takrat-nnni in tudi ni mogoče primerjati oanašnjih težav s tistimi izpred trideset let. Vendarle ob/vseh razlikah ®vseh neprimerljivostih lahko ^ajdemo nekaj skupnega, kar nasna-bv -k razmišljanju in povzemanju usnje zase in z k druge. Takrat 0 bili na začetku naše revolucije, nes pa smo na začetku novega re-™‘ucionamega obdobja, ki prav j 0 nosi v sebi stiske, omahovanja n razpotja pa tudi nevarnosti. Ali ni io mogoče tudi danes povzeti naiika tistih dni preteklosti in tudi nanes ugotoviti, da je utrditev enotnosti delavskega razreda in s tem •Je8ove vodilne vloge v družbi tudi P^i pogoj za izhod iz današnjih •?av. in za novo zmago sociali stič-sil v prihodnje? Ali ni kongres ^»upravljavcev s svojimi sklepi že ortal nadaljnja pota in cilje so-2 a istične revolucije, tako, kot jih je sv°j čas konferenca delavske nad °St*" niso delavska ustav-u 0Polnila že povsem nedvoumna eritev naših nadaljnjih družbe-prednaPorov? In ali niso dogodki n;v. Pismom in po pismu predsed-liiu in izvršnega biroja ZK že škeg82 Za utrJevanje enotnosti delav-ge vnašaj" nJePve vodilne vlo-naša h rUzbl>s čimer je povečana
tiebna rtŽbena moč’ ki nam Je P°"
nje a ’ °a sPtemenimo zdajšnje sta-raz^jj a.Prcsezem° zčajšnji zastoj v ma?1 on* samouPravnega socializ-tudt , b ,tem se je znova potrdila enotnoi°d°,Vinska izkušnja, da je le p^ klavskega razreda mogoča sp°sobnVodstvom avantgarde, ki je množiCpa ,°Predebti cilje, osvestiti * ua se zavedajo lastnih inte-
bina lista res takšna, da bo resnično izražala interese delavskega razreda, da bo delavcem v resnično pomoč pri odločanju tako v delovni organizaciji kot v širši družbeni skupnosti. Zato ne more biti samo naša želja, da bi bila Delavska enotnost vse bolj delavska po vsebini, po bralcih; da bo taka, je naša dolžnost. Le tako bo tudi lahko tvoren dejavnik enotnosti delavskega razreda."
S slavnostne seje ob 30. obletnici ustanovitve Delavske enotnosti
NENA LUZAR, PREDSEDNICA SVETA DELOVNE SKUPNOSTI ČZP DELAVSKA ENOTNOST
DE naj postane tribuna organiziranih delavcev
preteklosti. Gre za družbeno vlogo javnih občil, sredstev obveščanja, zlasti še tiska, kajti prav ta so nujno potrebna slehernemu demokratičnemu res ljudskemu gibanju, ki se opira na množice in gradi politiko z množicami in za množice. Takšno spoznanje nosi po besedah Iva Tavčarja s seboj tudi naša revolucija, saj je bil tisk nenehen spremljevalec njene rasti in njen bistveni pospeševalec. Zato ni bilo naključje, da je hkrati z doseženo enotrnostjo pred tridesetimi leti izšel tudi list Delavska enotnost.
V današnjem svetu je tisk eno najnevarnejših orožij, ki se uporablja za dosego zastavljenih ciljev; lahko zasužnjuje, lahko pa tudi osvobaja, je dejal Ivo Tavčar. Tisk ni in ne more biti nevtralna tribuna. Tako nekdaj kot danes nam je potreben kritičen in angažiran tisk. Tak tisk potrebujemo še zlasti danes, ko težimo k temu, da bi prišli od vladavine v imenu delavskega razreda k neposrednemu upravljanju delavskega razreda samega, ko je pravočasna in polna obveščenost delavcev tudi prvi pogoj za njihov samoupravni položaj. Zatem pa se je tovariš Tavčar vprašal:
,Ali je Delavska enotnost izpolnila takšno nalogo in ali smo v sindikatih dovolj storili za obveščenost delavcev? Dejstva so taka, da očitno ne moremo biti zadovoljni; ne sindikati s seboj niti uredništvo Delavske enotnosti s vsebino in razširjenostjo svojega lista, še manj pa smo lahko zadovoljni s tiskom in z obveščanjem v samih delovnih organizacijah ... Delavska enotnost ima skromno naklado, ne nudi mnogih bistvenih obvestil in še ni dovolj kritična in borbena. Akcija, ki smo jo nedavno sprožili med vsemi sindikalnimi organizacijami in organi samoupravljanja, da bi sklenili dogovor o Delavski enotnosti, bo ena izmed preizkušnj naše odgovornosti in zavzetosti za obveščenost delavcev -seveda hkrati s skupno odgovornostjo, posebej pa samega uredništva Delavske enotnosti, da bo vse-
,porojena iz žive potrebe po enotnosti delavskega razreda, ki se je kalil v osvobodilnem boju in ljudski revoluciji, je Delavska enotnost tudi po vojni skušala biti delovnemu človeku čim zanesljivejši kažipot v prizadevanjih za ureditev najrazličnejših težav. Uveljavljanje delavske samouprave je zahtevalo, da postane časopis borec za novo samoupravno podobo delavskega razreda. Včasih bolj, včasih manj uspešno smo uresničevali svoje poslanstvo," je v svojem govoru na slovesnosti
vzrok v tem, da nimajo dovolj izostrenega posluha in peresa, temveč je vzrok največkrat v sedanjem položaju Delavske enotnosti, zaradi katerega je laže popustiti močnim težnjam raznih forumov, da bi bili njihova transmisija, kot pa tvegati, da se drugič znajdejo pred zaprtimi vrati.
„Zavedamo se, da se tega moramo otresti, če hočemo, da bo časopis boljši. Z dogovorom o informiranju članstva s pomočjo glasila Zveze sindikatov Slovenije Delavske enotnosti, ki bi ga sklenili z osnovnimi in drugimi organizacijami ter organi Zveze sindikatov Slovenije in
Ob 30-letnici ustanovitve lista Zveze sindikatov SR Slovenije Delavska enotnost izreka predsedstvo Zveze sindikatov Jugoslavije polno priznanje njegovemu prispevku v boju in graditvi enotnosti delavskega razreda, njegovim prizadevanjem pri mobilizaciji delavcev za uresničenje ciljev samoupravnega socializma, njegovemu angažiranju pri razvijanju sindikalne organizacije kot tudi pri utijeva-nju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Predsedstvo bo predlagalo svetu ZSJ, da ustanovi plaketo Zveze sindikatov Jugoslavije in da jo, kot svoje največje priznanje dodeli listu Delavska enotnost.
Predsednik: DUŠAN PETROVlC-ŠANE
dejala Nena Luzar, predsednik sveta delovne skupnosti ČZP Delavska enotnost.
Ko je skušala oceniti prehojeno pot Delavske enotnosti, je med drugim poudarila, da se kolektiv zaveda, da je sodoben časopis nepogrešljiv pripomoček vsakega političnega boja in da mora postati Delavska enotnost moderno sredstvo političnega komuniciranja v sindikatih in za sindikate. Če novinarji ne bičajo dovolj vseh napak, ni
posameznih dejavnosti ter s samoupravnimi organi organizacij združenega dela, smo prepričani, da bo Delavska enotnost bolj kot doslej postala eno od osrednjih sredstev za pretok informacij od baze do vrha in nazaj. In ne samo to: s tem dogovorom bodo dani tudi vsi pogoji, da se otresemo še zadnjih elementov transmisije in da začnemo preraščati v tribuno izmenjave mnenj."
Takšna tribuna mnenj, je med drugim poudarila Nena Luzar, bi ne samo odsevala resnično stanje v
osnovnih in drugih organizacijah sindikata, temveč bi vplivala tudi na to, da bi se spremenilo tisto, s čimer delavci niso zadovoljni. Hkrati z željo, da bi se uredništvo s svojim časopisom odprlo sindikalnemu članstvu kot tribuna, pa se tudi s polno odgovornostjo zaveda vseh posledic tega. Zavedajo se, da misel neposrednih proizvajalcev ni uniformirana in da so mnenja in stališča o določenih zadevah, čeprav na pozicijah socializma, lahko zelo različna. Vendar menijo, da bi bilo zelo napak, da bi skušali že v kali zatirati različnost mnenj, temveč se je treba z mnenji in stališči začeti spoprijemati tam, kjer so bila izrečena. Le tako v časopisu ne bo zmagoval pritisk, temveč prepričljivost argumentov. Hkrati pa se novinarji Delavske enotnosti z vso resnostjo zavedajo, da je njihova dolžnost, da se tudi sami dejavno, ustvarjalno vključujejo v družbeno izmenjavo mnenj ne samo s kritiko, temveč tudi z ustvarjalnimi pobudami in naprednimi stališči.
„Vloga našega časopisa se bo v družbeni izmenjavi mnenj, po našem globokem prepričanju," je nadaljevala Nena Luzar, „krepila tudi s tem, če bomo upornejši v zahtevi, da bodo člani sindikalnih in drugih forumov odgovaijali na vprašanja o aktualnih vprašanjih časa in delovnih ljudi. Le s tako združenimi močmi bo časopis lahko pomagal sindikatom spreminjati stvari v naši družbi na boljše, hkrati s tem pa bo tudi svojevrstna katedra za izobraževanje delavcev. Več tudi praktičnih odgovorov na straneh Delavske enotnosti na politična vprašanja, na vprašanja, kako delati v organizaciji, mora biti tudi eno od sredstev političnega delovanja sindikatov!"
Dragi tovariši!
Ob 30-letnici „Delavske enotnosti“ iskreno čestitam njenim urednikom in sodelavcem. S toplim priznanjem se ob jubileju spominjamo vseh dosedanjih urednikov in drugih sodelavcev tega našega časopisa.
Naslov „Delavska enotnost1' je - in prepričan sem, da bo tudi v bodoče usmerjal sodelavce na tisto pot, ki jo terja geslo „delavska enotnost". S tem geslom se je že v kapitalistični Jugoslaviji borila Komunistična partija za takšno organizacijsko povezanost in idejnopolitično usmerjenost delavskega razreda, ki mu bosta omogočala, da izpolni svojo revolucionarno družbeno vlogo. Dosežena delavska enotnost je bila temelj enotnosti vseh resnično slovenskih in demokratičnih sil v Osvobodilni fronti. Delavska enotnost je tudi danes bistveni pogoj za vsestransko uveljavljanje današnjega in jutrišnjega interesa delavskega razreda Jugoslavije kot poglavitnega družbenega interesa in program samoupravne socialistične družbe.
Izpolnjevanje načela, ki je že v naslovu našega časopisa, terja od njegovih sodelavcev, da napravijo vse, kar je v njihovi moči, za takšno informiranost, politično usmerjenost in idejno razgledanost našega delavskega razreda, da bo učinkovito in čimbolj neposredno odločal o celotnem družbenem dogajanju. Na tej poti vam želimo mnogo uspehov in priznanj vaših bralcev.
Predsednik centralnega komiteja ZKS FRANCE POPIT
PLAKETA ZA DELAVSKO ENOTNOST
Ob 25. obletnici izhajanja našega tednika je predsednik republike odlikoval Delavsko enotnost z Redom zasluge za narod z zlato zvezdo. Ob 30. obletnici pa je zvezni odbor Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugo da vije podelil našemu tistu posebno plaketo kot priznanje za dosedanja prizadevanja tista pri informiranju članstva ter za njegovo vlogo pri posredovanju samoupravljal-skih izkušenj.
TELEGRAMI
Ob 30-letnici izhajanja vašega lista prejmite najprisrčnejše čestitke. Delavska enotnost je od svoje ustanovitve dalje vselej izpolnjevala naloge, ki so bile pred našim naprednim tiskom, in prepričan sem, da bo tudi v prihodnje ostala zvesta svoji svetli tradiciji. V imenu sveta ZSJ vam želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije: DUŠAN PETROVIČ-ŠANE
Ob pomembnem delovnem jubileju iskrene čestitke delovnemu kolektivu in uspešno delo v bo-(joče!
Sekretar Sveta ZSJ: MARIJAN ROŽIC
V imenu predsedstva in upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije čestitamo ob 30-letnici izhajanja Delavske enotnosti.
Novinarskemu kolektivu želimo v prihodnje še veliko uspešnega novinarskega dela.	_ '
6	UO DNS
Iz vsega srca smo veseli, da vam lahko čestitamo ob 30-letnici obstoja, upornega in požrtvovalnega dela. List borcev iz 1942. leta je postal list delavcev in samoupravljavcev Slovenije.
Najstarejšemu članu v družini sindikalnih listov izražamo naše priznanje, čestitke in željo, da nadaljuje po začrtani poti.
V. d. direktorja, gl. in odgovornega urednika lista RAD: ŽIVOTA KAMPERELIC
Ob 30-letnici izhajanja lista Delavska enotnost vam čestitamo. Kolektiv delovne skupnosti lista Trudbenik vam sporoča iskrene želje za vaše nadaljnje uspehe pri ustvarjalnem razvijanju našega socialističnega samoupravnega sistema in krepitvi Delavske enotnosti kot tudi za neposrednejše sodelovanje med našima redakci-
Redakcija lista TRUDBENIK, Skopje
Ob 30-letnici Delavske enotnosti vam v imenu kolektiva in
uredništva slovenske izdaje Komunista iskreno čestitam. Mislimo, da ste kot delavski list dosegli pomembne uspehe v boju za tak položaj delovnega človeka, da bo odločilno vplival na vseh področjih družbenega življenja. Prepričani smo, da boste v prihodnje opravljali to revolucionarno poslanstvo še uspešneje.
Odgovorni urednik KOMUNISTA FRANC ŠETINC
Zelo mi je žal, ker ne morem skupaj z vami proslaviti jubileja. Želim vam veliko uspehov!
BOŽA BAŠIN (prvi povojni urednik Delavske enotnosti)
Pri urejanju glasila vam želim še veliko uspehov, želim, da bi Delavska enotnost postala še boljši delavski časnik. Če bom le mogel, se bom v listu še oglašal. Na glasilo me veže veliko spominov iz tistih let, ko sem kot »zelenec" začel delati pri njem in dobil prvi vpogled v skrivnosti izdajanja lista.
C as je bil dobro izkoriščen, veliko sem se naučil, še danes mi marsikaj koristi pri mojem delu.
Vsem sodelavcem iskrene čestitke!
MILAN VIDIC, dopisnik DE, Zagorje
Ob 30. obletnici ustanovitve in izhajanja Delavske enotnosti vam v imenu kolektiva Dolenjskega lista pošiljamo tovariške pozdrave, združene s prisrčnimi čestitkami za prehojeno pot, vaše dosedanje delo, uspehe in delež, ki ste ga dali slovenskemu časnikarstvu. Pri uresničevanju novih in pomembnih nalog, ki jih ima zlasti vaš tednik pri dosledni izpeljavi ustavnih dopolnil in uveljavljanju delavskega razreda v samoupravljal-skemu socializmu, vam želimo mnogo novih uspehov, vztrajnosti pri delu in zadovoljstva.
Predsednica sveta - delovne skupnosti DOLENJSKI LIST TILKA DIVJAK Glavni urednik: TONE GOŠNIK
7 DNI V SINDIKATIH
FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO
VIDEM OB ŠČAVNICI
Zaključek
solidarnostne
Proučiti — potem ukrepati
akcije

Minulo sredo je bil v Ljubljani pogovor, ki so ga pripravili republiški odbori sindikatov industrije in rudarstva, storitvenih dejavnosti, prometa in zvez ter gradbeništva, k sodelovanju pa so povabili tudi predsednike delavskih svetov iz nelikvidnih podjetij. Ker bodo 1. januarja prihodnjega leta začeli veljati ukrepi za odpravljanje nelikvidnosti, je bil namen pogovora, da bi že vnaprej ugotovili učinke in posledice ukrepov in se dogovorili o potrebni akciji.
Pogovor je navrgel številne ugotovitve in stališča, med drugim tega, da morajo delovne organizacije in še posebej družbenopolitične skupnosti, poslovne banke in družbeni skladi z vso resnostjo poiskati možnosti, ki bi lahko ogrožene delovne organizacije do konca leta spravile v normalen gospodarski položaj. Poleg tega so udeleženci posveta pozvali izvršni svet, naj v sodelovanju s poslovnimi bankami in s skladom skupnih rezerv začne ukrepati že sedaj, ko seje še moč izogniti naglici.
Udeleženci posveta so se dogovorili, da bodo povsod, kjer tega še niso štorih, ovrednotili položaj delovne organizacije in vplivali na to, da bodo pripravile sanacijski program, ter se zgledovale po kroparskem „Plamenu“, ki z lastnim delom prispeva k svoji in splošni gospodarski stabilnosti.
tovarna baterij in baterijskih naprav • Ijubljaria
,	'	. A .
______ AA. - »^„44	"a .	,	„	-.A..,,,,,
^ 11
PLINSKI DETEKTOR SIGNALIZATOR PLINA
1
- l
l
-S:
BUTAN
I
I
>	- y . *	S?
ZA VAŠO UvVJ VARNOST DETEKTOR PLINA
Za praznik republike bo v Vidmu ob Ščavnici velika proslava ob zaključku solidarnostne akcije za zbiranje sredstev za prizadeto severovzhodno Slovenijo in akcije za uporabo elektrike v kmetijstvu. Kot je znano, je vsa Slovenija, pri čemer imajo največ zaslug sindikati in gospodarica zbornica, zbrala za prizadeta območja blizu 20 milijonov dinaijev. Prireditveni odbor za proslavo je pripravil zelo pester program. Med dragim bodo odkrili spomenik -steber solidarnosti — delo kiparja Milana Kristana ter spomenika Matiji Gubcu in narodnemu heroju Jožetu Lacku. Na stebra solidarnosti so vklesani naslednji verzi: popotnik vedi, ko ujma svet naš zajame, preplavi vse ljudi zavest, da so bratje vsi pripravljeni živeti, umreti enotni". Na proslavi bo spregovoril tudi Julij Planinc, predsednik republiškega solidarnostnega sklada za prizadeto severovzhodno Slovenijo in član republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije.	M. Ž.
Predsedstvo RS 1SS o nadaljnjem razvoju sistem« družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka
CELJE
Široka aktivnost
Medobčinski odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Celje že več mesecev vodi široko aktivnost za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela in za uresničitev ustavnih sprememb. Doslej so pripravili že štiri razgovore s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, s predsedniki komisij za ustavne spremembe in s predsedniki delavskih svetov. Na prvem sestanku so razpravljali o ustavnih spremembah nasploh, na drugem o ustanavljanju komisij za ustavne spremembe, na naslednjih pa o že opravljenem delu.
Doslej so že v vseh delovnih organizacijah tega sindikata imenovali komisija za uresničevanje ustavnih dopolnil. V vseh podjetjih, kjer imajo možnosti za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, nadaljujejo z delom in pripravljajo zadnje podrobnosti za ustanovitve. Najdlje so v večjih trgovskih podjetjih — Merku, Kovinotehni in Tehnomercatorju. Pri Merxu bodo že s 1. januaijem ustanovili prve temeljne organizacije zdmženega dela.	m. B.
Sistem družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je nastajal v času pred sprejetjem ustavnih dopolnil. Tako so bile nosilke sporazumevanja delovne organizacije, namesto da bi v tej vlogi nastopali delavci v temeljnih organizacijah združenega dela. Miselnost, da je usmerjanje delitve predvsem stvar upravno-tehničnih in vodilnih struktur, je vzrok več,- da usklajevanje meril za delitev osebnih dohodkov še ni občutneje preseglo okvirov posameznih dejavnosti. Tudi zaradi tega še nismo uresničili načela o enakopravnem položaju vseh delavcev pri delitvi dohodka.
• Če vemo, kaj je narobe ali kaj hi bilo najbolje storjeno, potem vemo, kako bi bilo potrebno ukrepati, da bi dosegli cilj, h kateremu težimo. Po mnenju razširjene seje predsedstva RS ZSS, ki je v torek obravnavalo nadaljnji razvoj sistema družbenega dogovaijanja in samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka, bomo najvažnejši cilj, torej to, da bi delovni človek dejansko postal subjekt odločanja o tej svoji nedotakljivi pravici, dosegli z vztrajnim in doslednim zavzemanjem za nekaj temeljnih načel. Prvo med njimi je, naj bi bili osebni dohodki za približno enako delo tudi vsaj približno enaki. Naslednje bi bilo, da je treba bolj razvijati in uveljavljati de-
litev po rezultatih dela. Tretjič, gre za to, da ne bi smeli spregledati dejstva, da bo ves trud zaman, če delitev dohodka ne bi bila vsako leto sproti usklajena s cilji tekoče in tudi perspektivne ekonomske politike.
Vprašanje zase je, kako naj bi navedena in še nekatera druga temeljna načela tudi uresničevali. Ena izmed možnosti je, da sindikati nastopajo kot pobudniki oblikovanja bodočih „krogov“ sporazumevanja, zasnovanih na združenem delu in oblikovanih tudi po regionalnem načelu. Velik korak naprej bi tudi bil, če bi slednjič začeli oblikovati tudi nomenklaturo poklicev. O tej potrebi govorimo že zelo dolgo, vendal se še nismo dogovorili ne o roku, do kdaj naj bi to bilo storjeno, kar je v bistvu še najmanjši problem, niti | nismo izbrali nosilca te naloge.
Če so predvsem v to usmerjena snovanja in razmišljanja v sindikatih, to še ne pomeni, da ne nameravajo nastopati proti morebitnim anoma-
Z* ‘ vrsto in*W£tavO
melbrosia®
ald.
ŠE VEDNO 6.000 DINARJEV!
- Ob zadnjih spremembah splošnih družbenih dogovorov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je prišlo v javnosti do napačnih razlag in tudi do nekaterih napačnih informacij v časopisih in televiziji.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je ob podražitvah, do katerih je prišlo letos jeseni, predlagal povečanje kalkulativnih osebnih dohodkov za prvi dve skupini, to je za skupini ,nekvalificiranih" in „polkvalificiranih“ delavcev za 100 dinarjev kot enega od ukrepov za blažitev socialnih razlik, do katerih bi sicer privedlo večanje cen. Obenem so sindikati izrecno priporočili delovnim organizacijam, naj to povečanje mase osebnih dohodkov tudi v delitvi porabijo za povečanje osebnih dohodkov najslabše plačanih delavcev, ker so se pojavljale tudi drugačne težnje. V družbenem dogovoru je bil obenem dogovorjeni najvišji znesek nadomestil za topli obrok povečan za 60 dinarjev mesečno. Znano je, da so bili hkrati povečani otroški dodatki, pokojnine, invalidnine in nadomestila za čas nezaposlenosti ter podpore. Obenem s tem povečanjem najnižjih skupin kalkulativnih osebnih dohodkov je bil povečan dogovorjeni najnižji osebni dohodek od 800 din na 900 dinarjev. Gre za dogovorjeni najnižji, družbeno še sprejemljivi osebni dohodek na delovnih mestih brez težjih pogojev dela in v delovnih organizacijah, ki poslujejo na robu rentabilnosti - saj v vseh drugih delovnih organizacijah in za vsa druga delovna mesta dogovorjena merila nujno pomenijo večji osebni dohodek. Tudi ta popravek družbenega dogovora - čeprav ni popolnoma zadovoljiv - je torej korak bliže k uresničitvi dogovora o naj nižjem osebnem dohodku 1000 dinarjev, ki ga podpirajo slovenski sindikati.
Analiza SDK je ob letošnjem polletju ugotovila, daje v nekaterih samoupravnih sporazumih bilo mogoče razlagati določila o najvišjem osebnem dohodku tako, da so za izredne uspehe na posameznem vodilnem delovnem mestu ob dobrem uspehu delovne organizacije osebni dohodki znatno presegali znesek 6000 dinarjev, ki je dogovorjen kot najvišji osebni dohodek za normalno delo. Zato so tudi sindikati podprli predlog, da se taka preseganja najvišjega osebnega dohodka — gre za nekaj deset primerov — s posebnim določilom družbenega dogovora izrecno omejijo. Omejitev je v tem, da družbeni dogovor določa družbeno sprejemljiva merila za izjemne učinke, obenem pa omejuje tako dosežene osebne dohodke na največ 25 % nad normalnim zneskom. Ni torej res, da bi bil v družbenem dogovoru kakorkoli spremenjen dogovor o naj višjem osebnem dohodku za redno delo v rednem delovnem času, res je le, da so bila posebej omejena tista izplačila, ki so bila po posameznih samoupravnih sporazumih izjemoma možna, pa jih ocenjujemo kot družbeno dvomljiva. Napačna je torej razlaga, da se je razpon osebnih dohodkov za nominalni učinek povečal na od 900 dinaijev do 7500 dinarjev. Res je, da se je ta razpon zmanjšal, saj znaša sedaj za normalni učinek v normalnem delovnem času razpon po družbenih dogovorih od 900 dinaijev do 6000 dinarjev, obenem pa so izrecno omejena dodatna izplačila po učinku in uspehu pri najbolje plačanih delovnih mestih, medtem ko takih omejitev za druge skupine delavcev tudi v spremenjenem družbenem dogovoru ni.
Spremembe in dopolnitve splošnih družbenih dogovorov so bile sprejete na plenarni seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije 2(L_oktobra letos/	REPUBLIŠKI SVET
ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
SINDIKATI V ILIRSKI BISTRICI POZIVAJO NA BOJ PROTI ALKOHOLIZMU
lijam v delitvenih odnosih, do k3" j terih bi prišlo kljub delovanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Vendar pa je razprava na seji predsedstva RS ZSS opozorila’ da se sindikati brez poprejšnje preučitve učinkov in posledic ne morejo strinjati z zamislijo, ki se je izoblikovala v- republiških upravnih organih in po kateri naj bi s posebnim zakonom zagotovili izvajanje ekonomske politike tudi na pod-
Preveliko zlo, da bi lahko ostali ravnodušni
ročju delitve osebnih dohodkov.
Komisija za življenjske in delovne razmere pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ilirske Bistrice je že nekajkrat razpravljala o problemu alkoholizma med zaposlenimi, posebej pa je na pobudo v sindikalnih organizacijah razpravljala o tem družbenem zlu na svoji zadnji seji. Ugotovili so, da je pojav alkoholizma med zaposlenimi zadnje čase vse bolj zaskrbljujoč pojav.
Povsem jasno je, da ni srečne družine in ne ustvarjalnosti v delovnem kolektivu, če je oko-
lje okuženo z alkoholizmom. Število izostankov, število izgubljenih ur zaslužka ter vse drugo narekuje celovitejši pristop k obravnavi tega negativnega pojava. Kolikšno je to družbeno zlo, najbolje pove podatek, da je v Sloveniji že 90 tisoč alkoholikov.
Komisija se bo povezala z vsemi zainteresiranimi dejavniki in službami, da bi v skladu z akcijskim programom za boj proti alkoholizmu začeli skupno in široko akcijo. Veliko bo najbrž treba storiti že za to, da
bi osveščenost o posledicah alkoholizma prodrla v vse celice naše družbe in da bi alkoholika obravnavali kot hudega bolnika. Po zgledi^ nekaterih drugih občin je komisija predlagala predsedstvu občinskega sindikalnega sveta osnutek odloka o prepovedi točenja alkoholnih
Več udeležencev razprave je, vsak iz svojega zornega kota, opozorilo tudi na vprašanje, ki je v zvezi z nadaljnjim razvojem sistema družbe- ; nega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov po vsej verjet- i nosti bistvenega pomena. Gre za to> ; ali smo sposobni vplivati na hitrejše uveljavljanje tega sistema tudi v jugoslovanskem prostoru. Če ne bom0 j kar najhitreje pospešili prizadevanj tudi na tem področju, se kaj lahk® primeri, da se bodo delavci iz drugih ; republik začeli vračati domov in h1 Slovenija, ki ji že zdaj manjka delavcev, še bolj občutila ta problem.
pijač pred osmo uro zjutraj, s
prošnjo, da ga obravnava in predloži v razpravo in v sprejem občinski skupščini. Seveda pa naj bi bil to šele prvi korak pri širšem obravnavanju te tako pomembne problematike. J. V.
Kako konkretno rešiti to vprašanje, na seji predsedstva RS ZSS sicer nismo slišali, dejstvo pa je, d3 gre za vprašanje, mimo katereg8 prav gotovo ne bo mogoče na bližflj1 seji CK ZKS, na kateri bodo raz pravljali predvsem o nadlajnjem raZ voju sistema družbenega dogovarj3 nja in samoupravnega sporazum6' vanja o delitvi dohodka.	-m^
V
kjnteksUtbuK
LJUBLJANA
KMETIJO IN REJCI PRAŠIČEV
Tudi letos odkupuje podjetje Koteks Tobus svinjske kože
Pri vzreji prašičev pazite, da se njihova koža ne poškoduje. Nepoškodovane in nezarezane kože imajo pri odkupu največjo vrednost
Svinjske kože prodajte najbližji zbiralnici Koteks Tobus ali kmetijski zadrugi, kjer odkupujejo tudi kože drugih živali.
ČESTITAMO POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
LJUBLJANA, 24. novembra - Danes se je v Ljubljani začel 26. plenum republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Na njem so razpravljali o odstopnici Toneta Kropuška, dosedanjega predsednika RS zveze sindikatov Slovenije in o izvolitvi funkcionarja republiškega sveta, ki bo opravljal predsedniške dolžnosti do izvolitve novega predsednika. V nadaljevanju so na plenumu obravnavali uresničevanje ustavnih dopolnil ter se dogovorili o organizaciji občnih zborov osnovnih organizacij sindikata.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je sprejel na
znanje odstop predsednika Toneta Kropuška in ga po krajši razpravi razrešil dosedanje funkcije. Tone Kropušek bo opravljal dolžnost poslanca zbora narodov v zvezni skupščini. Plenum se mu je ob jej priložnosti zahvalil za njegovo dosedanje delo v sindikatih Slovenije.
Plenum se je tudi odločil, da bo funkcijo predsednika republiškega sveta za čas; dokler ne bo izvoljen novi predsednik, opravljal Jože Globačnik, podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.

aktivnost sindikatov in uveljavljanje ustavnih dopolnil
Z enotnostjo akcije in izhodišč v uveljavljanje novih odnosov
Temeljna naloga: združevati delo in družbeni kapital, da bodo delavci odločali o celotnem presežnem
delu
V drugi točki dnevnega reda je plenum RS ZSS obravnaval aktu-	ter o tistem svojem minulem
alne naloge sindikatov pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Pred-	delu, ki ga ,,združujejo in od-
sednik komisije za samoupravljanje pri RS ZSS Mitja Švab je v svoji	tujujejo po lastni presoji, če bi
uvodni besedi poudaril, da gre za tretjo razpravo te vrste v tem	imeli resničen vpliv na sredstva,
sindikalnem telesu in da bi v njej — tako zaradi aktualnega političnega trenutka kot zavoljo dosedanjega počasnega in neugodnega razvoja na tem področju — morali še posebej kritično oceniti ne le prizadevanja in prakso delovnih organizacij, temveč predvsem tudi
Ker bomo celotno gradivo o tej točki dnevnega reda objaviti v ^fetegl^L^smo že^me" ,.Pogovorih” Delavske enotnosti, se tokrat omejujemo le na neka- ndi glede načina in 0rganizi-tere najvažnejše ugotovitve iz uvodnega referata in iz razprave.	ranosti delovanja sindikatov, je
Tudi v prihodnje ostaja naj- zovati, da odločanje o celotnem nedvomno treba ugotoviti, da
.....	'	• - -	■ presežnem delu predstavlja nji- j živimo v razmerah, za katere je
hov največji interes. Za zdaj se značilno vse močnejše uveljav
zbrana v bankah, bi zdaj vlagali v smotrne investicije, reševali kolektive, ki jim prvega januaija grozijo nižji osebni dohodki itd.
Vprašanje je, kje je in kakšen
važnejša naloga sindikatov, da delavce razgibajo za akcijo, da torej s tem vplivajo, da bi združeno delo postalo nosilec uresničevanja novih odnosov, kakor smo jih uzakonili z ustavnimi dopolnili. Ta cilj bi z ene strani lahko dosegli s tem, da bodo svojemu članstvu posredovali pozitivne izkušnje oziroma bodo kritično, čeprav ne tudi odbijajoče nestrpno ocenjevali snovanja in rešitve konkretnih vprašanj v posameznih delovnih skupnostih, po drugi strani pa s skrbjo in vztrajnim prizadevanjem za enotnost v lastnih vrstah. Ta enotnost, mišljena je tako enotnost akcije kot enotnost izhodišč pri uresničevanju
Konkretno povedano, to za sindikate pomeni, da se morajo še bolj aktivno kot doslej vključiti v priprave za sprejem v se K tistih sistemskih ukrepov, ki so povezani s problematiko združenega dela. Na plenarni seji so v zvezi s tem omenili zakon o zaposlovanju, zakon o elektrogospodarstvu in zvezni ter republiški zakon o skupnE rezervah, ki — če sploh kateri predpis — prav gotovo morajo zagotoviti odločilen vpliv združenega dela na urejanje teh vprašanj. Tudi rešitve glede razreše-
hov največji interes. Za zdaj se značilno vse močnejše uveljav- -a drugib problemov v naši pač ne bi mogli pohvaliti, da bi ljanje tržnih zakonitosti z vsemi družbi bj sindikati morali E jE
Kili nri fotn Izrlrmo	USneŠtli. mihOVUIU POSlCQlCžimi, iUQl DTC" ...j:	A^oniovali nrpHVCPril
bE pri tem kdove kako uspešni. Če bi biti, ne bi ugotavljali, da smo pri nas največ palač in dra-gE stanovanj vselej gradili v tistE obdobjih, ko smo se ukvaijali z naj večjimi ekonomskimi težavami. In dmgače: če bi delavci že doslej resnično odločali o svojem presežnem delu
njEovimi posledicami, tudi precejšnjo stihijo v procesE raz-
voja družbenih odnosov. Naloga p0injen osnovni kriterij, da se vseh naprednE sil, zlasti pa sm- £bstJoječi položaj deiaVca glede dikatov je, da se organizirajo ___________i____,•«
tudi bodo ocenjevali predvsem na osnovi ugotovitve, ali je iz-
tako, da bodo te procese tudi obvladovali, namesto da jim — kot kaže dosedanja praksa -marsikdaj uhajajo iz rok.
razpolaganja z dohodkom E vračanjem tega dohodka spre-mEja v njegov prid.
mG
PRED OBČNIMI ZBORI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA
NAPOTEK ZA DELO
novih družbenoekonomS Osnovne orgonizocije noj bi občne zbore organizirale pred osmim kongre-odnosov, naj bi se izražala v ne- som S Razčiščevanje dosedanjega dela, pomembno za delo vnaprej: koga nebnem preveijanju lastnE sta- |n kadrovati v vodstva osnovnih organizacij S Povezava z mladin-
UščspP£:VS00čanjutehsta- ___________________________skimi organizacijami____________ -
načto^diŠvmfo T EdjStif Programi stanovanjske~grad“ organizacij prelagati na obdobje	Zveze sindikatov Slovenije,
skratka njihova orgaSanoS; nje podjetij, položaj v prihod- po kongresu.. Zelo pomembno vprašanje, o
ki ne bi smela biti takšna, da bi niem letu zavoli° uveljavljanja Posamezni sEdikalni organi na ukrepov proti nelikvidnosti ter svojE sejah tuE v prihodnje go- varčevanje - to naj bi bila vorili v imenu delavcev kot ne- osnovna vprašanja, ki naj bi jih kakšni skrbniki njEovE teženj obravnavati na občnE zborih E Eteresov. V zvezi s tem se osnovnE organizacij sEdikata. zastavlja vprašanje, ali lahko da- Tako je sodil jilenum repubti-
Plenum, ki je sprejel predloge katerem bo na zborih treba vse-organizacjsko kadrovske komi- kakor spregovoriti, je kadrova-sije za vsebEško razpravo na nje v organe osnovnE organi-občnE zborih, jE je še dopoEil	zacij sindikata. O predlogu kan-
E, kot smo v uvodu omenE, didatov za vodstvo osnovne
nes govorimo o krizi oblik organiziranosti ati pa gre za to, da n® izkoriščamo obstoječE oblik organiziranosti sindikatov. Bržčas gre za slednje, kar o sami zase že ugotovili neka-eri strokovni odbori ter občinski sEdikaEi sveti.
S stališča uveljavljanja ustav-UE dopoEil v konkretni praksi
*SS£ "8an.kadi pa >
škega sveta Zveze sindikatov Slovenije na svoji seji minuli petek, ko je obravnaval vprašanje organizacije občnE zborov osnovnE organizacij sindikata E predloge za razpravo na njE.
Redni občni zbori, ki jE imajo osnovne organizacije vsaki dve. leti, padejo prav na ko-nec letošnjega leta E na začetek prihodnjega. Republiški svet Zveze sEdikatov zato pri-
-*»iuuuue seveda najvažnejše sver ^veze suiuucaiuv zaiu pn-kolikšna je uspešnost njihovih’ poroča osnovnim organiza-
Prizadevanj za združitev dela in družbenega kapitala. Gre za to
čijam, naj organizirajo občne , ,—*"'Ba K-apnaia. ure za to zbore v roku, ki ga predvidevajo i?.1smdikati skupaj z drugimi statuti sindikatov. V prvE me-' i^z^no-pohtičmmi organiza- secih prihodnjega leta je predvi-lZ ^dejavniki uspevajo de- den osmi kongres m ne bi bilo vcem dopovedovati E doka- smotrno občne zbore osnovnE
DELOVNA skupnost pri
epubliškem odboru Sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije
0 b j a v 1 j a prosto delovno mesto
~ strokovnega sodelavca republiškega odbora
IN SEKRETARJA SVETOV: za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo ter grafično mdustrijo in založništvo.
— vS/i diplomirani pravnik.
i,„_e industrijske izkušnje in dosedanja druž-benopolitična angažiranost Kandidati objave
:na angažiranost.
naj pošljejo ponudbe v 15 dneh od dneva na republiški odbor Sindikata delavcev indu-
striie •	vuuur oinaiKata aeiavcev mau-
. J in rudarstva Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova
4/m.
vsakemu posebej ocenil težo. Poleg glavnE treh vsebinskih vprašanj naj bi osnovne organizacije razpravljale tudi o mno-gE drugih. Med drugim naj bi ocenile, ali so bile dovolj aktivne ob vprašanjih, ki so bistvenega pomena za članstvo. Se pravi: o gospodarjenju v delovni organizaciji, o delitvi dohodka E osebnE dohodkov, o reševanju socialnih problemov, delov-nE razmerij, obveščanju delavcev, o uveljavljanju ustavnE dopolnil itd.
Udeleženci občnE zborov naj tudi ugotovijo, ali je izvršilni organ osnovne organizacije deloval kolektivno ali pa so bili aktivni le posamezniki. Ugotove naj tudi, kakšni so bE pogoji za delo osnovne organizacije.
Na plenumu so poudarili, da so občni zbori priložnost, da člani sindikalne organizacije razpravljajo o vseh nalogah, ki so opredeljene v pismu, posebej pozorno pa naj tudi obravnavajo dokumente, pripravljene za osmi kongres Zveze sindika-tov Slovenije. Eden od osnovnE namenov razprave na občnE zborih je, da se člani podrobno dogovorijo, kaj je treba spremeniti, da bi bilo delo osnovnE organizacij takšno, kot ga članstvo žeti - torej učmkovito. Pri tem naj bi na zborih obravnavali tudi bodočo organiziranost osnovnE organizacij glede na predlog sprememb E dopolnitev statute
s
n
N
N
N
k
N
§	- PLOŠČE VLAKNENKE »»LESONIT«
*	- PLOŠČE VLAKNENKE OPLEMENITENE \
Z LAKIRANJEM, TISKANJEM
IN M ELAM INSKO FOLIJO
5	- DEKORATIVNI PLASTIČNI LAMINATI
i
8
N
I
a### J
ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE
29. NOVEMBER!
LESNO KEMIČNA INDUSTRIJA
•lesonit'
ILIRSKA BISTRICA
AAAAAAAAAAAAAAAA/NAAAAAAAA/VVWVVWVWWWWVWWW7VV
OBČINSKI SINDIKALNI SVET DRAVOGRAD
organizacije se je treba poprej dogovoriti z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, posebej z Zveze komunistov. Pri kadrovanju morajo upoštevati statutarno načelo, da je osnovna organizacija sindikate temeljna oblika združevanja članov. V njej le-ti uresničujejo svoje ko-! risti in zaradi tega je od kadrovske zasedbe izvršnih organov odvisno ne samo delovanje osnovne organizacije, temveč delovanje celotne organizacije sindikatov.
Zaradi tega je treba pri kadrovanju upoštevati tako idej-no-politična in moralna merila, prav tako pa tudi pripravljenost za delo v sindikalni organizaciji, iniciativnost, sposobnost za vodenje ..,.
V razpravi o vsebinskih osnutkih za delo občnih zborov smo slišali, da naj sindikalne organizacije vzpostavijo najtesnejše stike z mladinskimi organizacijami v podjetjih, saj so tudi mladi člani sindikata, ter še nekatere dopolnilne predloge. Plenum je osnutek predlogov za občne zbore sprejel, sklenil pa ga je dopolniti z vsemi vsebinskimi dopolnili, ki so jih člani plenuma izrekli na seji.
Tako dopolnjeno gradivo bodo kajpak posamezne osnovne organizacije sindikata še dopolnile z vprašanji, ki so značilna in bistvena za njihovo okolje.
R. B.
ČESTITA
vsem članom Zveze sindikatov j v občini Dravograd za 29. november, pridružuje pa se tudi čestitkam za 30-letnico izhajanja »DELAVSKE ENOTNOSTI«.
/^/VVV/v/V\AAA/WWW\AAy'/\AAA/\AAA/WWW\/V,yWVWWWWV
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ŽALEC OBČINSKA SKUPŠČINA ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZKS ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŽALEC OBČINSKA KONFERENCA ZMS ŽALEC OBČINSKI ODBOR ZB ŽALEC
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!

IZ ŠESTIH REPUBLIK
I
I
i
I
...v jugoslovanskih sindikatih

ZVIŠATI NAJNIŽJE OSEBNE DOHODKE
SRBIJA
Mestni sindikalni svet Beograda je na zadnji seji sprejel akcijski program nekaterih prioritetnih nalog, ki slede iz pisma predsednika Tita jugoslovanskim komunistom. Beograjski sindikati v njem med drugim ugotavljajo, da so cene v letošnjem letu že ogrozile življenjsko raven zaposlenih. Zato naj sindikalne organizacije v svojih okoljih terjajo nadomestila za zvišanje ceri osnovnih življenjskih potrebščin, in sicer tako, da bi se povečali najnižji osebni dohodki vsaj za 10 dinarjev. Mestni sindikalni svčt se bo tudi zavzel, da bi bili poslej najnižji zagotovljeni osebni dohodki 1000 dinarjev. S temi ukrepi bi vsaj deloma paralizirali letošnjo rast življenjskih stroškov.
Več za turizem
i
i
i
i
I			
T	" .		ISlIlli
V turističnem gospodarstvu Bosne in Hercegovine napovedujejo korenite spremembe. V
zadnjih 10 letih se je zmanjšala udeležba BiH v turističnem prometu Jugoslavije od 5,4 na 3,6 %. Posebno majhen je obisk tujih turistov, in sicer 1,2 % v jugoslovanskem merilu. Prav tako je nizek tudi devizni pritok. Študija o dolgoročnem razvoju turizma v BiH pa predvideva, da bodo do 1985. leta zgradili nove turistične zmogljivosti z 68.000 ležišči. Devizni pritok naj bi se v istem času dvignil na 160 milijonov dolarjev.
Žetev uspešna — kakšna bo setev?
Sekretar odbora za turizem gospodarske zbornice Jugoslavije Milorad Nesič je izjavil, da bo v devizni dohodek iz turizma dosegel letos 500 milijonov dinaijev, vštevši s potniškim prometom. Skupen promet gostinstva bo večji za 24 % glede na minulo leto. Hkrati je dejal, da nestabilnost v gospodarskih gibanjih kot tudi na mednarodnem monetarnem tržišču ustvarja turističnemu gospodarstvu veliko težave v pripravah za naslednjo turistično sezono. Negotovost glede ekonomskih instrumentov, ki so pretežno v rokah republik in občinskih skupščin, ugotavljanje valute, v kateri naj bi objavljali cene za turistične usluge v letu 1973, in zagotavljanje solidne preskrbe pomenijo najbolj neprijetna vprašanja turističnega gospodarstva.
Po mnenju turističnih delavcev je potrebno čim hitreje zagotoviti sredstva za nepokrite investicije, s čimer bi omogočili deblokiranje sredstev gostinskih in . turističnih organizacij in ustvarili pogoje za gradnjo v
skladu z materialnimi možnostmi. Preučiti bi morali tudi vprašanje, kako spodbuditi turistično gospodarstvo za delo z inozemstvom.
In, kajpak, še glavno vprašanje, ki pa ga turistično gospodarstvo ne zastavlja dovolj resno: kje vzeti denar za odplačilo dolgov, ki jih je napravilo s preobsežnimi gradnjami.
V Dravogradu so minuli mesec slavili: svojemu namenu so izročili težko pričakovani in prepotrebni novi most čez Dravo. Zahtevno delo so opravili delavci Gradisa — člani poslovne enote Ravne na Koroškem. Lepotec štirih dolin, dravske, mislinjske, labotske in mežiške je tako zamenjal odsluženega „tovariša“, ki je že dolga leta predstavljal ozko grlo koroške magistrale. Novi most je dolg 216 metrov in sloni na 15 pilotih, od katerih tičijo nekateri tudi 10 metrov globoko v dnu rečne struge. Most štirih dolin je izročil svojemu namenu Stanko Demšar, visoko-kvalificiran tesar, eden izmed najprizadevnejših graditeljev novega mostu.
Skupne naložbe
Doslej je bilo na zvezni ravni sklenjenih 60 pogodb o skupnih naložbah med domačimi in tujimi partnerji. Skupni znesek vloženih sredstev presega 4122 milijonov dinaijev. Od tega odpade na domačo valuto 3826 milijonov din, na devizni delež tujih partnerjev pa 290 milijonov dinaijev ali komaj 7 %. Medtem ko je udeležba tujih vlagateljev na zvezni ravni zelo skromna, pa so deleži tujih partnerjev — po pogodbah, ki so jih sklenile organizacije z območja Slovenije — ugodni. Sklenjenih je bilo 6 pogodb, v katerih znaša delež tujega kapitala približno 49 %, v treh pogodbah približno 48 %, v eni pa 45 %. Najnižji delež vlaganj tujega partnerja v Sloveniji znaša 6%.
Čemu v rokavicah proti špekulantom




>ry-
. . V-

A
!
N
1
J
SL
— Pa res, govori se samo o neupravičeno pridobljenih vilah, o stanovanjskih blokih pa nobenega govora.. .

mmamrnaamam
Kot je znano, so v Srbiji že ustavili promet z vsemi zgradbami ter poljedelskimi in gradbenimi zemljišči. Z zakonom o prepovedi prometa z nepremičninami v lasti občanov in civilnopravnih oseb, ki bo veljal do 31. marca prihodnjega leta, nameravajo preprečiti razprodajo prigoljufanega premoženja posameznikov in prepise hiš, vikendov in parcel na bližnje in daljne sorodnike. Tudi v Srbiji namreč mnogo bogatih ljudi ni imelo pri rokah nikakršnih računov in prepričljivih dejstev, s katerimi bi lahko postregli komisijam, ki raziskujejo izvor premoženja, zato so ga začeli skrivati, največkrat s prepisi na druge ljudi. Zdaj, po „zamrznitvi“ vseh takšnih transakcij, pa tega ne morejo več početi. Ne samo to: mnogim se obeta, da bodo po 31. marcu prihodnjega leta bodisi ob hišo ali pa vikend, bodisi ob družbeno stanovanje. V Srbiji nameravajo temeljito prezračiti tako stanovanjsko zakonodajo kot dosedanja določila o obsegu nepremičnin v zasebnih rokah. Pogljemo, kako!
Po sedanjih zveznih predpisih ima lahko posameznik v lasti največ dve večji ali tri manjša stanovanja. Razen tega lahko posamezniki oddajajo največ 70. kv. metrov prostora za poslovno dejavnost, neomejene površine svojega prostora pa lahko uporabljajo, če se sami ukvarjajo s to ali ono poslovno dejavnostjo. V dosedanjih javnih razpravah o obsegu stanovanjske lastnine pa vse bolj prevladuje stališče, da je stano-
vanjski maksimum posameznika preobsežen• Slišati je predlog, da bi morali z novimi predpis1 stanovanjski maksimum omejiti na gospodinj' stvo in ne več na posameznika. Razen tega nfl bi ga tudi ne določali več s številom stanovanj\ temveč s stanovanjsko površino. V stanovanjska maksimum nameravajo v Srbiji prišteti tudi p0', vršino vikendov. Kot kaže, bodo omejili tudi površino poslovnih prostorov, kar pomeni raziti' stitev presežka poslovnih prostorov velikega števila sedanjih lastnikov motelov, kavam in drU' gih velikih gostinskih ter podobnih objektov, ki služijo lastnikom za neupravičeno bogatenje. .
Razumljivo, da so takšni predlogi dvigniff precej preplaha med mnogimi občani v Srbiji hkrati pa sprožili vrsto špekulacij z lastnino, kaj je bilo treba preprečiti z zakonom o prepove# prometa z nepremičninami Iz drugih republik pa za zdaj še ni slišati o podobnih ukrepih, tako da imajo nepošteni ljudje še čas, da svoje družbeno škodljivo početje v preteklosti prikrijejo-Tudi v Sloveniji smo se s šestmesečno prep°' vedjo prometa z zemljišči odločno spoprijeli le. z eno vrsto špekulacij, obračun s špekulacija#1 na stanovanjskem področju pa smo odložili t# leto 1973 in 1974. Vprašanje pa je, če ravnatn° prav, še posebno, ko bi lahko z zasegom pfigV ljufanega stanovanjskega sklada ali s preselitvi]0 lastnikov privatnih hiš in družbenih stanovanj v zasebna bistveno omejili stanovanjsko stisko de' lavcev.	K- 0-
J UKINITEV ŽIRO RAČUNOV? j
N	0
Po še nepotrjenih informa- okroe 70.000 občanov žiro Za sedai še ne vedo. kako bi
nepotrjenih informacijah v sarajevski gospodarski banki pričakujejo, da bodo v začetku prihodnjega leta ukinjeni žiro računi občanov. Trenutno ima v Sarajevu
okrog 70.000 občanov žiro račune. Po ukinitvi žiro računov bi izplačila vseh zaslužkov mimo plače potekala prek blagajn podjetij, v katerih so posamezniki zaposleni.
Za sedaj še ne vedo, kako bi zaslužek izplačevali privatnim obrtnikom. Slišati je predlog, naj bi jih izplačevali prek občinskih davčnih uradov. S tem bi dosegli enotno nadzorstvo nad dohodki.

i******r*****************************************************************************************MrMtrM0M0i,MJ,0Mrt0rtMgrMr0Mr,0t0*r^
&
ZASAVSKI PREMOGOVNIKI TRBOVLJE
Rudniki Hrastnik Trbovlje in Zagorje
čestitajo vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem za praznik republike 29. november!
*
!
r
*
*
*
\
£
*
*
*


•	IZDELAN OSNUTEK | SREDNJEROČNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA
_ HRASTNiSKE OBČINE
Poudarek1 modernizaciji
•	Prizadevanja za okrepitev politike socialne varnosti ob-
čanov
Letna stopnja rasti bo v nrastniški občini znašala ■ °koli 13,5 %, število za- f Roslenih naj bi se vsako leto H povečevalo za približno 0,9 0 1 ^ % Zanimivo je, da predvidevajo znaten porast v Storilnosti, ki bi morala naraščati okoli 13% vsako *f°: . Veliko nameravajo
storiti za izboljšanje strokovne usposobljenosti že zaposlenih in zaposliti nove strokovnjake.
Vsa podjetja bodo v sred- B njeročnem obdobju vložila -znatna sredstva, lastna in » bančna za nadaljnjo modernizacijo obratov in naprav.
zvezi s tem poudarjajo/da 8re za takšne investicijske naložbe, ki bodo omogočale P°leg povečevanja obsega gospodarjenja, predvsem ,e^ produktivnost in večje Količine blaga za izvoz.
ioTc0st izv°za naj bi leta . y'5 dosegla že okoli 6 milijonov dolarjev.
nja leta proizvajali več izdel-*°V’ ki. jih v tujini najlaže Prodajajo. Pri tem gre v prvi vrsti za razsvetljavno steklo, Katerega največji odjemalec postalo tržišče ZDA
7	rrzisce ZDA,
S^^bUke Nemčije in dežel ^m8*h zahodnih
razvojni pro-
Kontejnerji, palete in se kaj...
Z ustreznimi tečaji se delavci lahko naučijo ravnati z modernimi stroji in si
pridobe kvalifikacijo
hiška"Jnhx. odPlak- Hrast-
storiti v^mo-jC ?dločena
bi nrQVse ^ozne ukrepe, da
stmpliin?PČila nadaljnje za'
sredn-J nje ozračja in to v recnoJer°Čn!m Programu J tud" daPbUJarj,a' Računajo
Ljubljančani poznamo Javna skladišča v glavnem po tem, da tja vozi avtobus mestnega prometa, sedmica, in da so tam sldadišča. Verjetno pa jih je veliko manj, ki bi vedeli, daje to delovna organizacija s prek dva tisoč zaposlenimi - od tega jih dela 395 v samih Javnih skladiščih, ostali pa so ..raztreseni" po skladiščih, ki jih imajo v najemu delovne organizacije, kot so Metalka, Astra, Dom in druge. Kompleks Javnih skladišč zajema 40 ha zemljišča, od tega je 125 tisdč kv. metrov pokritih skladiščnih površin ali petnajst hal. Podjetje ima v svojem voznem parku 36 viličarjev in štiri avtodvigala nosilnosti do petindvajset ton. Brutopro-dukt podjetja je znašal lani 45 milijonov 115 tisoč dinarjev.
To so podatki, ki zgovorno kažejo, da imamo opraviti z veliko delovno organizacijo. Zato smo obiskali ing. Franca Premka, vodjo enote OZD Javna Skladišča, da bi nam kaj več povedal o dejavnosti podjetja.
„Naša dejavnost je popolnoma uslužnostna in smo zelo odvisni od raznih sprememb, ki se dogajajo na tržišču. Na eni strani smo vezani na blagovne tokove, ki so usmetjeni k nam, na naše področje, na drugi strani pa na usluge pretovorne dejavnosti na širšem področju izven Javnih skladišč, ki jih nudimo. Tu gre predvsem za prevoz z našimi vozili, na področju Ljubljane pa pridi v poštev tudi skladiščenje," je dej a ing. Premk.
-	Kakšna so vaša področja dela?
„V glavnem sta dve področj
dela: uporabnikom nudimo skladi ščne prostore, dajemo jih v najem stranke pa same, s svojimi delavc organizirajo skladiščenje blaga. Dru ga oblika pa je sprejemanje blaga i varstvo od vseh, ki iščejo tovrstni usluge. Ostale dejavnosti so bol vzporedne in zgolj dopolnjujejo t dve glavni.
V zadnjem času opažamo ravno pri sprejemanju blaga v varstvo velike spremembe, v glavnem zavoljo vključevanja v organizacijo integralnega transporta."
-	Kaj je to integralni transport?
„Vse večji stroški transporta so v
zadnjem desetletju pripeljali do nove organizacije transporta, ki gre po načelu dostave „od vrat do vrat", to se pravi transport blaga od proizvajalca do kupca."
-	Omenili ste spremembe zavoljo vključevanja v organizacijo integralnega transporta. Za kakšne spremembe gre?
„Na kratko! Opravljanje naših uslug se sedaj širi"
-	V kakšnem smislu?
„Če hočemo ostati v blagovnih tokovih, o katerih sva prej govorila, potem se moramo vanje vključiti na ta način, da ob že obstoječih skladiščnih kapacitetah organiziramo kontejnerski terminal s potrebno mehanizacijo. Na ta način lahko sledimo normalnemu vključevanju v integralni transport."
— Za kaj gre pri kontejnerskem terminalu?
„V njem se zbirajo kontejnerji, to so večje embalažne enote, jekleni zaboji, dolgi do 12 metrov in nosilnosti 30 ton. Z dvigali jih raztovarjamo in natovarjamo na tovornjake ali železniške vagone. V kontejnerskem terminalu opravimo tudi uvozno in izvozno carinjenje polnih kontejnerjev ter eventualna druga pomožna opravila."
— Koliko ljudi dela pri tem?
„Vseh skupaj je okrog 90, ki pa ne delajo samo na kontejnerjih. Fizično delo je minimalno, delavec je le upravljalec mehanizacije in v tem je tudi velika bodočnost kontejnerjev."
- Koliko kontejnerjev sprejme terminal?
breastvo n ohranitev svežine in vitalnosti
»Kontejnerski terminal ima 30 tisoč kv metrov površine, torej najmanj 150, saj gredo trije eden vrh drugega. Če bi povedali v tonah, potem je to od 1200 do 1350 ton, ker je vsak kontejner naložen s poprečno osmimi do devetimi tonami blaga."
- Koliko časa porabijo delavci za razkladanje kontejnerja?
„Ker je vse mehanizirano le osem do deset minut! Če pa bi prišlo
blago kako drugače, bi za to trije delavci porabili dve uri. Povedati pa moram, da kontejnerji vključujejo obvezno uporabo palet, ki imajo veliko prednost."
— V čem se kaže ta prednost?
»Palete skupaj z viličarjem izključujejo fizično delo delavcev in omogočajo boljšo izkoriščenost prostorov. Palete se namreč nalagajo druga na drugo."
Ing. Franc Premk je med drugim povedal, da so se na osnovi pogovorov z delavci v Javnih skladiščih odločili, da bodo nabavili potrebno mehanizacijo, kakor tudi, da bodo uvedli še nove oblike dela, ki se pojavljajo pri vključevanju v integralni transport.
Na koncu nas je zanimalo še, če uvedba mehanizacije vpliva na zmanjšanje števila delavcev. Ing. Premk je povedal, da ne, saj fizičnim delavcem z ustreznimi tečaji dajejo možnosti, da se naučijo upravljati z mehanizacijo in da tako dobijo ustrezno kvalifikacijo.
In ko smo si potem ogledovali kontejnerski terminal in postopek razkladanja, smo se prepričali, da je pred kontejnerji res bodočnost -bodočnost, ki se je v Javnih skladiščih zavedajo in je ne zanemarjajo.
Za rudnik urana
Predstavniki Geološkega zavoda Ljubljana in Savskih elektrarn so minulo soboto v Gorenji vasi podpisali pogodbo o skupni naložbi v izgradnji rudnika urana Zirovski vrh in o nadaljnjem sodelovanju pri njegovem izkoriščanju. Za aktiviranje rudnika bo potrebnih 220 milijonov dinarjev, omenjeni organizaciji pa bosta zagotovili vsaka po polovico potrebnih sredstev.
Predvideno je, da bo rudnik urana lahko začel redno obratovati v letu 1976. Tedaj bo zaposloval 550 delavcev in bo največja delovna organizacija v Poljanski dolini.
6000 dodatnih števcev
V	tovarni Iskra — Elektromehanika Kranj so proizvodnji števcev električne energije namenili tudi vse proste sobote v novembru in decembru. S tem bodo lahko izdelali 6000 dodatnih števcev, in to predvsem trofaznih dvotarifnih, po katerih je največje povpraševanje, po izjavah nekaterih grad benih podjetij pa je njihovo pomanjkanje celo ovira za naselitev številnih dograjenih stanovanj.
V	Iskri bodo letos izdelali 580 tisoč števcev, od tega nad 300 tisoč za domači trg, kar je znatno več, kot bo v državi novih stanovanj. Primanjkuje jih zaradi hitrega prehoda na nočni tok ob vse močnejši uporabi gospodinjskih strojev in ogrevalnih naprav, zaradi česar je povpraševanje po dvotarifnih števcih nenormalno visoko.
POPRAVEK
Ko smo v zadnji številki Delavske enotnosti pisali o steklarjih iz Rogaške Slatine, se je v sestavek prikradla neljuba napaka:
.. . najnižji osebni dohodek v prvih devetih mesecih letos ni bil 1500 dinarjev, temveč 1150 dinarjev. In ta osebni dohodek bodo sedaj dvignili še za 100 dinarjev. Prosimo bralce, zlasti pa kolektiv rogaških steklarjev, da nam pomoto oprostijo.	Uredništvo



■

-
^7 k
n f - j j
§ /• Lm
: m mmw -
r 'r.\\ vs.,5«
3J|X' ‘iaSBa'
> l 1
m 4*	Sm '■flSk'.
m V \ \
• m vm- \
\ ifc.

-
asm* M. ^ ■
Mm
■saBi-
HB
ii
- v
W*!m -■ si. x
B;- vte*-
..


ac,r.	’	' - '

bs	* ■ .. -
V

Vf.
Tu utripa srce velikega 2300-članskega kolektiva ...

Novi stroj za proizvodnjo azbest cementnih cevi — ponos tovarne
/
KOLEKTIV SALONITA - ANHOVO ZELO RESNO MISLI NA GRADNJO NOVE AMBULANTE,
V KATERI NAJ BI BIL MED DRUGIM TUDI GINEKOLOŠKI DISPANZER IN POVRHU SE LEKARNA
Vse poti vodijo v Anhovo
Nedvomno šteje ta kolektiv med tiste delovne organizacije, kjer mislijo razen na jutri tudi na danes, in kjer delavci ne žive le od obljub, češ, zategnimo pas, čez čas bo že bolje!
Dolina Soče. Ena naših najlepših dolin, ki jo na leto obišče na deset in deset tisoče domačih in tujih turistov. Res, težko bi našel podobno, prav tako lepo...
In v tej (jplini, ne daleč od Kanala, ležijo Deskle in Anhovo, kjer delajo in živijo anhovski cementarji. Blizu 2300 jih je...
Na delo v tovarno prihajajo od vsepovsod. Od blizu in od daleč. Celo iz Brd, Livka, Drež-nice ... Razdalje so velike, toda tovarna je pripravljena žrtvovati vse, da ima dovolj delavcev, da uspešno uresničuje svoje načrte.
Sploh so si v Salonitu vedno prizadevali, da bi se delavec dobro počutil, da bi vsi zaposleni živeli, kot morajo živeti ljudje, ki pošteno in trdo delajo.
Veliko so na tem področju že napravili. Ponekod še škripa, marsikaj pa je še v načrtih.
SNUBIMO JIH OD VSEPOVSOD"
„Naša družina je velika in človek bi dejal — precej pisana ...,“ pripovedujejo cementarji. „Veste, koliko ljudi se voz;i na delo? Kar 1200! Od kod vse? Prav od povsod. Veliko iz Goriških brd. Ne boste verjeli,., toda nekateri prihajajo vsak dan v tovarno z visokih hribov nad Kobaridom. Veste,
kako daleč je to ,..? “
Res je. Sogovorniki niso pretiravali. Več kot pol kolektiva prihaja vsak dan na delo z avtobusom, motorjem, osebnim avtomobilom ..., kar tovarno veliko stane. Na leto več kot milijon novih dinarjev. In to še po lanskih cenah. Kaj bo šele jutri...
„Tu se borimo za ljudi. Potrebujemo jih več, kot jih imamo, zato jih snubimo od vsepovsod. Tudi iz oddaljenih hribov, kamor človek le malokdaj zaide ...,“ razlaga Valentin Jež, direktor splošnega sektorja. „Tako se vozijo delavci v Anhovo tudi iz Baške grape, pa iz Kobarida, Drežnice, Livka in drugih hribov. Pomagamo si z desetimi lastnimi avtobusnimi linijami...“
POTREBUJEJO DRUG DRUGEGA
„Tam, kjer so hribi za kolesa avtobusa prehudi, prevažajo naše delavce kombiji.”
„Tudi pozimi...? “
„Vsak dan, tudi, ko zemljo prekrije debela snežna odeja."
,Jn koliko mora odšteti skupnost za „najdražje“ vozače? “, sem radoveden.
„Te številke so vrtoglavo visoke in lahko povem le to, da imamo v nekaterih primerih čisto izgubo. Toda, ljudi potrebujemo, pa naj bo prevoz na
delo še tako drag ...“
Drugače ne gre: tovarna potrebuje delavce in ljudje potrebujejo tovarno. In če ne bi bilo pripravljenosti odrekanja na obeh straneh, potlej po vsej verjetnosti danes ne bi pisali o industrijskem gigantu iz Anhovega.
PRAZNA VREČA NE STOJI POKONCI
V tovarni, kjer delajo cement, še posebno dobro vedo, da prazna vreča ne stoji pokonci. Želijo pa, da bi ljudje ne le stali pokonci, ampak delali kvalitetno in hitro, da bi bila produktivnost na zahodnoevropski ravni.
In, če se ponekod pri nas še borijo proti popivanju v zgodnjih jutranjih urah, si v Salonitu prizadevajo ne le, da bi imeli delavci dobro urejeno svojo kuhinjo, ampak da bi bili topli obroki tako okusni in obenem tako poceni, da v tovarni ne bi bilo človeka, ki bi se jim odrekel.
Lani je vložil Salonit težke denarce v modernizacijo svoje kuhinje in menze. Denar ni bil vržen proč. Sodobna kuhinja z 32 zaposlenimi uspešno skrbi za to, da nihče v tovarni ni lačen, da imajo delavci vseh treh izmen toplo hrano. Tudi ponoči ...
KDO PRAVI,
DA NI VEČ PROBLEMOV?
„Res, za veliko večino naših ljudi je glede prehrane dobro poskrbljeno. Za zajtrk je potrebno odšteti 1,50 dinarja, za malico 2 dinarja in za kosilo 7 dinarjev, če bi vse skupaj sešteli, bi naneslo za tri obroke komaj dobrih 10 dinarjev. To je seveda malo, če upoštevamo kvaliteto in možnost izbire ...,“ vedo povedati v Salonitu.
Ker več verjamem svojim očem kot besedam, sem z Edijem Staničem, članom velikega kolektiva, tudi sam obiskal menzo. Priznam, videl sem to, kar sem slišal.
„Za zajtrk ni kdove koliko interesa, je še prezgodaj...,“ mi povedo v kuhinji. „Malcajo pa praktično vsi...“
,Jn kaj skuhate za malco? “
„Izbira je precejšnja. Več toplih in več hladnih obrokov. Veste, ljudji je veliko, zato je tudi okusov veliko. Vse dobite pri nas, od jogurta, najrazličnejših sendvičev, pa do zrezka s prikuho ah klobase z zeljem. Kar si kdo želi...“
In to za dva dinarja.
No, prav vsem se ne godi tako dobro. Tisti, ki delajo na oddaljenih delovnih mestnih, nisto tako zelo zadovoljni. Včasih se hrana že shladi, preden
So vsi kazalci na pravem mestu?
Od budnosti delavca pri stroju je v največji meri odvisna kvaliteta izdelka
V laboratoriju stalno preizkušajo kvaliteto surovin in izdelkov
lili
pride na krožnik. Človek pa si tako želi nekaj toplega. Posebno, če dela na primer v kamnolomu.
„Na oddaljena delovna mesta dovažamo hrano z vozički oziroma na precej nesodoben način. Seveda s tem nismo zadovoljni. Zato se trudimo, da bi kar najhitreje rešili ta problem. Poskrbeli bomo za sodobnejši transport. Nove vozičke smo že kupili...“ zvem od Valentina Ježa.
NOVA AMBULANTA IN SANACIJA DELOVNIH POGOJEV
Proizvodnja cementa je bila in je za zdravje še vedno po svoje problematična. Azbestni prah, huda vlaga in še marsikaj, kar je povezano z delom v cementarni, sili ljudi k dobro organizirani preventivi.
„Letno opravimo najmanj 1300 preventivnih pregledov...," razlagajo v Salonitu, pravkar pripravljamo nov spisek delovnih mest, ki utegnejo biti zdravju škodljiva. Veste, v minulih letih se je pri nas marsikaj spremenilo ...“
,Jmate torej svojo ambulanto? “
Jmamo. Vendar je zastarela in ne dohaja več naših potreb. Mesečno opravi blizu 2200 pregledov, to pa je za sedanje pogoje dela le malce preveč. Zato
smo se odločili za gradnjo nov® ambulante. Pravzaprav se bom0 šele odločili, kajti zadnjo besedo bo imel seveda naš delavski svet. Finančni projekt j® pripravljen, čakamo le še n® skupni „da“. Ob tem naj p°' vemo, da bo v okviru nov® ambulante deloval tudi ginek°' loški dispanzer. V Salonitu j® zaposlenih namreč več kot 700 žensk____“
To pa še ni vse. Nova ambU' lan ta bo imela tudi lekarn0: tako da bo zares popolna. N°vl prostori bodo seveda dobr°' došli tudi zobni ambulanti S®! lonita, ki ne posluje v najb°ti rožnatih pogojih.
V obeh ambulantah tovarn^ je danes zaposlenih 6 ljudi, P? leg tega pa dela v podjetju s medicinska sestra, ki n®P° sredno skrbi za preventivo 01 higieno.
Kot že rečeno: tudi na te ^ področju čaka samouprav0 organe Salonita še veliko nal°B' V ospredje pa nedvomno sil1 dve: gradnja nove ambulant® sanacija delovnih pogojev. Za drugo nalogo so vse potreb . meritve že opravljene in na vr je druga faza, to je izd®10 ustreznega sanacijskega P
Ne.gre, da bi puščah letajjj leta ljudi v nezdravih delov.^ pogojih, poudarjajo v Salom
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
NA OBISKU PRI OBRTNEM PODJETJU TAPETNIK V MARIBORU
»Tapetnik« zna najti svoj prostor
Lanski poslovni uspeh: s tridesetimi zaposlenimi pet milijonov dinarjev • širjenje dejavnosti od obrtnih storitev na serijsko proizvodnjo • Skrb za strokovno usposobljenost delavcev
Pred enaindvajsetimi leti je bil le odlok takratnega mestnega ljudskega odbora Maribor o ustanovitvi družbenega obrtne-§a podjetja, danes je ,,Tapet-uik“ s 30 zaposlenimi, petimi milijoni letnega prometa in razvejano dejavnostjo, razširjeno P° vsem mariborskem okolišu.
V resnici je težko povedati kaj o skromnem obrtnem podjetju, ^ skorajda ni dejavnosti, P je ne bi katero drugo podjetje opravljalo v večjem obsegu ali bolje organizirano. Ni podatka, ob katerem bi bil površen bralec navdušen: ,,Poglej, kakšni rezultati dela.“
. Vendar „Tapetnik“ je podjetje, o katerem velja spregovoriti nekaj besed, zapisati nekaj podatkov. Predvsem o dobrem gospodarjenju, o širjenju Poslovne dejavnosti, o dobrih odnosih v kolektivu, o tem, kako skrbijo za strokovnost zaposlenih, o uspešni socialni politiki podjetja ...
Ključ
razvoja
tovarna glinice in
ALUMINIJA ,,BORIS KIDRIČ11 tz Kidričevega praznuje te dni 18. obletnico obstoja. V minulem obdobju je tovarna, ki je _ zgrajena za proizvodnjo do
15.000	ton aluminija in 45.000 t°n glinice letno, ob velikih na-porih kolektiva in seveda po-moci ^še družbene skupnosti - ^ - eno povečala svoje proizvodne zmogljivosti. Danes1 so v Ki-
dnčevem zmožni izdelati prek 40 000 ton aluminija in nrek
120.000	ton glinice. P
Koiektiv je tako v minulih le-h Uipesno reseval kljuko vpra-Sjuije svojega obstoja in razvoja T ,tn°dernizacijo proizvodnje, okrat pa je ponovno pred odlo-“n® obdobjem. Potrebna je nova modernizacija, oziroma re-onstrukcija dela proizvodnega Postopka. Od uspešnega uresni-evanja zastavljene rekonstruk-J® j®> P<> besedah ADOLFA jMJA, predsednika central-"e'=a delavskega sveta, odvisen nadaljnji razvoj podjetja.
, ”^ak nam lastna sredstva ne do zadoščala za uresničitev azvojnih načrtov,“ je dejal tov. °S1- Potrebovali bomo krepko Pomoč družbe.11
-R.
J
TEŽAK ZAČETEK - USPEŠNO NADALJEVANJE
Podjetje je bilo ustanovljeno, kot smo zapisali, po odloku MLO Maribor. Direktor STANKO ŠNAJDER, ki je takrat dobil nehvaležno nalogo, da skoraj dobesedno iz nič ustvari obrtno podjetje, je pripovedo-
PREDVSEM Z LASTNIMI MOČMI
Pri Tapetniku zelo skrbijo za strokovno usposobljenost zaposlenih. Le nekaj delavcev je priučenih, vsi ostali so vsaj kvalificirani. V podjetju sodijo, da je za uspeh pri vsakem poslu odločihrega pomena prav stro-
Kolektiv se tudi dobro zaveda, da so v času gospodarskih težav, nehkvidnosti itd., sila pomembna lastna sredstva. Zato so se odločili za nekaj manjše osebne dohodke, kot bi jih sicer lahko imeli in si tako ustvarili potrebne sklade.
„Vsako posojilo je drago,"
Oblazinjanje pohištva je bila prva dejavnost podjetja, še danes pa prinaša dobršen del dohodka
val o začetnih težavah, o težavah z ljudmi, delovnimi prostori, z opremo.
Prva leta se je Tapetnik ukvarjal predvsem z dekoracijo prostorov — montiranjem zaves in z oblazinjanjem pohištva. Kasneje, ko so zaposlili nekaj novih strokovno usposobljenih delavcev, so se v podjetju lotili tudi polaganja plastičnih in tekstilnih talnih oblog ter obnavljanja prevlek avtomobilskih sedežev.
Polaganje talnih oblog in montiranje zaves sta še danes najmočnejši dejavnosti Tapetnika.
„Kajpak je dekoriranje prostorov povezano z določenim poslovnim tveganjem," p ra vi direktor Šnajder. ,.Vendar iščemo delo na tako širokem območju, da nam ga ne manjka."
Kolektiv Tapetnika se je odločil, da bo letos povečal obseg svoje dejavnosti. V načrtu imajo serijsko proizvodnjo posebnega vzmetnega posteljnega vložka, ki naj bi nadomestil dosedanje trde podlage za jogi vzmetnice. Kupili pa so tudi opremo za čiščenje tekstilnih podov.
kovna usposobljenost. Tako so ekipo, ki je prevzela montiranje zaves po nekem švicarskem sistemu, poslali na prakso v Švico, nekatere pa na tečaj, ki je bil na Bledu.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
RAVNE na Koroškem
ČESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU VSEMU ČLANSTVU ZVEZE SINDIKATOV V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM MEŽIŠKE DOLINE, PRIDRUŽUJE PA SE TUDI ČESTITKAM OB JUBILEJU
»DELAVSKE ENOTNOSTI«.
Šivilje imajo vedno polne roke dela
pravijo pri Tapetniku, „zato najraje računamo le z lastnimi sred stvi."
Seveda povsem brez posojil le ni šlo, saj seje podjetje dobro opremilo s potrebnim orodjem
obrtjo in velikimi podjetji, poleg tega pa nenehno stoji na trdnih tleh glede lastnih zmožnosti pri širjenju dejavnosti in razvoju podjetja.
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
in stroji, zgradih pa so si tudi nove prostore.
Beseda je tekla še o osebnih dohodkih, ki se vrte blizu slovenskega poprečja, o uspešnem reševanju stanovanjskih problemov zaposlenih in nemara še o čem^kar pa v okvir tega zapisa ne sodi.
Od kolektiva Tapetnika smo se poslovili v prepričanju, da je skrivnost poslovnega uspeha in razvoja podjetja prav preprosta. Podjetje sije znalo poiskati svoj življenjski prostor med drobno
vNAA/\AA»WW'AAZVW'yWVWWV\AAA/'y\AAZ/'/'/'/šAAAAA/“^>/V\AAAAA<
Za praznik republike -29. november čestitamo vsem članom osnovnih organizacij sindikata in vsem delovnim ljudem Mislinjske doline.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET SLOVENJ GRADEC
ČESTITAMO TUDI »DELAVSKI ENOTNOSTI«
ZA NJEN JUBILEJ!
VvWWWV'>/'sA/WWWWW'y\/'y'y'yV'/V\AA/WV'yWVWWVVW'^VW\ ^VWywWW'>AAAAA/'yWWVWW\AAAAAAAAAAA'W\AAAAZWV'W'>A,
A/W\^v'yWWNAA/\A/V'>NAA/\AAAAAA/V'yVVVVVW\AAyV*'VVWWVWVVV*7VVWWW1. <
) \AAAAAA/'yVVV-yiyWVWW\r*VWWVW\AyV>y'«Aywv\AAAAVWWVWWW\^«^VWVWWWWWWWV’
TOVARNA MUTA, S.O.P.O. podjetja GORENJE Tovarne gospodinjske opreme Velenje, Muta
TEL 87 230-233 - TELEX 33257 YU LIMUTA
PROIZVODI:
•	poljedelsko orodje, odkovki, orodje za vrtičkarje, mala
•	kmetijska mehanizacija, ulitki sive litine za motorno in-
•	dustrijo, elektro industrijo in strojegradnjo, kovinska či-
•	stilna sredstva in mlevska telesa za cementno industrijo
ČESTITA ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
DES
ZDRUŽENO PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE SLOVENIJE
ELEKTRO GORICA
NOVA GORICA, Erjavčeva 22 z enotami:
- Gorica, Koper, Sežana, Tolmin
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
/\cyi>AAAAr/VW\.'VVvV\A/W‘^V\A.'V,yiyWWW^ S
STRAN 11
7 DNI V SINDIKATIH
V SOLIDARNOSTNI AKCIJI
V tej in v naslednjih številkah Delavske enotnosti bomo objavili seznam vseh	vplačnikov	v	republiški
solidarnostni sklad za pomoč prizadeti	severovzhodni
Sloveniji, in to po dnevih vplačil.
Republiški svet ZSS in gospodarska zbornica se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujeta vsem za razumevanje in izkazano pomoč.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ljubljanska banka, podružnica Domžale	979,20
Občinsko sodišče v Domžalah	662,40
Veterinarski zavod, Domžale	376,60
Osnovna šola Mengeš, Mengeš	1.548,10
Osnovna šola Jurij Vega, Moravče	942,95
VVZ občine, Domžale	764,90
Komunalno gospodarstvo, Mengeš	106,30
Osnovna šola Josip Broz Tito, Domžale	1.171,10
Slaščičarna „Bistrica“, Domžale	1.000,00
Izolirka, Ljubljana	25.000,00
Tkanina, Ljubljana	10.000,00
TŠ za KMRLP, Ljubljana	4.600,00
Dijaški dom, Novo mesto	500,00
Milavec Jožica, 1. maja 3, Sežana	15,35
Grmek Alfonz, Vojkova 2, Sežana	32,05
Merkur, PE Železnina, Radovljica	4.000,00
Veterinarska postaja, Škofja Loka	500,00
Osnovna šola „Ljubo Šercer", Loče	1.350,75
Gost. podj. Jelen, Slovenske Konjice	1.138,65
„Okus“, Radlje ob Dravi	7.000,00
Skupščina občine, Radlje ob Dravi	2.000,00
„Intes“, Dravski magazin, Radlje ob Dravi	3.500,00
Zavod Postojnske jame, Postojna	9.077,70
VZ v Preddvoru	1.500,00
Dravske elektrarne, Maribor	27.864,50
Zavod za urbanizem, Maribor	522,40
Plinarna-vodovod, Celje	4.314,35
»Kovinotehna", Celje	42,05
Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana	28.000,00
»Iskra", zavod za avtomatizacijo, Ljubljana	40.000,00
4. OKTOBRA	
Magistrat, Ljubljana	2.079,75
Savske elektrarne, HE Moste Žirovnica	1.986,65
Savske elektrarne, enota Medvode	1.914,70
Osnovna šola Vlada Miklavca Ljubljana-Vrhovci	1.368,40
Pohištveno mizarstvo, Ljubljana	843,10
Knjigoveznica in tiskarna VZ Janeza Levca, Ljubljana	354,00
Geodetska uprava SRS, Ljubljana	836,80
Gradbeno podjetje »Megrad", Ljubljana	26.381,20
Obrat družb, standarda »Megrad", Ljubljana	1.067,15
Savske elektrarne, enota Kleče	2.334,00
Komunalno podjetje »Živilski trgi", Ljubljana	1.059,10
Podjetje za PTT promet, Ljubljana	138,55
»Kovina", Ljubljana	3.179,70
DU Ljubljana-Šentvid	250,00
Akademija za likovno umetnost, Ljubljana	1.870,00
Prodajalna ,,Universale“, Domžale	295,25
Skupščina občine Domžale	50,00
Gozdno gospodarstvo Brežice	3.053,90
Kmetijska zadruga Ribnica	72,75
Uprava javne varnosti, Maribor	20,35
Gostinsko podjetje restavracija »Pošta", Celje	984,25
Občinsko javno tožilstvo, Celje	441,35
Ljudska knjižnica, Ormož	40,00
Osnovna šola Ormož	2.440,30
Osnovna šola Velika Nedelja	'	1.180,10
Gorišku muzej, Nova Gorica, grad Kromberk	395,05
Osnovna šola, Šempeter	2.742,00
Grosist Gorica, SOZD Branik	802,30
Osnovna šola, Podvelka	916,75
Lekarna, Tolmin	585,20
»Avtoprevoz", Šempeter v Sav. dolini	487,75
Kovačič Dragica, plast, izd., Novo mesto	22,00
^Kovačič Franc, plast izd. Novo mesto	58,00
Glasbena šola, Gornja Radgona	196,55
Albert Čibej, Postojna	50,00
5»
*
*
Z
*
+
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
*
*
*
S
t
s
*
*
*
*
*
*
*
z
*
*
*
*
*
t
*
t
i
\
*
i
J
4
\
\
4
i
4
4
\
4
A
PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE
O uresničevanje sporazumov, najnižjih
in najvišjih OD
Pri kalkulirctnju sredstev za vrednotenje dela družbenih dejavnosti v letu 1973 predvideti sredstva v višini, ki bo zagotavljala stoodstotno realizacijo ___	samoupravnih sporazumov
Seja plenuma RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti, ki je bila v soboto, 18. novembra, v Ljubljani, je razen polnoštevilne udeležbe značilna tudi zavoljo burne in nekajurne razprave o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora. V tej razpravi se je pokazalo, da za mnoge kar drži ugotovitev predsednika republiškega odbora tega sindikata Vinka Kastelica, ki jo je izrekel v uvodni besedi, da namreč delavci niso seznanjeni niti s svojimi samoupravnimi sporazumi, kaj šele z osnovnimi smernicami obeh družbenih dogovorov (za gospodarske in družbene dejavnosti). Čeprav so razpravljali o tem že tako rekoč post festum, kajti spremembe so bile že sprejete, je bilo v razpravi slišati tudi proteste, kako je mogoče, da so sindikati pred dvema letoma vztrajali, da mora biti najnižji mesečni osebni dohodek tisoč dinarjev, sedaj pa kot sopodpisniki družbenega dogovora pristajamo na devetsto dinarjev. To pa zlasti prizadene vse tipično proračunske ustanove, na primer sodišča, kjer dohodka ne morejo prelivati od višjih na nižje, že sedaj pa najnižji niso dosegali tisoč dinarjev.
Da. temu le ni čisto tako, so pojasnili na seji, hkrati pa ugotovili, da so sredstva javnega obveščanja vnesla med ljudi zmedo, ker so bile dopolnitve družbenih dogovorov preslabo obrazložene. Morda res, vendar pa moramo povedati, da smo v Delavski enotnosti vse dopolnitve vemo zapisali in jih tudi na široko obrazložili. Končno pa je tekla o tem tudi razprava na zadnjem plenumu republiškega sveta Zveze sindikatov, o kateri smo obširno poročali.
Kakorkoli že, se je vendar o konkretnih primerih razprav'in predlogov, ki so jih dali delavci sindikata družbenih dejavnosti „na terenu", tako v Celju, kot tudi drugod, tudi razprava na plenumu republiškega odbora tega sindikata utirila v predvideni dnevni red, in pravzaprav na osrednjo točko, o kateri naj bi razpravljal plenum: uresničevanje samoupravnih sporazumov in predlogi za financiranje družbenih dejavnosti v prihodnjem letu.
Člani plenuma so se dogovorili, da bodo predlagali tudi drugim strokovnim sindikatom, naj jih podprejo v odločitvi, da bi o vseh izplačilih osebnih dohodkov nad 6.000 dinarjev razpravljali delavski sveti in ugotovili, ali so izplačila v skladu s pre-
ciziranimi kriteriji nagrajevanja po delu.
Kaj pa, če takih kriterijev v delovnih skupnostih nimajo? Potem jih bodo pač morali precizirati in zapisati v samoupravne akte - v pravilnike o nagrajevanju - denar pa dotlej zadržati. S tem bi po mnenju članov plenuma RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti dosegli dvoje: „Izpilili“ bi merila nagrajevanja po delu, od vseh tistih, ki dobro in pošteno delajo, pa bi odvrnili sum in jih soočili s tistimi, ki z lahkoto dobivajo visoke osebne dohodke. Zavoljo vsega tega bo republiški odbor tega sindikata vztrajal, da se pri izreku soglasij k samoupravnim sporazumom doseže taka merila za najvišje osebne dohodke, ki ne bodo presegla 6.000 dinarjev, doda pa se lahko le toliko, kolikor je ugotovljena s preciznimi merili uspešnost nad Normalo.
Ob tem so na plenumu še sklenili, da bodo dali zakonsko iniciativo, da se spremeni predpis o žiro računih občanov. Vsi dohodki, honorarji itd. naj bi se po novem zaposlenim izplačevali preko njihovih delovnih organizacij, ne glede na to, kje so si jih prislužili. Seveda pa so ob tem sklepu člani republiškega odbora, vedoč, da se predpisi spreminjajo zelo počasi, tudi poudarili, da bo dolžnost sindikatov, da s politično akcijo dosežejo v delovnih organizacijah družbenih dejavnosti ne samo
delavsko kontrolo ob izplačevanju osebnih dohodkov, temveč tudi spoštovanje sklepa plenuma glede izplačevanja najvišjih osebnih dohodkov.
Kar zadeva dopolnitev obeh splošnih družbenih dogovorov glede najnižjih kalkulativnih osebnih dohodkov, ki jih lahko podpisniki samoupravnih sporazumov povečajo za 100 dinarjev mesečno, in sicer prvi dve skupini, so ponovno na plenumu razložili, da se najnižji osebni dohodek za normalen delovni uspeh poveča od 800 na 900 dinarjev mesečno, pri tem pa je seveda treba dodati zraven še faktor stimulacije, pogoje dela itd. Razen tega bodo v družbenih dejavnostih lahko vkalku-lirali višji znesek za regresiranje družbene prehrane od sedanjih 50
\/sy^v/^y^yy\/^y^vry^y\/v^AAAAA/^AAAA4y\AAAAAA/VVsAAAAAy\AAAZ^AAz^/y\AA/'v^/^AAAAA/\/^AAAAA/^A/V'^A/VW'v^A/'yV^AAAAAAA^y v'\AVV'V'V’'vX/*vVWW\AA
©JAVOR
POSLOVALNICE:
LJUBLJANA,
Milana Majcna 6, telefon 3167 56 ZAGREB,
Kata Dumboviča 11, telefon 56 2145 BEOGRAD,
Gospodara Vučiča 169, telefon 413316 SPLIT, Spinčičeva 19, telefon 41 924
LESNA INDUSTRIJA ,PIVKA' SLOVENIJA
NAŠ PROIZVODNI PROGRAM
VEZAN LES:
KOSOVNO POHIŠTVO:
#	stoli, mize, obešalne stene,
#	omare, omarice za čevlje,
® zidne obloge v vseh vrstah lesa,
#	kavči, stolčki, fotelji, — NOVO ® pisarniške garniture — NOVO
FURNIRJI:
#	vseh vrst domači in uvoženi
NOVO
sedeži in naslonjala raznih oblik, vezane plošče, plošče za čolne, mizarske panel plošče,
oplemenitene vezane plošče in panel plošče, gradbene opažne plošče, ladijski pod
ŽAGAN LES:
vseh vrst iglavcev, listavcev in eksotičnih vrst lesa
na 60 dinmjev mesečno. Treba pa je vedeti, so poudarili v razpravi na plenumu, da resolucija o smernicah ekonomske politike SR Slovenije za leto 1972 izrecno navaja, naj bo sklad osebnih dohodkov manjši od nominalne rasti družbenega proizvoda. Tudi sindikati smo se opredelili za to in zavoljo tega ni bilo mogoče izvesti drugačne valorizacije, zaradi podražitev, kot je bila predlagana. Če bi ravnali dmgače, bi to pomenilo, da zavestno podiramo dogovorjena razmerja v času, ko si prizadevamo za stabilizacijo gospodarskih gibanj. Prav gotovo pa je najpomembnejše, da se sindikati zavzemajo za to, da bi se, kjerkoli je možno, v okviru popravljenega družbenega dogovora najprej dvignili zaslužki delavcev z najnižjimi dohodki.
Člani plenuma RO sindikata družbenih dejavnosti so na seji odločno podprli dosledno izvajanje samoupravnih sporazumov in zahtevali, da se tudi sankcije za neizpolnjevanje sporazumov v družbenem dogovora jasno opredelijo in potem tudi izvajajo. Učinkovitosti vseh sklepov pa ne bo, če se tudi sindikati družbenih dejavnosti ne bodo organizirali na vseh nivojih in se vključili v delo, če člani sindikatov ne bodo dobro informirani in če strokovne službe ne bodo odigrale tiste vloge, ki bi jo morale.
Pri kalkuliranju sredstev za vrednotenje dela družbenih dejavnosti v letu 1973 naj se predvidijo sredstva za osebne dohodke v višini, ki bo zagotavljala stoodstotno realizacijo samoupravnih sporazumov. Poleg sredstev za kalkulativne osebne dohodke je treba v bilancah sredstev za financiranje družbenih dejavnosti za leto 1973 zagotoviti nadomestilo za faktor stimulacije, ki ga bo predvidoma v letu 1973 realiziralo gospodarstvo in ugotovljeno zaostajanje osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih na račun faktorja stimulacije v letu 1972. Razen tega so na plenumu zahtevali, naj se podpisniki splošnega družbenega dogovora čim-prej izrečejo o valorizaciji kalkulativnih osebnih dohodkov in osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, ker je to eden pomembnih elementov kalkulacije sredstev za prihodnje leto. Razen tega je treba zagotoviti sredstva za sklade skupne porabe in tolikšna sredstva za materialne izdatke — upoštevajoč gibanje cen - da bo zagotovljena nemotena dejavnost v delovnih organizacijah družbenih služb. Na plenumu so še posebej opozorili na problem amortizacije v družbenih dejavnostih, ki se obračunava po starih nerealnih stopnjah, in na problem stanovanjske izgradnje.
Člani plenuma RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti so na sobotni seji razrešili podpredsednika tega sindikata Slavka Grčarja in se mu zahvalili za njegovo ustvarjalno in požrtvovalno delo. Slavko Grčar je bil namreč že v oktobru izvoljen za tajnika republiškega sveta in za predsednika komisije za organizacijsko in kadrovsko politiko pri RS
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
Solidar-
nost
znova
potrjena!
Izid referenduma za enako zdravstveno varstvo delavcev in kmetov minulo nedeljo in ponedeljek jo znova potrdil naš globok čut solidarnosti in našo pripravljenost, da težave skupaj razrešujemo. To je samo nadaljevanje tradicij, tolikokrat izpričanih med vojno in po vojni, ko sta delavec in kmet družno nosila breme borbe in obnove domovine na svojih ramenih.
Seveda pa je uspeli referendum, ki pomeni tudi podporo politiki, ki jo je zastavila III. konferenca ZKS o socialnem razlikovanju, le prva etapa na poti, kako resnično zagotoviti enako zdravstveno varstvo vseh prebivalcev.
Druga in naslednja etape so, kako zagotoviti dobro in učinkovito, pa nenazadnje tudi glede sredstev racionalno zdravstveno varstvo. Tudi v mnogih od teh etap bodo morali sodelovati zavarovanci in samoupravno tet prav tako odgovorno, kot minulo nedeljo in ponedeljek, cdločati o tem, kaj urediti prej, kaj pa lahko počaka za nekaj časa. Vedno je namreč treba usklajati želje s potrebami in vse skupaj t možnostmi
S samoupravnimi akti skupnosti bo sedaj potrebno opredeliti ne le pravice in dolžnosti zavarovancev, temveč tudi zasnovati organizacijo skupnosti tako, de bodo prišli kar najbolj do veljave usklajeni interesi zavarovancev.
In, če smo prej govorili tudi o nepogrešljivem računanju z možnostmi, potem je ena od prvenstvenih nalog samouprave zavarovancev in ostalih partnerjev, da preudarno razmislijo o določitvi in obremenitvi virov financiranja in usmerjanje denarja za zdravstvo. Več dela, pomeni tudi več sredstev, vendar je pri tem trebe - tako kot v sedanjem trenutku povsod - ne enkrat, temveč dvakrat obrniti vsak dinar, da bo kar najbolje izkoriščen. To pa bo doseženo le, če se bo tudi zdravstvene služba organizirala tako, de zaradi povečanega obsege dela ne bodo slabše možnosti zdravstvenega varstvo zavarovancev.
' Dela do 1. januarja 1973, ko naj bi začele združene skupnosti zdravstvenega var- / stva delavcev in kmetov poslovati, torej ne manjka. Ker pa nas do takrat loči le & dober mesec in ker so naloge zahtevne, je tembolj poj membno, da z delom ne odlašamo niti en sam dan!
N. LUZAB
V TREH LETIH ^
V Šaleški dolini so se že spomladi leta 1970, med prvimi pri nas, odl?4% i bodo s prispevkom občanov - plačevali ga bodo 5 let, in sicer v viš^^jj
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
WWWWVVWWWWVW'AAAACy,VW>yV7WVV'vVVWW' AAAZV'-A^V\AAAAAA^>/V'yyv\AAAAZVW\A/vVVW'AA/V7VW'vAZ'vVW'vr'yWWV'VWW’\A
da bodo s prispevkom občanov
od osebnih dohodkov - ter z združevanjem sredstev delovnih organu razrešili najpomembnejše naloge na negospodarskem področju. Odločih, se predvsem še za gradnjo novih vzgojnovarstvenih ustanov in šol, zdravsn nih, kulturnih in društvenih domov ter za modernizacijo cest, ki povezuj J Velenje in Šoštanj z okoliškimi krajL Doslej je bilo zgrajenih iz sreds ■ posebnega sklada za negospodarske naložbe že 20 raznih objektov v skup vrednosti okrog 35 milijonov dinarjev.	.
V letu 1973 bodo zbrali v vlenju v skladu za negospodarske naloz . blizu 35 milijonov dinarjev, od tega okrog 6,5« milijona din s sanl0£ta spevkom občanov. Nekaj denarja bodo pofabili za plačilo anuitet za n® posojila, drugo pa bodo dali za dograditev zdravstvenega doma ', c ®sta-poslopja tehniških šol Šolskega centra ter za novo vzgojnovarstveno z3 novo. Tudi nekaj novih gradenj bo, tako za kulturo, posebno šolo >j! a občinsko sodišče, če bo zagotovljena soudeležba republike. Nadaljcva V bodo tudi z akcijo urejanja in modernizacije cest. V Šaleški doliniracu [javi da bodo petletni program negospodarskih naložb, ki so ga sprejeli ob vp J ^ krajevnega samoprispevka občanov, uresničili že ob koncu prihodnjega ^
Kdo odstopa sredstva posebnim izobraževalnim skupnostim
c
V programskih smernicah za svoj 8. kongres se sindikati zavzelo za izpopolnitev sistema samoupravljanja v negospodarskih dejavnostih. V tem smislu se zavzemajo za ustanavljanje samoupravah interesnih skupnosti, ki „morajo biti mesto usklajevanja različ-°*h potreb v skladu s politiko, ki je dogovoijena v družbenih načrtih ... Interesne skupnosti morajo biti organizirane tako, da hodo omogočale čimbolj neposredno izražanje interesov delavcev v TOZD“!	težko odločati, kje upoštevati
Takšna so načelna stališča
sindikatov — kako to načelo uresničiti v praksi, pa je seveda težje vprašanje. Težko pred-Vsem zato, ker v Sloveniji še nimamo izdelanih predlogov in dokumentacije, na osnovi katerih bi se lahko odločali za konkretne rešitve. Osnutek predlogu za družbenoekonomske odnose, ki ga je pripravila posebna skupina za pripravo dokumenta o razvoju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji, nakazuje prve možne modele uresničevanja novih odnosov za Področje strokovnega izobraževanja. Osnutek predvideva tri variante bodoče organiziranosti izobraževalnih skupnosti. Prva varianta so tako imenovane posebne izobraževalne skupnosti, ki bi se organizirale za tisti del strokovnega izobraževanja, ki je specifično za določeno dejavnost oziroma TOZD, ki bi se združevale v tako interesno skupnost (npr. ŽTP, PTT, pomorski promet, gozdarstvo in eventualno zdravstvo). Druga varianta izobraževalnih skupnosti bi bile tako imenovane strokovne izobraževalne skupnosti, ki bi bile organizirane prav tako na osnovi panoge, ki je glavni porabnik določenih kadrov. Ker pa se ti kadri običajno zaposlujejo tudi v drugih panogah, bi tudi TOZZD iz dru-gih panog morale prispevati del sredstev za izobraževanje teh k^rov jn sorazmerno temu ueležu sodelovati v upravljanju s sredstvi in pri programiranju oziroma planiranju izobraževanja teh kadrov. Za izobraževanje kadrov, ki jih potrebujejo vse panoge (npr. ekonomisti, administrativni kadri) ter kadrov, ki še ne dajo dokončnega poklica (npr. gimnazije), pa bi se organizirale regionalne skupnosti. Tudi v teh skupnostih bi tule zastopane TOZD z določe-nega območja.
Modeli, ki jih nakazuje ta osnutek, so nedvomno osnova, na kateri bi bilo možno izdelati onkretni predlog za celotno organizacijo izobraževalnih in-eresnih skupnosti v Sloveniji, ^cveda pa bi morali zato iz-. ati potrebno dokumentacijo jn finančne izračune, na osnovi aterih bi se lahko odločali za takšno ali drugačno organizacijsko rešitev. Brez konkretnih Podatkov in argumentov se je
prvo, kje drugo in kje tretjo varianto.
Republiška izobraževalna skupnost je v želji, da bi pospešila ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti, pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebnih izobraževalnih skupnosti. Predlagajo namreč, da bi panoge, za katere so bili že pred dvema letoma ustanovljeni odbori, podpisale s TOZD sporazum o ustanovitvi PIS. (Taki odbori so bdi ustanovljeni za: ŽTP, metalurško in grafično stroko). RIS bi tem skupnostim prepustila sredstva, ki jih TOZD
plačujejo za financiranje tistih šol, ki bi jih s samoupravnimi sporazumi v bodoče prevzele posebne izobraževalne skupnosti. Razen teh odstopljenih sredstev pa bi TOZD samoupravno lahko namenile še dodatna sredstva za potrebe izobraževanja lastnih strokovnih kadrov. Tudi ta predlog RIS, kolikor je zanimiv in kaže dobro voljo za to, da se pospeši ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti, je, žal, pomanjkljiv. Predvsem menimo, da je težko parcialno izdvajati le nekaj panog, ne da bi imeli izdelano celotno zgradbo bodoče organiziranosti interesnih skupnosti od posebnih do republiške skupnosti na področju izobraževanja. Republiški odbori sindikatov delavcev posameznih dejavnosti so mnenja, da je razen predlaganih šest posebnih izobraževanih skupnosti možno
takoj ustanoviti tudi druge.
Prav tako je vprašljiv predlagani pristop k ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti. Kdo odstopa sredstva PIS? Ah ni normalneje, da se TOZD sporazumevajo o tem, koliko sredstev bodo izdvajale posebni izobraževalni skupnosti za skupno dogovorjeni program izobraževanja svojih kadrov, koliko za financiranje izobraže-valnja kadrov, ki so skupni več panogam oziroma vsem TOZD. Republiška izobraževalna skupnost bo morala imeti v bodoče povsem drugačno vlogo: ne bo ona odstopala pooblastil in sredstev PIS, temveč obratno, PIS se bodo skupaj dogovarjale, katere naloge bo skupno za vse opravljala RIS in koliko sredstev ji bodo za opravljanje teh nalog odstopale posebne izobraževalne skupnosti.
T.B.
Bodo sindikati pristali?
Težnje ravnateljev osnovnih šol v predlaganih spremembah samoupravnih sporazumov o čim višjih osebnih dohodkih niso usklajene s hotenji šolskih
kolektivov
Delovni -kolektivi osnovnih kreten, tako, kot je bil jasen in šol so upravičeno pričakovali konkreten novi predlog. Zdi se spremembo prvotnega besedila mi, da so vse postavke v členu samoupravnega sporazuma, saj 8. sprejemljive, realne in nujne, je več postavk vzbujalo nezado- razen kar zadeva ravnatelje in voljstvo. Ko smo pred kratkim njihove pomočnike.
dobili predloge sprememb samoupravnega sporazuma, ki je bil rok kratek, tako da vseh predlogov skoraj ni bilo mogoče temeljito pretehtati in o njih razmisliti. Hitrih odločitev o stvareh, ki zaradi svojega značaja in pomena zadevajo celotne kolektive šol, pa, vsaj po mojem, ne gre enostavno sprejemati ah odklanjati brez predhodnega temeljitega razmisleka.
Kolektivi so torej predlog prejeh, ga pretresali na bolj ah manj demokratičen način, odvisno pač od ravnateljev, koliko so le-ti pristopni za razpravo, ko zadeva tudi nje same, in koliko imajo utrjen odnos do samoupravljanja v šoh.
Ker so nekatere tendence novega predloga jasne, se mi zdi, da je prav, če o tem povem tudi svoje mnenje, ki pa ni samo moje, pač pa ga delim s kolektivom, ki mu pripadam, in verjetno še z marsikom, ki je imel priložnost predlog sprememb samoupravnega sporazuma videti in razpravljati o njem.
Skušal bom biti jasen in kon-
Po novem naj bi vsem ravnateljem in njihovim pomočnikom enostavno priznali visoko izobrazbo, seveda s tem, da bi jim odbili tistih nekaj raztegljivih (in skrčljivih) odstotkov zaradi dejansko manjkajoče izobrazbe.
Temu oporekam iz sledečih razlogov:
1.	Takšen predlog ni v skladu z zakonom, kjer je jasno zapisano, da mora imeti ravnatelj pogoje za učitelja na osnovni šoli. Torej je ravnatelj lahko tudi nekdo, ki ima samo srednjo izobrazbo in ni nujno, da ima višjo ah visoko izobrazbo. Iz tega sledi, naj ima tudi osnovno postavko za osebne dohodke tisto, ki mu po izobrazbi pripada.
2.	Takšen predlog ni pošten (namenoma sem uporabil besedo pošten, čeprav bi jo lahko zamenjal za milejšo) v odnosu do tistih učiteljev, ki so si pridobili svojo izobrazbo s trdim delom in študijem na višjih in visokih šolah. Tudi ravnatelji, ki nimajo visoke izobrazbe, bi si jo lahko že pridobili, kot si jo je
Nemogoče je soglašati
• Odgovor republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavno*
sti Slovenije
^ žell° uredništva Delavske enotnosti je re- drugih samoupravnih sporazumih na področju - “ lški °dbor Sindikata delavcev družbenih de- družbenih dejavnosti. Izhajajoč s tega stališča je vnosti SlOVenije odgovoril tovarišu Zvonku razumljivo nemogoče soglašati s predlogom sind k PlSCU članka P°d naslovom „Ali bodo sprememb, ki je bil v javni razpravi in o katerem mou ^	na predlagane spremembe sa- govori tudi avtor članka.
va . pravnega sporazuma11, objavljamo posredo- Naj povemo še to, da novi predlog, o katerem 'u odgovor:	bosta razpravljala v začetku meseca decembra
redsedstvo republiškega odbora Sindikata predsedstvo RO in izvršni odbor za vzgojo in
Bavcev družbenih dejavnosti Slovenije je že za- izobraževanje, upošteva že opisano stališče sin-svoje stahšče tudi do vrednotenja delov-
riš Rus in mnoge osnovne sindikalne organizacije v šolskih kolektivih. O konkretnih stališčih do vseh sprememb bomo obvestih članstvo v hstu Prosvetni delavec.
RO SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE
ni svole stahšče tudi do vrednotenja delov- dikata.ki je v bistvu enako, kot predlagajo tavali mest ravnatelja osnovne šole. Smatra da je ri5 R,,<! in mnnpp m"™np sindikalne nrmniza-
Ija T meS1° ravnatelja in pomočnika ravnate-velik° reDn,° vredu°riti s številom točk glede na Preš T S°ie’ pr* čemer najvišja vrednost ne bi denih 40 % Vrednosti na število točk, predvi-dob Za ^0vna mesta z visoko izobrazbo. Po-na rešitev je uveljavljena tudi v nekaterih
pridobilo tohko drugih, ki so tudi zaposleni in angažirani vsepovsod - tako na šolah kot tudi v gospodarstvu.
3.	Takšen predlog ni pravilen tudi glede na tiste učitelje, ki si morajo do decembra 1974 pridobiti višjo izobrazbo s študijem in jim ne bo nihče nič podaril, kar jim glede na njihovo izobrazbo in na pogoje, v katerih delajo, ne pripada.
4.	Takšen predlog ni sprejemljiv tudi zato, ker nimamo zakona, ki bi nalagal ravnateljem in njihovim pomočnikom, da bi si v določenem roku morali pridobiti visoko izobrazbo. Zadnji čas pa bi tudi že bil, da zakonodajalci tudi na to nekoliko pomishjo, če so že mislili na učitelja, ki uči v razredu.
Če ravnatelji in njihovi pomočniki mishjo, da zavoljo svoje družbene pomembnosti in predvsem dela, ki ga opravljajo na šoli (saj zato tudi dobijo osebni dohodek), zaslužijo tohko več kot učitelji v razredu, ki dejansko spravljajo v življenje to, kar od šole dmžba zahteva, naj se bore za večje funkcijske ali položajne dodatke. Višje do-iodke glede na izobrazbo pa raj dobi tisti, ki si je tako iz-ibrazbo v resnici tudi pridobil.
Jasno mi je, kje tiči osnovni vzrok za takšen predlog. Ker so izraženi dodatki ravnateljev glede na število oddelkov v odstotkih od osnovnih postavk (torej od osnovnega števila točk, ki je odvisno od izobrazbe) je bilo ;reba ravnatelje izenačiti, da bi lil ta, imenujmo ga položajni Jodatek, na enakih šolah enak. Toda, zakaj ni komisija, ki je sestavljala predlog sprememb samoupravnega sporazuma, enostavno predvidela fiksno število točk glede na število oddelkov? Tako bi se rešila očitkov.
Vem, tovariši ravnatelji, zameril sem se vam s tem pisanjem in mi bo kdo očital najmanj nevoščljivost, če ne bo odkril še globjega vzroka in morda celo takšnih ah drugačnih deviacij. Kakor hoče! Vem le to, da bi bil tako pridobljen denar zelo blizu tistim neupra-vičljivim dohodkom, o katerih je zadnje čase tohko govorjenja in pisanja. Res je, tako pridobljenega denarja ne bi bilo veliko, komaj nekaj deset starih tisočakov. Toda, tu gre za načelo.
ZVONKO RUS
S SEJE CK ZK SLOVENIJE
Nepravična odbera za šolske klopi
Centralni komite ZKS je na svoji 30. seji, ki je bila v četrtek 23. novembra; v osrednji točki dnevnega reda razpravljal o enem glavnih področij boja za večji vpliv delavskega razreda v naši družbi - o idejnopolitičnih vprašanjih vzgoje jn izobraževanja. Iz gradiv, pripravljenih za razpravo, uvodne besede in obširne razprave smo tokrat odbrali predvsem tiste ugotovitve in ocene, ki se nanašajo na izobraževanje delavcev v gospodarstvu in na težave, ki jih morata premagovati delavska in kmečka mladina, ko se prebijata do večje strokovne in splošne dmžbene razgledanosti.
Po oceni CK ZKS je bila aktivnost komunistov, ki delajo v Zvezi sindikatov Slovenije, na vzgojno-izobraževalnem področju v zadnjem času uspešna, usmerjena pa prvenstveno v ustvarjanje pogojev za doseganje osnovne splošne izobrazbe zaposlenih, zmanjšanje osipa v rednih osnovnih šolah in h kvalitetnejšemu družbeno-ekonomskemu in strokovnemu izobraževanju zaposlenih. Čeprav se postopoma izboljšuje odstotek zaposlenih, ki si pridobivajo osnovnošolsko izobrazbo v šolah za odrasle (z 2453 v letu 1968 na 3288 vpisanih v letu 1971), je to število glede na neugodno izobrazbeno stmkturo zaposlenih še vedno zelo nizko. Akcijski program za hitrejše vključevanje zaposlenih v osnovno šolanje, ki sta ga letos spomladi sprejela republiška konferenca ZSS in republiška konferenca ZMS, predstavlja sicer izredno pomembno pobudo v sklopu prizadevanj za čim hitrejše spreminjanje sedanjih neugodnih razmerij v izobraževalni strukturi zaposlenih, vendar aktivnosti in pobudam Zveze sindikatov Slovenije na republiški ravni ni sledila ustrezna akcija sindikalnih in vseh organizacij v občinah, tako da to področje izobraževanja še naprej precej zaostaja za družbenimi potrebami.
Izobraževanje v delovnih organizacijah je pri nas edino izobraževalno področje, ki ga nihče redno in sistematsko ne proučuje. Prav zato je v razvoju tega izobraževanja v posameznih delovnih organizacijah veliko samorastništva in še več odprtih vprašanj, izven delovnih organizacij pa mnogo nejasnosti tako glede organizacije kot tudi glede vsebine in kakovosti takšnega izobraževanja.
Analiza izobraževanja v delovnih organizacijah, ki jo je lani naredil Zavod za šolstvo SRS, kaže, da ima izobraževalni center ah službo le 30 delovnih organizacij, medtem ko je v republiki nad 200 podjetij, ki imajo več kot 500 zaposlenih. Skoraj nobeno izmed podjetij z manj kot 500 zaposlenimi pa notranjega izobraževanja sploh nima.
Popolnoma jasno je, da brez ustrezne organizacijske oblike ter zadostnega števila ljudi za organizacijo in izvedbo izobraževanja ni mogoče pričakovati napredka v izobraževanju posamezne delovne organizacije.
Do večje strokovne in splošne izobrazbe pa se ne prebijajo težko le zaposleni, ampak tudi delavska in kmečka mladina.
Že pred 3. sejo konference ZKS o socialnem razlikovanju je CK ZKS poudaril, da je eden najpomembnejših vzrokov socialnih razlik v neenakih možnostih, ki jih imajo delavski in kmečki otroci že ob vpisu v šolo. Uspeh otrok v osnovni šoli je tesno povezan z materialno in kulturno ravnijo družine, z razvitostjo okolja, v katerem živi, in predvsem z vzgojo, ki jo je otrok deležen v predšolskem obdobju. Predšolska vzgoja je pri nas, kljub doseženim uspehom z malo šolo, zelo slabo razvita. V predšolske vzgojnovarstvene ustanove je vključenih še vedno manj kot 12% otrok, tako da s tem podatkom ostajamo na enem zadnjih mest v Evropi. Povrhu pa je v teh ustanovah manj delavskih in kmečkih kot usluž-benskih otrok.
Vprašanja socialne strukture šolske mladine se še posebej zaostrujejo v srednji šoli z dajanjem prednosti gimnaziji kot šoh za oblikovanje pretežno intelektualne elite in zapostavljanjem vseh oblik strokovnega in poklicnega šolstva, ki izobražuje delavski podmladek in kamor se v glavnem vpisujejo delavski in kmečki otroci. Takšna dvojnost, ki izrazito ločuje šolanje za intelektualne in delavske poklice ter negativna socialna selekcija nikakor ne krepita vloge delavskega razreda.
Na osnovi teh in drugih ugotovitev je CK ZKS sklenil, da morajo komunisti in organozacije ZKS v naslednjem obdobju posvetiti večjo pozornost kot doslej nadaljnji reformi vsebine in sistema vzgoje in izobraževanja, pri kateri se mora dosledno izražati socialno-razredna zasnovanost in marksistična usmerjenost vzgoje in izobraževanja, kakor tudi razvijanju samoupravnih odnosov v šolah, vzgojno-varstvenih ustanovah, delavskih univerzah, njihovemu čim bolj popolnemu povezovanju z neposrednim družbenim okoljem in samoupravnemu integriranju vzgoje in izobraževanja z vsemi ostalimi področji dmžbenega dela, razumljivo na podlagi amandmajskih konceptov o združenem delu.	\
V. B.
y\AA/,\AA^NAAAAA/WWWS/WV'AA/'/VWV‘>/'AA/W v >/WWWWWW\
' X / -
TRGOVSKO PODJETJE
zarja
MARIBOR
čestita za praznik republike 29. november!
^/vJvwwwvwwwwv'ywvwwwwwwwy\Aywwwvww\,
PODOBE
NAŠEGA
ČASA
— Kisel je letos! se skremži Tomaž ter si z dlanjo otre usta. - Premalo je bilo sonca; ni do kraja dozorelo!
-	Še takšnega si ne bova mogla privoščiti, če se bo vse še naprej tako dražilo, reče Peter in tudi srkne iz kozarca.
-	Vino se menda ja ne bo več, saj se je že.
-	Kaj se ve! Vse se draži, kakšne stvari tudi večkrat na leto.
-	Ampak zdaj bo vse drugače, veliko bolje.
-	A tako? Kdo ti je to povedal?
— Berem! Nisem takšen, kot ti, ki si srečen, če imaš za dva ded, a drugo te ne briga.
-	A kaj bereš takšnega, da te je tako pretreslo.
-	Veliko se zdaj piše takšnega, kar je vredno prebrati, brez skrbi, da se. A kar je glavno: vse tako kaže, da jo tokrat čarovnice ne bodo poceni zvozile..
-	Beži, beži! Še vselej doslej se je reklo, da se čarovnic ne sme loviti, ampak jih je treba pustiti pri miru. Tudi zdaj bo tako, boš videl.
-	Pa ne bo, če ti rečem! Kdor ima maslo na slavi, bo jrčal in pika.
— A kaj potem! Bo pa kje drugje na toplo sedel. Stara pesem!
— Nikamor več ne bo sedel, to je tisto. Ne samo to: vse, kar si je nabral, ko je bil na položaju, ali pa, ko je tajil davke, bo moral vrniti dmžbi.
-	Beži, beži! Ali se bodo morali tisti, ki so si v Portorožu, na Bledu in v Bohinju zgradili vile, izseliti i? družbenih stanovanj?
-	Izseliti, kako ne! Vse stanovanjske površine se bo
bliskih ustanov;' zavarovalnic, bank in sploh vsi uradniki, ne samo delavci kot doslej? Vsi tisti, ki so doslej dobivali stanovanja brez pologa lastnih sredstev? Le kako bodo to prenesli?
-	Kakor hočejo! Kako pa so lahko varčevali za stanovanja delavci, ki imajo precej nižje dohodke!?
-	Pa tisti ljudje, ki so iz občinskih pisarn še pravi čas zvedeli, kje vse se bo gradilo in so si nakupili veliko parcel v ljubljanskih predmest-
prišlo do valorizacije vseh takšnih kreditov. Vrniti, kako ne!
-	Po tvojem čarovnice zdaj nimajo dobrega spanja, ne?
-	Ne, nimajo!
-	Misliš, kaj, da se je začelo pred vsemi pragi zares pometati, ne?
-	Mislim, da se je. Skrajni čas!
— Jaz, veš, pa se ne dam tako hitro speljati na led kot ti. Nekaj slišiš, nekaj prebereš, pa si že ves v ognju. No-
-	Potem je pa treba voliti delavce v skupščino, ne!
-	Ja, tako je! Ampak kdaj. Šele ob prihodnjih volitvah. Zato pa ti pravim, da si idealist, če misliš, da je tale prepih čarovnice splašil Nekaj med njimi jih še naprej lepo govori o našem delavskem razredu, kar poslušaj, nekaj pa jih bo spet spregovorilo jutri, ko se bo temperatura nekoliko polegla
— Ne bo še polegla!
-	Bo se!
-	Ne bo se!
vključilo v stanovanjski '•maksimum.
-	Precej se jih je že zdaj odselilo v svoje hiše, družbena stanovanja pa so oddajali Res misliš, da tega ne bodo več smeli početi?
-	Res mislim!
-	Kakšna naivnost! No, kaj pa tisti, ki so poceni kupili družbene vile. Jih bodo dali nazaj ali bodo zanje plačali polno ceno?
-	Eno ali drugo!
-	Kaj pa dodeljevanje družbenih stanovanj? Ali misliš, da bodo po novem morali za stanovanje varčevati tudi uslužbenci repu-
jih, pod Pohorjem, na Bledu in v Bohinju, ob morju in še kje? Kdo jim bo pobral zaslužek?
-	Komisije!
-	Kakšne komisije?
-	Za ugotavljanje izvora premoženja.
-	Kaj pa, če so tudi sami člani takšnih komisij?
-	Takšne člane že mečejo ven.
— Oho, oho! Kako bo pa z brezobrestnimi krediti?, ki so jih določenim ljudem dajale banke na neskončno mnogo let? ALi jih bodo morali vrniti?
-	Časopisi pišejo, da bo
bena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Daj, staviva, da se jih bo veliko poskrilo! Staviš?
-	Kam se jih bo skrilo. Ljudje vse vidijo, ni se kam skriti.
-	Če ne drugim, za predpise in zakone.
-	Če je tako, je treba le zakone^ spremeniti, pa bo.
-	Že, že! A dokler ne bo v skupščinah delavcev, jim bo šlo to delo zelo počasi od rok. Si videl naš gospodarski zbor: sami direktorju Star pregovor pravi, da vrana vrani ne bo nikoli izkljuvala oči
— Bo se!
Zdi se mi da sta upokojenca, ki politizirata v kotu, že precej okajena, čeprav je cviček voden in lasel; nihče noče odnehati in dati prav ■sobesedniku. Tudi krčmarica postaja nemima, ker ju pozna, mene pa ne, in mi pravi - Oprostite, gospod, kadar se ga nabereta, rečeta tudi kakšno čez oblast, dm-gače pa sta poštena človeka.
Onima pa reče: - Ne pričkajta se, zapojta'raje kaj! Tako reče, čeprav piše nad vrati, da je petje in pse voditi v lokal prepovedano.
VINKO BLATNIK
»DRAVINJSKI
DOM«
SLOVENSKE
KONJICE
TRGOVSKO PODJETJE NA DROBNO —
NA DEBELO S TEKSTILNIMI IZDELKI
IN KONFEKCIJO, GALANTERIJO, ŠPECERIJO, ŽELEZNINO,
USNJEM
IN ČEVLJI,
GRADBENIM
MATERIALOM,
STAVBNIM
IN OSTALIM
POHIŠTVOM,
KNJIGARNO
IN ELEKTRO
OPREMO
Toplo se priporočamo za obisk v naših trgovinah!
£ VSEM DELOVNIM % LJUDEM £ ČESTITAMO £ ZA PRAZNIK REPUBLIKE —
%	29. NOVEMBER!
[ Nagradna križanka
PRVA NAGRADA: 100.— dinarjev, 2. nagrada: 50,— dinaijev, 3. do 7. nagrada: po 10.— dinarjev.
Rešitve pošljite na naslov: ČZP Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/II do srede, 6. decembra 1972. Na ovojnico napišite »NAGRADNA KRIŽANKA“. Izid žrebanja bomo objavili v soboto, 9. decembra 1972.
DALJŠE
ČASOVNO
OBDOBJE
BESWL
r,moo
VERDIJEVA
OPEKA
VULKAN NA SICILIJI
TONE
K, RA n
tKTAJtiVEŽE
NESTRO-
KOVNJAK
KRAJE z. ENAKO MCQ0 ZEM.MA6Ma
VRELEC V RČS.SLflTiNI
PLUTO-
BLJU6LJ.W
ZRKLfflT

ČOSTiNSKI
DELAVEC


MED.ravvl ZA VNETJE Kit
Ljubljanski zvočl
ATWA
KARIMA
IAnez TRSI NA
VELI KATRE.
JAP, UKKA NA OTOKU
HIŠA v ■ UUBL7AN1
ZNAČILEN
PREDSTAV-
NIK
NEMŠKO:
NE
SIOi?\n f\ NASILNIH LjUbl
bDRIŠSt-V
AMFITEA-
TRU
ŽUŽELKA
FOSFOR.
pozitivno
NABIT SN, DELEC

UMETNOST.
SL06,
LtotoR®
STAREJŠI
ČEŠKI
VELEMC&T
IRIDIT
ZASTOP-
NICA
TUJA IN NAŠR ČRKO
VEL .ŠVEDSKA IND.TIRMR
RUTE NI 3
naglasi,
Ostrivci
strokovnjak ZA kolocijo
bODlC-fl
PRVAK
OSNOVNE
ZAKONIK
DRŽAVE
SORsu.1
RtŠ.ČOLN
FPM.MtSiO
NVUAL.
KROGLA
VRSTA
PREMOGA
Ž0EPLO
DVOJICA
SLAbO SADJE., KI SAMO ODPADE
MUČENIK
IND. MESTO NA IfeOVUt NDR , RS-oePpnzfa)
OKRASNA
SOBNA
Rastlina
OS.MMEK
IVAN v
družba w
]ATEOy/.
TOVARIŠEV
tumw
DOUNA
POD
JALOVCEM
VDOLBINA
V
ZIDU
SKUPINA
sEsrm tonov, EtJAkE
VR6PN0JSTI
REKA V SZ ,KJTEŠE Šteti KI VRV
STRAVINSKI
EPILEPSIJA
GOVEDI
DEL STAVBE ?OD ZEMLJO
0KRA1S, AMERIŠKO M. ime
SRBSKO M.IME
;oEWJEVA
MATI
DOMAcA
vprežna
ŽIVAL
TUJE
S, 1Mb
ARPtbSKJ
ZREfeEC
CERKVENI
Stolp

KUTINA
POLDRAG
KAMBhjRM
KftlCEDONti
Amper
41 (TKA TEMAUčA
iigrsle
m [Toiocnc
tovarna
stekla
MESTO V ITAL. MR. TEKAMO MUDIVA PlSlK
IDEAL
MORSKI
RAZBOJNIK
SUSRR
GLAS,
ZVOK
Slavno-
stna
PESEM
ROMAN
ALEKSEJ
TOLSTOJA
NtN.komponist |A Tj.STOL. (ERAM Z)
DOLOCrTEV
SMERI
Štros,
USTNI
upir
bajka,
Franka,
2S0DBA
oepaoi/iti
OS.ZAIMEk
BALTSKO
MORJE
VRSTA
cven-tcs
SWWiST|bj
Simoe/erKŽl
JbuucNO
LfiSBiLd'
ŽIVALSKA
MRŠfofcFl
IZLOČEK V USTIH
POZLTO PODE,STR-
Nl SC-C,
PER0C.I
LITIJ
OTROŠKO
OPRAVILO
SPODNJI DEL POSODE
ŠPORTNO
DRUŠTVO
OTOK OB SARDINIJI
POLOŽAJ
FlZ.ENOTA
ZA
delo
NAVADA,
0&IČA3
SLOV. PISAT
IEt&in)
ALFRED
NOBEL
NIZKA 011-SEMELfl RfOL
MESTO VSEI. FRANCIJI
TOVARNA V CELJU
MILAN
-HORVAT
MESTO V EPiku V GRČIJI
ČDST.lOKRl V LJUfcLJ.
SL. MESTO KENIJE
IMENIK VPISANIH SuiD.
VRSTA
MAMILA
RIŽEVO
ŽGATOt
MUSU M, 5CR
OARHDAz/t ' S/l N JE
LOVKO „ MATAČlC
LITER

bogato In vedno aktualno Izbiro otroške, moške In ženske konfekcije, modnega metrskega blaga, pletenin In visoko kvalitetne usnjene konfekcije In galanterije-
Bo trim steza v Mostecu res propadla?
DESET LET DELA
FERALIT IN JUTEKS
Polzela. Srečanje so'dobili igralci Feralita s 5:3. Vrstni red: 1. Feralit I., 2. Garant I., 3. Fera-lit II., 4. Juteks (Žalec), 5. Sigma. (Žalec) itd.
Na štiristeznem avtomatskem kegljišču pa je bilo tekmovanje v kegljanju. Nastopilo je 27 ekip. Naslov prvaka v kegljanju so osvojili"kegljači kolektiva Juteks, ki so podili največ kegljev. Vrstni red: 1. Juteks (Žalec), 517. 2. Tovarna nogavic Polzela 488, 3. Hmezad (Žalec) 482,4. Feralit (Žalec) 477, 5. Sigma (Žalec) 462 podrtih kegljev itd.
Zaključna prireditev s kulturnim programom, podelitev pokalov in nagrad bo v Šempetru, 16. decembra, v hmeljarskem
Konec minulega tedna je bila v Novem mestu prisrčna slovesnost. Občinski sindikalni svet in predstavniki večine delovnih organizacij so praznovali deset let dela na področju športa in rekreacije zaposlenih. Na gornjem posnetku: predsednik ObSS Adolf Šuštar izroča odličja zmagovalkam X. jubilejnih sindikalnih športnih iger.
Spodaj: predstavniki delovnih organizacij, ki so bik najuspešnejše v moški konkurenci (od kve: Lojze Jožef — Pionir, Slavko Dravinec — Novoteks in Jože Turk — IMV). Več o slovesnosti v Novem mestu in o načrtih občinskega sindikalnega sveta na športnem področju pa v prihodnji številki našega tednika. (Foto: S. Dokl)
Je posvet »Ekonomske vrednosti športne rekreacije v turizmu«
res uspel? _______
trim steze, toda čudi me, da je steza tako neurejena, da so nekatera mesta za športno udejstvovanje nemogoča, da se nekatera postavljena orodja zaradi preobremenjenosti že majejo in da nihče ne posuje blatnih odsekov.
Vsi, ki obiskujemo trim stezo, se z zaskrbljenostjo sprašujemo, koliko časa bo steza še vzdržala, če je ne bo nihče sproti popravljal. Ah mora res nekdo, ki upravlja ah bi moral upravljati s tem objektom, narediti toliko škode tisočim Ljubljančanom? Občina Šiška je dobila ta objekt, ki je trenutno najbolj obiskan v Ljubljani in daljni okolici. Ali občinski možje v Šiški ne vedo, kaj imajo v Mostecu? Na skici trim steze v Mostecu piše na zadnji strani
izpolnjevalnega kartončka: Občinska zveza za telesno kulturo Šiška. Sprašujem se, ah je to le neposrečena reklama ah pa ima ObZTK Šiška res kakšne zasluge, oziroma dolžnosti pri trim stezi. Prav tako pa me čudi nezainteresiranost športnega društva Ilirija, ki ima v svoji neposredni bližini prekrasen rekreacijski objekt.
Tudi komunalno podjetje Rast, ki je bilo tohko hvaljeno zaradi uspele postavitve trim steze, je sedaj dvignilo roke in dejalo: ,.Predragi Ljubljančani, zgradili smo vam trim stezo, žehmo vam veliko športnih-^ užitkov. Če boste hodih ob njej, bo ostala lepa, če ne boste uporabljali orodja, bo prav tako ostalo večno."
-ič
MODNA HIŠA
S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI
V Ljubljani skoraj ni človeka, ki ne bi obiskal ah vsaj vedel za trim stezo v Mostecu. Vsi hvalijo ta 'jzorčni objekt, vsi se tudi zavedamo, da je to najcenejša in najču-dovitejša telovadnica v naravi. Ah ni Prijetno rekreirati se na svežem zraku, v prijetni gozdni tišini in ttorda še nekoliko odmaknjeni od radovednih pogledov mimoidočih. Z gotovostjo lahko trdim, da je trim steza v Mostecu dosegla svoj namen, Omsk na njej pa je presegel vsa še tako optimistična predvidevanja.
. Ni bilo problem \po staviti ta ob-Nkt, ki dobro sluzi svojemu na-brenu. Veliko večji problem pa je stezo vzdrževati. Zelo razveseljivo da je obisk na stčzi mnogo večji, kot so strokovnjak/ sploh predvide-vali. Glede na tak p'veliko frekvenco Je razumljivo, da je marsikatero napravo nujno treba popraviti. Veliko J® že postaj, ki se komaj služijo svo-Jeniu namenu:
Sprašujem se, kdo je odgovoren za popravilo in vzdrževanje tega pre-P°trebnega objekta. Verjetno odgo-v°ra na to ne bom dobil, povem pa Vseeno, da se odgovorni za ta objekt tborajo zahvaliti veliki športni morali obiskovalcev, da objekt ni še veliko bolj poškodovan.
ki hodimo na trim stezo, se globoko zavedamo, kako vehkega P°mena je v današnjem tempu živ-Jenja tovrstna naprava v čisti in ne-°nesnaženi naravi. Ne morem in ne izreči še večje pohvale za ej°. prav tako pa tudi za izvedbo
SS-SS
melbrosia®
______Rld
iw b

nadaljevanju delavskih se je pomerilo 26 ekip v namiz-športnih iger v žalski občini so nem tenisu. Tekmovanje je pobile na sporedu še dve športni tekalo v dveh skupinah. V fi-panogi.	nalu sta gg srečali ekipi Feralita
V dvorani KK Hmezad Žalec I- in Tovarne pohištva Garant
ROJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN,
ROJEM DOBREGA NAKUPA
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
i
domu.
T. TAVČAR
Xx\xxx
xxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx%xxx%xxxxxxxxxxxxxxxxxx%xxxx^
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM in POTROŠNIKOM
čestita
Trgovsko podjetje za praznik
29. NOVEMBER
DAM REPV6UKE
N
A
$
XXXXXXXXXXXXXXxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv
V dnevnem tisku ste lahko prebrali poročila o delu simpozija, ki je pod okriljem UNESCA raziskoval in seznanjal strokovnjake Evrope, Afrike in Amerike z nalogami, ki čakajo turizem že sedaj, še bolj pa v bližnji in daljni prihodnosti, ko bo prostega časa še več.
Med tistimi, ki so spremljali delo simpozija, je bil tudi predsednik odbora za množični šport pri Zvezi za telesno kulturo Slovenije in družbeni delavec - Marjan Lenarčič. Ko sem ga prosil, da bi iz svojega zornega kota ocenil simpozij, je dejal, da ne more mimo dejstva, da je simpozij odprl množico pobud za obogatitev vsebine turističnega programa; potem pa je nadaljeval:
„Ob tem, ko lahko ugotovimo izreden razvoj turizma kot važne gospodarske panoge, razmišljam, kaj je pri nas storjenega za razvoj delavskega turizma in kakšne možnosti imajo naši delovni ljudje in mladina. Mislim, da smo pri nas za ta turizem napravili premalo, da je delavski turizem v nekakšni
krizi. Zmanjšujejo se razpoložljive kapacitete, mislim na domove delovnih organizacij, na zastarevanje opreme itd. Upadajo poslovni rezultati teh domov; v minulih letih zgrajene kapacitete odtujujejo v korist razvoja komercialnega turizma, deviznega turizma in zasebnega gostinstva.
Prav gotovo pri nas upadajo investicijska vlaganja in dotacije kolektivov ter druge oblike družbene pomoči za razvoj delavskega turizma in športne rekreacije.
Ko to premišljujem, vidim, kaj vse bi bilo treba storiti. Rešiti bi bilo treba nekaj sistemskih vprašanj: kategorizacijo, financiranje, itd. Potrebna bi bila modernizacija, združevanje materialnih, finančnih, tehničnih in drugih sredstev ter moči na osnovi družbenih dogovorov in sporazumevanja.
Vprašanje je tudi, kolikšen je vpliv delavskega razreda na politiko vlaganj v turizmu. Za koga gradimo in kdo uporablja moderne objekte v turističnih centrih? Pretežno so namenjeni deviznemu turizmu, ne pa našemu delovnemu človeku.
V svetu intenzivno premišljujejo o tem, da bo v doglednem času zmanjšan delavnik od sedmih ur na štiri in kake bodo namesto sedanjih šestih ali petih delovnih dni na teden vpeljali štiridnevni delovni teden; ta problem bo kmalu aktualen tudi pri nas. Kako bomo takrat pri nas izrabili prosti čas? Ali ga bomo bogatili organizirano ali pa bomo prepustili delovnega človeka stihijskemu udejstvovanju.	'j
Mislim, da bi morali v republiških okvirih prav zato posvetiti izredno pozornost športni rekreaciji na področju turizma. Vendar - kondicija sama ne sme biti v prvem planu. V prvi vrsti mora biti zdravje, zadovoljstvo, razvedrilo, aktiven počitek.
Če vrednotim spodbude simpozija s takega zornega kota, če bomo pri nas posvečali športni rekreaciji turizma naših delovnih ljudi več pozornosti, če ne bomo mislili samo na devizni turizem, temveč tudi na potrebe našega človeka -potem je simpozij uspel.
STANE UREK
Za spremembo sedimo za1 mizo. Skupaj. In se pogovorimo. Iskreno, prijateljsko. O čem? Denimo, o Delavski Enotnosti, ki je te dni praznovala 30-letnico in se ji je zazdelo, da ji vsaj nekaj poklonov za obletnico prijatelji ne bodo odrekli.
Dobro, pokloni sem ali tja, toda zakaj bi moral ravno ti (bralec) sodelovati v pogovoru? Veš, nekomu morava povedati na uho, da sva dobila novinarsko nalogo, ki se je bova spominjala vse življenje. Z mešanimi občutki. „Slišita, vidva, ki sta malo levo, desno,“ je dejal urednik (Bojan), ..povejta našim bralcem, kako pravzaprav nastaja Delavska Enotnost. Povejta skozi smeh, saj vendar praznujemo in smeh je navsezadnje najbližji resnici, pač zaradi občutka sproščenosti.
Tako, zdaj brez tvoje pomoči ne moreva več naprej. Urednik je namreč izjavil: „Vedita, da imata povsem proste roke! Samo, da bo iskreno!"
Na uho ti morava namreč povedati, da sva si najprej ogledala njegov uvodnik v prejšnji številki. Resen uvodnik, vendar prav tako blizu resnici, kakor naj bo najina pripoved skozi smeh.
Saj ni skrivnost, kar je napisal, vendar sam ne bo priznal, da se je zavlekel v samoto uredniške sobe in dobesedno klesal vsako črko:
„Za časnik trideset ni dolga doba. Včasih je bilo to komaj
Podpredsednik RO andikata delavcev industrije in rudarstva Srečko Mlinarič izroča predstavniku CZP Delavska enotnost plaketo Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije
Čeprav je res, da vsak novinar najmanj trikrat prebere svoj članek, je tiskana beseda nekaj povsem izjemnega. Poklicna radovednost nas zanese med tiskarje „Ljudsl^ * pravice", kjer z mešanimi občutki pričakamo prve izvode časopisa. Kdo bi se zmenil za to, da barve še niso posušene, bežen pogled po časopisnih straneh bi le moral dav odgovor na vprašanje, ki „grize“ prav vse: ,,Kako? Smo uspeli? Bolj ali manj? “ — Foto: A. AGNIČ
Resnica s kancem nasm eha
V

toliko, da se je izpovedala ena sama generacija. Toda v teh burnih časih seveda ni moglo in ne more biti tako. Zato s toliko večjim spoštovanjem zremo na minulih trideset let.. In potem naprej, dokler mu misel ni izzvenela v zaključnem akordu: „V tem je poslanstvo Delavske Enotnosti."
Uvodnik je pokazal vsakemu članu redakcije, ker se je zavedal, da gre za našo besedo. Vam, ob posebni priložnosti.
Saj ni treba verjeti, vendar sva ob tem spoznanju (namreč, da gre za našo besedo, našo pripoved skozi smeh) spogledala: „Zdaj sva pa tam!"
Ker sva pač hotela po bližnjici, sva povprašala kolege za nasvet.
Urednica Nena Luzar je bila odločna: ..Odlična ideja! Kolegi bodo šaljiva dejstva na svoj račun gotovo z razumevanjem sprejeli, vendar se zavedajta, da je obletnica časopisa, ki je nastal v najtežjih letih vojne in revolucije, resna in pomembna zadeva. DE je bila vseskozi delavska. Razumeta? Bralcev nikakor ne bo zabavalo, če povesta, da jemljem pomirjevalne tablete, kadar ravno vidva zamujata vse roke za oddajo rokopisov." (Seveda sva se z njo docela strinjala.)
Pri Milanu Govekarju sva kaj kmalu ugotovila, da se fant rad smeje, če le šale.ne namigujejo na njegovo čudovito lastnost, da se lahko naenkrat pogovarja po dveh telefonih, naenkrat kadi tudi po štiri cigarete (vsaka od cigaret ima občutek, da je „edina„) in ima kot nekdanji rekorder v hitri hoji tako hitrost v gibanju, da sam sebe
vika, če se sreča na hodniku.
Tudi Sonja Gašperšič ni imela nič proti humorističnemu pristopu k stvari, vendar je poudarila, da zaradi številnih družbenih obveznosti (samoupravljanje in sploh sestanki) ni docela prepričana, če ima realne možnosti, da pride v najino reportažo. Se posebej zato, ker je prepričana, da na račun kulture in šolstva (njena specialnost) ta čas ne bi kazalo zbijati šal.
Službeno in privatno športno navdahnjeni Andrej Ulaga naju je hotel prepričati, da je podvodni ribolov lahko zelo hvaležna tema za humoristično označevanje stvari, vendar sva se izogovorila, da bova o njegovem predlogu razmišljala, dokler v domu sindikatov ne urede primernega akvarija.
Milan Živkovič — po domače Živko, se je docela strinjal z najino usmeritvijo, ker mu je že od nekdaj jasno, da sva kvalitetna novinaija, če se le ne spuščava na področje turizma. (Glede kvalitete sva se z njim docela
strinjala, ker je izrekel mmenje nosilec odgovornih delovnih dolžnosti in tudi predsednik naše osnovne sindikalne organizacije).
Skoraj bi prezrla sekretarko redakcije Francko Gorjanc, kar bi utegnilo imeti nedogledne posledice za obstoj časopisa, saj nama v kritičnih trenutkih pomaga s pretežno učinkovito črno kavo in godrnjanjem, da prekoračenje zadnjih rokov za oddajo člankov ni preveč boleče.
Soočanje z resnico je bilo za naju, humorista po službeni dolžnosti, dokaj bridko: če sva že lahkomiselno obljubila, da bova napisala reportažo o DE danes, sva si morala priznati, da reportaže nikoli ne bova napisala, če se bova zanašala na recepte kolegov.
Dobro, kaj pa proste roke, ki sva jih dobila?
Je pač žalostna usoda humorista, ki si zaželi, da bi za rekreacijo postal skrajno resen gospodarski komentator. Pred to
grozljivo alternativo sva zbrala še zadnje moči in sklenila končno (brez nasvetov kolegov) razložiti, kako pravzaprav nastane Delavska enotnost.
V nevarne vode sva se podala kljub temu, da sva se dobro zavedala, kako je pisati o sebi najmanj tako težko, kakor bi zahtevah od kovača, da sam sebe podkuje.
Formalno DE nastane takrat,
ko stečejo kilometri papirja!	yvjuv „„ „„mvil„1JV,
skozi rotacijo. Resnici na ljubo, imajo to neprijetno lastnost, ** to pa je le-zadnji akord „melo- jjh je treba napisati. Kot sta1'
tančno zapiše v beležnico, da s* morebitni izgovori („Nisem v6 del, da bi moral to jaz napravi ti") že vnaprej onemogočeni.
Vizionarji seveda napovedv, jejo: „Ta številka bo pa neka!
posebnega", čeprav je gotoV®
samo to, da vse „visi v zraku
Nekateri bi utegnili reči, da F ravno v tej negotovosti čaj novinarskega poklica, vendar ’ redakciji DE prevladuje mnenj* da so važni predvsem živci, * jih je treba imeti dobro privez3 ne vsaj do četrtka dopoldne,* nastopi dan UŠ (urednike^ škarje). Do srede zvečer imafl1 namreč reporterji	„p ro^
roke", da se. po mih volji lah^ podimo po terenu in lovimo H3 črtovane intervjuje in rep0' taže, glose in komentarje, *
dije," ki se je začela najmanj teden dni prej na seji uredništva, polni idej, zamisli o prihodnji številki časopisa in ognjevitih razprav o tem, brez česa naši bralci lahko žive in kaj jim moramo nuditi^ da se ne bodo čutih ogoljufani za vpogled v tisto „bistveno“ v naši družbi.
Naposled je pomembno samo še to, da se v četrtek zvečer rodi generalni načrt za novo številko DE. Bojan si razporeditev delovnih dolžnosti tako na-
(novinarska) mačka si upava $ javiti, da lahko streseva član6; iz levega žepa, če se ti ravj3 urednik ..slučajno" ne prik3' nekje za hrbtom in poleg vsw izgovori še običajno četrtke; geslo: ..Fantje, če še ne veS^ naj bi izšli jutri in ne morda prihodnji teden!"
Je že tako, da so uredniki11 sploh znani šaljivci. Res pa f da nas šala, največkrat ostra3 neusmiljena in tudi ne prev* po pravilih lepega vedenja o° kovana, drži pokonci takrat, ™ dar nam je pri delti najteže 3 nas čas neusmiljeno pregafl)'
Saj res, čas! Neusmiljeni ' vražnik vsakega novinaija (N*,,
že „dviga glas", da sva pres^' ^	ePJ’
vosti). Torej bova poskušala
vse norme normalne potrpe*
hitro zaključiti improvizira^
mnHrmmnip n tpm Valen O™.
modrovanje o tem, kako p*.(, zaprav nastaja Delavska efl^
nost. Dobri nameni o zabav
zgodbici, kako nastaja časopl so se nama pa že zdavnaj p°°3 Morda se bo urednikov ob>.
sproščeno razlezel v za nem nasmehu, ko bo ob prih ^
nji obletnici DE morda le d° v roke sestavek, ki bo zna* j deti v čmo. Če si se pa kU^
Svečanosti ob 30. obletnici se je poleg številnih gostov udeležil tudi Mitja Ribičič, član predsedstva SFRJ (na sliki v pogovoru z Ivom Tavčarjem, podpredsednikom RS ZSS in Antejem Mahkoto,pomočnikom glavnega urednika Dela)
V prijetnem vzdušju so člani kolektiva Delavske enotnosti pokramljali s prijatelji in sodelavci, ki so se udeležili svečanosti. Danilo Domajnko in Milan Mirtič — odlikovanca-ob jubileju sta bila deležna čestitk svojih sotovarišev
vsemu lahko nasmehnil oh jini pripovedi, dragi br& „ nama bo - piscema, ki sva y gala pod težo bremena — nasmeh v tiho zadovoljstvo
IGO TRATNI^ j
1UU
ANDREJ ADiN
(
j
Slavnik koper
PROMETNO TURISTIČNO IN HOTELSKO PODJETJE
s samostojnimi organizacijami združenega dela
-	POTNIŠKI PROMET IN TURIZEM KOPER
-	HOTEL »GALEB« KOPER
-	HOTEL »TRIGLAV« KOPER
-	HOTEL »MANTOVA« VRHNIKA
-	HOTEL »BOR« ČRNI VRH
-	HOTEL »BELVEDERE« IZOLA
-	HOTEL »SREMIČ« KRŠKO
-	TURISTIČNA AGENCIJA »INEK-SLAVNIK« KOPER
-	INDUSTRIJA ARMIRANIH POLIESTROV »POLIMER« IZOLA
-	KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA »KEMOTEKS« KOPER
-	PROJEKTIVNI BIRO »STUDIO« IZOLA
S PRAZNUJE 22. NOVEMBRA V KRŠKEM S »DAN SLAVNIKA«
Samostojna organizacija združenega dela »SREMIČ« KRŠKO

■
Stoelan*i knUv^°moi?taža ^av* kt°s svoj petnajsti rojstni dan. P°stavil na m- * Je v petnajstih letih svojega obstoja trdno ®°*i. In ker im^vent*ar ga pestijo skromni proizvodni pro-^Ontažne mor? rr. rom<?ntaža v načrtu organizacijo polserijske
Pdhodnje feto^bo^plrič T ^ *<0*e*tt*v za novogradnjo. Že
z gradnjo novih poslovnih prostorov v
industrijski coni na Viču ob Tomažičevi ulici. Na posnetku: najnovejša komando-signalna omara za žitni silos PIK Novica, ki so jo delavci Elektromontaže te dni izročili naročniku. Vsako leto izdelajo v Elektromontaži večje število komandno-signalnih omar, vse seveda po naročilu, specializirali pa so se za živilsko industrijo. (Foto: A. Ul.)
Vsem članom Zveze sindikatov na področju občine Velenje, vsem članom vodstev Zveze sindikatov v občini ter vsem delovnim ljudem šaleške doline
čestita
za praznik republike - 29. november z željo, da bi tudi v prihodnje tako uspešno napredovali
OBČINSKI SINDIKALNI SVET VELENJE
Hkrati čestita »DELAVSKI ENOTNOSTI« ob 30-letnici izhajanja!
/0A
Kg/
KOMPAS
POSLOVALNICA MARIBOR
—	Prodaja vseh vrst voznih -kart za tu in inozemstvo
—	Posreduje potne liste
—	Letni oddih
Prireja izlete za tu in inozemstvo, za posameznike in kolektive
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
STRAN 17
'X
Občinski svet Zveze sindikatov Maribor
Občinska skupščina Maribor
Občinska konferenca ZKS Maribor.
Občinska konferenca SZDL Maribor
i
Občinska konferenca ZMS Maribor
Občinski odbor ZB Maribor
•V.
«v'
•r
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike 29. november!
OB 30-LETNICI DELAVSKE ENOTNOSTI ČESTITAJO:
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENSKE KONJICE
OBČINSKA KONFERENCA ZKS SLOVENSKE KONJICE
OBČINSKA KONFERENCA SZDL SLOVENSKE KONJICE
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER -IN JIM ŽELIMO ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV!
INA - PRERADA NAFTA LENDAVA
Proizvaja: naftne derivate, metanol, formalin, sintetične smole, penaste mase za toplotno izolacijo in opremo za globinsko vrtanje
Vsem bralcem Delavske enotnosti , čestitamo
za praznik republike!
Veletrgovina
Crr TANIN
Maribor
nudi
O v svojih prodajalnah in grosistič-
#	nih skladiščih veliko izbiro barv,
#	lakov in kemikalij; plastičnih
#	mas, usnja, kozmetike, vrvarskih
#	izdelkov, pralnih in čistilnih sred-
#	štev, galanterije in zidnih ter pod-
#	nih oblog vseh vrst.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO
ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER!
Se priporočamo!
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV LENDAVA OBČINSKA KONFERENCA ZKS LENDAVA OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENDAVA SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA OBČINSKA KONFERENCA ZMS LENDAVA OBČINSKI ODBOR ZB LENDAVA
Vsem delovnim ljudem čestitamo ob prazniku republike -29. novembru!

ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE, 29. NOVEMBER EN SE POSEBEJ OB 30-LBTNiICI IZHAJANJA DELAVSKE ENOTNOSTI!
MTT
MARIBOR
ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER!
vwvwwwwwvwv
PODJETJE ZA TEHNIČNO ZAŠČITNA DELA
MARIBOR, Tržaška cesta 44
izvršuje:
-	protikorozijsko zaščito železnih konstrukcij, plovnih objektov,
-	plastifikacijo, metalizacijo in
-	hidroizolacijo doma in v tujini.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!

KOMUNALNO
PODJETJE
VIČ - LJUBLJANA
čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november -in jim želi še veliko delovnih uspehov!
TOKO
DOMŽALE
Vsem delovnim ljudem čestitamo
za praznik republike -29. november!
Pridružujemo se čestitkam
i
ob 30-letnici Delavske enotnosti!
KMETIJSKA ZADRUGA RUŠE
Trg vstaje 4 — Ruše
—	kmetijstvo — lastna proizvodnja in kooperacija
—	avtoprevozništvo
—	odkup kmetijskih pridelkov
—	trgovina Zadružnik — Ruše
—	trgovina Reprodukcija — Limbuš
—	trgovina Sadje zelenjava — Ruše
—	hranilno kreditna služba
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM
ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
VARTEKS ODJELA
prodajalna št. 302 Ljubljana II
čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november!
TOVARNA VERIG LESCE
čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november!
TOVARNA MODNE KONFEKCIJE
MARIBOR, Pobreška c. 20
Vezenine yt4aribor
Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike - 29. november -tn jim želimo še veliko delovnih uspehov!
TOVARNA USNJA
UTOK
KAMNIK
Vsem delovnim ljudem čestitamo
za praznik republike -29. november -in se pridružujemo čestitkam ob 30-letnici Delavske enotnosti!
Industrijsko podjetje
METAL PLAST
RUŠE
62342 - Ruše
telefoni: (062) 76-105 in 76-221
brzojav: Metalplast Ruše
IZDELUJEMO IZDELKE IZ TERMOPLASTOV IN DUROPLASTOV ZA:
—	industrijo gospodinjskih aparatov,
—	industrijo jakega toka — elemente iz najkvalitetnejših termoplastov,
—	elemente za proizvodnjo raznih vrst akumulatorjev,
—	razne plastične artikle za široko potrošnjo,
Vsi proizvodi so visoko kvalitetni. Termoplastične izdelke po želji galvaniziramo.
Priporočamo se za naročila industrije in trgovske mreže.
Zagotavljamo solidno kvaliteto, hitro dobavo in ugodne cene.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29 NOVEMBER!

ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE
S.O.P.O.
ŽELEZARNA RAVNE
Tovarna plemenitih jekel RAVNE NA KOROŠKEM
IZDELUJEMO :
-	LITA
-	KOVANA IN
-	VALJANA JEKLA
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV NOVA GORICA SKUPŠČINA OBČINE NOVA GORICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS NOVA GORICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL NOVA GORICA OBČINSKA KONFERENCA ZMS NOVA GORICA OBČINSKI ODBOR ZB NOVA GORICA
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
[ AAAr^A/WVWW\AAA/WV/SAAA/WVWWWSAAryVWWWWWWWWW'AAAA/WWNA^A/WVWVA' 7
AVTOOBNOVA
MARIBOR
SERVIS
I G 2 O
OB PRAZNIKU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
podjetje za generalna, srednja in tekoča popravila avtomobilov
• opravljamo vse vrste popravil na vozilih TAM, generalni remont motorjev TAM po sistemu zamenjave, izvajamo usluge na vozilih mercedes, brušenje motorne gredi in valjev, obdelava zavornih bobnov, popravila vseh vrst agregatov motorjev in popravila na tlačilkah Bosch
ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBUKE - 29. NOVEMBER!

TOPLARNA
Ljubljana
-	proizvaja električno energijo,
-	proizvaja toplotno energijo in tehnološko paro za potrebe komunalnega gospodarstva Ljubljane,
-	prodaja pepel kot polnilni oziroma gradbeni material, destilirano vodo in kremenčev pesek, x
Ob dnevu republike čestitamo vsem občanom občine Murska Sobota in vsem delovnim ljudem!
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA OBČINSKI SINDIKALNI SVET MURSKA SOBOTA OBČINSKA ^KONFERENCA ZKS MURSKA SOBOTA OBČINSKA KONFERENCA SZDL MURSKA SOBOTA OBČINSKA KONFERENCA ZMS MURSKA SOBOTA OBČINSKI ODBOR ZB MURSKA SOBOTA
Veliko Izbiro
-	stavbnega pohištva, parketa,
-	salonita, opeke,
-	bitumenskih izdelkov,
-	teraco plošč, cementa,
-	italijanskih keramičnih ploščic in drugega gradbenega materiala ter premoga in strešne konstrukcije po naročilu
VAM NUDI
TRGOVSKO IN LESNO PROIZVODNO PODJETJE
©ara
62000 MARIBOR, VALVAZORJEVA 3
Prodajamo na devize z 10% popustom!
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER!
S svojim delom pomagamo izboljševati delovne in življenjske razmere prebivalcev širše in ožje družbene skupnosti.
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
Gozdno
gospodarstvo
Ljubljana
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
'WWWWW“AAAA/NAAA/WWWVWWW\A/VWSAAAAAA/NA/NAAAAA/VWWVNAAAAA^/WWWVWVVWW\AAjV7VWWWV^^
/VWVWWWWVVW'/WV^/WVWVVWWVVVV^^
MONTAŽNO PROIZVODNO PODJETJE
62000 Maribor, Meljski dol 1
POSLOVNI PREDMET: projektiranje ter instaliranje vodovodov in sanitarnih naprav, centralnega gretja in klimatskih naprav, instalacije hladilnic, sušilnic, termotehničnih in namakalnih naprav, plinskih napeljav, cestnih vodovodov, proizvodnja izdelkov za instalacije vodovodnih in toplovodnih naprav, proizvodnja hlevske opreme ter izdelkov birotehnike; uvozno izvozna dejavnost in zastopanje inozemskih firm.
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE —
29. NOVEMBER IN JEM ŽELIMO SE VELIKO DELOVNIH USPEHOV!
export - Import - en groš - en detail s poslovnimi enotami: MARIBOR - POLJČANE -DRAVOGRAD - ŠENTILJ - PREVALJE -SLOVENSKA BISTRICA - ORMOŽ -GRAD ŠTATENBERG
vam nudi asortiment prehrambenega in industrijskega blaga ter gostinske storitve
—	v svojih grosističnih skladiščih v Mariboru, Poljčanah, Dravogradu in Ormožu
—	prodajalnah na področju Slovenije in Hrvatske
—	v gostinskih obratih Grada Štatenberg
ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!

mbalaza
maribor
grafično predelovalno podjetje
MELJSKA CESTA 86 - telefon: 22-871 telex: 33 235 YU EMBAMB
Proizvaja: vse vrste papirnih tekstilnih cevk, papirne cevi in tuljce.
Projektira in izdeluje: najsodobnejšo, kvalitetno embalažo iz papirja, lepenke in kartona.
ČESTITAMO
ZA PRAZNIK REPUBLIKE —
29. NOVEMBER!
MARIBORSKA PLINARNA komunalno podjetje Maribor
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM
prijateljem
ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER!
INTES S0ZD-P0
MARIBOR, Meljska c. 12
0 Izredno bo zadovoljen vaš gost in vaša družina, če boste skrbno
#	pripravili kvalitetne testenine renomirane tovarne »Intes«. Do-S bite jih v vsaki trgovini.
#	Obogatite vašo prehrano z Intes »Zlatimi kroglicami« in »Zlatimi
#	fritati«. Prepričajte se o visoki kvaliteti in vselej boste zadovoljni.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV AJDOVŠČINA
SKUPŠČINA OBČINE AJDOVŠČINA
OBČINSKA KONFERENCA ZKS AJDOVŠČINA
OBČINSKA KONFERENCA SZDL AJDOVŠČINA
OBČINSKA KONFERENCA ZMS AJDOVŠČINA
OBČINSKI ODBOR ZB AJDOVŠČINA
čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november!

'A/Ny'yWvwWW\AAAAAAr7W'AAAAAA/WWNAAAA/VWWWWW\AAAA/\AA/\AAAAAAAAAAAAA/W\AAAAAAAA/W\AAAAAAAAAA/WVW\/ 1
i AAAryW\AAAAAA/WVWW\A^yW\AArVWWVWVWVW\AA/WV%AAA« <
Trgovsko podjetje "MURKA« - LESCE
čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike - 29. november In jim želi veliko delovnih uspehov!
POGREBNO PODJETJE MARIBOR čestitamo
za praznik republike -29. november!
"NORMA« MONTAŽNI STROP
Norma strop je sestavljen iz nosilcev kvalitetnega armiranega betona MB 300 z opečno oblogo, opečnih polnil ter tlačnega betona.
opEKARNA RADVANJE Maribor, Streliška ul. 16a
čestitamo za praznik republike -29. november!
KMETIJSKA ZADRUGA SELNICA OB DRAVI
v
—	proizvaja v lastnih plantažnih nasadih kvalitetna jabolka in hruške,
—	nudi porrtoč svojim kooperantom pri urejanju in preusmeritvi kmetij,
—	nudi ves reprodukcijski material za kmetijstvo,
—	opravlja traktorske in prevozne storitve,
—	kupuje vse vrste gozdnih sadežev.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO
ZA PRAZNIK REPUBLIKE —
29. NOVEMBER!
Tovarna
stikalnih
naprav
Maribor
Iranslurisl
ŠKOFJA LOKA JUGOSLAVIJA
ZDRUŽENO TURISTIČNO, PROMETNO IN GOSTINSKO PODJETJE
VSEIM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER!
čestitamo za praznik republike 29. november!

°eUVSKA ENOTNOST

NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC
Proizvodni program:
FOTELJ ŽIVKO S PODNOŽNIKOM
funkcionalen z možnostjo prilagajanja nagiba, ogrodje luženo na tik, oreh ali brest. Oblazinjenje: peresni trak, gumirani kokos, MOLTOPREN pena. Blazine: uvožena perforirana penasta guma, pohištveno blago: domače
GARNITURA KAJETAN
sestavljena iz troseda in dveh foteljev: ogrodje: smrekovina, bukovina Oblazinjenje: peresni trak, gumirani kokos, MOLTOPREN pena. Blazine: uvožena perforirana penasta guma. Pohištveno blago — domače.
GARNITURA ISTRA
Sestavljena iz troseda, raztegljivega v ležišče v velikosti 1900 X 1200 mm, ter dveh foteljev. Ogrodje: smrekovina — bukovina. Oblazinjenje: peresni trak, gumirani kokos, MOLTOPREN pena. Blazine: uvožena perforirana penasta guma. Pohištveno blago: uvoženo ali domače.
SE PRIPOROČA NOVA OPREMA SLOVENJ GRADEC!
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!

TGA KIDRIČEVO
tovarna glinice in aluminija Kidričevo
ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER!
Trgovsko podjetje no veliko in malo
»IZBIR A« PTUJ
se toplo priporoča cenjenim kupcem s svojimi bogato založenimi enotami v mestu in na podeželju z vsemi vrstami prehrambenega blaga,
gospodinjskih aparatov, z veliko izbiro pohištva, graditelje lastnih domov pa oskrbi z vsem potrebnim materialom.
_ VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
»L E S« - LESNO INDUSTRIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE - PTUJ
PROIZVAJAMO VSE VRSTE ŽAGANEGA LESA STALNO IMAMO NA ZALOGI:
-	vse vrste zidnih in podnlh keramičnih ploščic
-	komplete za opremo sanitarnih prostorov
-	bogato izbiro prevlek
-	parkete, ladijski pod in zidne obloge
-	vse vrste stavbnega pohištva
-	cement, apno in druge gradbene materiale
S SE PRIPOROČAMO!
• ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE!
> AAAAAAAA/WWW\/n/NAAAAAAAAAAAAAAAA/VVWV\A/WWVWVAAA/VWVWWWVWVWW\AAAAAAA/^
TOVARNA
AVTOOPREME
PTUJ
PRIPOROČAMO IZDELKE NAŠEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA:
-	programatorje za reguliranje delovanja brisalcev vetrobranskega stekla
in varnostnih utripalk
-	varnostne pasove
-	ostalo avtomobilsko opremo
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER!
»PLESKAR«
sllkarsko-pleskarsko in antikorozijsko podjetje
Ptuj, Heroja Lacka 5
NUDIMO:
® antikorozijsko zaščito vseh vrst konstrukcij in opreme
#	zaščito betonskih in lesenih površin
#	kompresorske storitve
#	slikarske, pleskarske in črkoslikarske usluge
® polaganje tapet vseh vrst
VSEM
DELOVNI MLJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV LJUTOMER OBČINSKA KONFERENCA ZKS LJUTOMER OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUTOMER SKUPŠČINA OBČINE LJUTOMER OBČINSKA KONFERENCA ZMS LJUTOMER OBČINSKI ODBOR ZB LJUTOMER
čestitajo vsem delovnim ljudem za praznik republike - 29. november!


gozdno
gospodarstvo
bled
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER!
N|-M HELIOS
KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE, LJUBLJANSKA 114
ZA POTREBE INDUSTRIJE IN ŠIROKE POTROŠNJE PROIZVAJAMO:
—	Osnovne temeljne barve in kite
—	Emajle DOM, DOM EXTRA, LUMALIN, LUMALIN EXTRA, TESAROL, TESOLUX, PIRATOL SUPER, za notranji in zunanji premaz
—	Nitro lake in emajle za les in kovino
—	Dvokomponentne lake in emajle za les in kovino
—	HELIOPOL (poliester) lake in emajle
—	Eno in dvokomponentne lake in emajle NITROPLAST in HELIODUR
—	Premaze za embalažo in kovinsko predelovalno industrijo
—	Premaze za avtoindustrijo MOBIL in AVTOLUX
—	Alkidne in disperzijske barve HELIODEN in HELIOPLAST
—	Svinčene okside (minij, glajenko)
—	Svinčeno belilo in sulfat
—	Kromove pigmente
—	Kazeinske in kolodijske barve za usnje
—	Skrobe (krompirjev in koruzni) naravne in razgrajene
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
KOVINOTEHNA CELJE
čestita vsem delovnim ljudem
za praznik republike - 29. november -in jim želi še veliko delovnih uspehov!
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV TOLMIN OBČINSKA SKUPŠČINA TOLMIN OBČINSKA KONFERENCA ZKS TOLMIN OBČINSKA KONFERENCA SZDL TOLMIN OBČINSKA KONFERENCA ZMS TOLMIN OBČINSKI ODBOR ZB TOLMIN
> W\AAA/VWV'AAA/WWWWWWWWWNAAAA/WWWWVVWWVWNAAA/WNA^A/WW'/vAA/\AA/WN/7WW	<
Čestitamo vsem delovnim ljudem
ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER!
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE MARIBOR -
Maribor
ČESTITA
VSEM
DELOVNIM
LJUDEM
ZA PRAZNIK
REPUBLIKE
29. NOVEMBER!
SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA Hajdrihova 2
S čestitamo
•	vsem delovnim ljudem
•	za praznik republike -S 29. november!
GOSTINSKO
PODJETJE
»JELE N« Slovenske Konjice
KOLEKTIVA GOSTISC
»JELEN« in »PRI MOSTU«
Z VSEMI
GOSTINSKIMI
OBRATI
ČESTITATA
ZA PRAZNIK
REPUBLIKE
29. NOVEMBER!
' \AAAAAA/WWWVWWWWWVWWWWWWWWWWVWWW\ C
P POa
MARIBOR
’ 'A/NAA/WWWVWVWWWW\AAAAAAAAyWWWW\AAAAAAAAAA/\AAAAAAAAAAAAAAAAAAA/WWWWWNAAAAAAAAAAAA/WWWWWW\ ‘

ZAVAROVALNICA MARIBOR
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER!
tovarna ČEVLJEV
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER IN JIM ŽELIMO SE VELIKO DELOVNIH USPEHOV!
Proizvodno podjetje »OLGA MEGLIC« PTUJ, Vošnjakova 6
Podjetje proizvaja kovinske, plastične, šiviljske in vrbopletarske proizvode.
Se priporočamo!
Čestitamo za praznik republike, 29. november!
B2a
H O VAŠ HA INDUSTRIJA -ZREČE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE -NOVEMBER!
'ff'
POMAGAJ SI Ss\M /N
UNIOR EXTRA Z
TI POMAGA
VZDRŽUJEMO, REKONSTRUIRAMO, MODERNIZIRAMO IN GRADIMO NOVE CESTE IN CESTNE OBJEKTE TER IZVAJAMO DRUGE NIZKE GRADNJE
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK -REPUBLIKE — 29. NOVEMBER!
> jVWW\^A/WWVWWWWWWWWWWWWWWWVWWWV 2
Skupščina občine Slovenske Konjice
čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november!
t \AAAAAAAAAA/VWWVNAAAAAAAAAAAAAA/WWWWWVWW\A/WS/\ <
S OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV RIBNICA NA DOLENJSKEM
#	OBČINSKA SKUPŠČINA RIBNICA NA DOLENJSKEM
#	OBČINSKA KONFERENCA ZKS RIBNICA NA DOLENJSKEM
e OBČINSKA KONFERENCA SZDL RIBNICA NA DOLENJSKEM
#	OBČINSKA KONFERENCA ZMS RIBNICA NA DOLENJSKEM
#	OBČINSKI ODBOR ZB RIBNICA NA DOLENJSKEM
čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike - 29. november!
'AA/NACyVWWNAAA/\C/W\AAAAA/\AA/VNAA/V\ACAAAAAACyv\AAry\AAC^VNAAA/\AAAAAACyWWNAA/WWV\AA/\A/NA^A/^^
STRAN 23
✓\AryWWWW\ATsAAAA/WVWWWWVWWWW\AAAAAAA/WVWWWWWWWv ».»v
ČESTITAMO
VSEM
DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER IN JIM ŽELIMO SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV!
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENJ GRADEC

»SIGMA« - PTUJ
podjetje gumi in kovinskih izdelkov s servisi: Crveno zastavo, TAM, škoda, NSU in Tomos
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE, 29. NOVEMBER!
KOMUNALNO PODJETJE
LJUBLJANA
RIMSKA CESTA 24
VSEM
DELOVNIM
LJUDEM
ČESTITAMO
ZA PRAZNIK
REPUBLIKE
IN JIM
ŽELIMO
SE VELIKO
DELOVNIH
USPEHOV!
SGP Graditelj Kamnik
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV!
Kovinoplastika Lož
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER!
MARIBORSKE LEKARNE Maribor - Gosposka ul. 3
CEMENTNINARSTVO POLJANA Prevalje
čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike -29 november!
ČESTITA VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER!
7
ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER!
a/v\aa/wwvwvwwwwwwwwwwvvwwwvwvv\aa/wv s
ZALOŽBA »OBZORJA« - MARIBOR
DOMAČE IN TUJE KNJIGE, ŠOLSKE IN PISARNIŠKE POTREBŠČINE,
MUZIKALIJE IN GRAMOFONSKE PLOŠČE KUPUJTE V POSLOVALNICAH ZALOŽBE »OBZORJA«
V MARIBORU IN CEUU!
čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november!
) AC/VVSAATv^A^AWVWVWVWVVWWWWVVWV\A/VWWVAACA^C/
JEKLO
TOVARNA KOVANIH IZDELKOV
Ruše pri Mariboru
Proizvajamo različne kovane izdelke, predvsem različne vrste sekir in krampov, cepine, tesle, specialna gozdarska orodja in odkovke.
Navedeni program proizvodnje smo dopolnili z garniturami za reševanje, z garniturami za avtomobiliste proti vsem neprilikam, z armaturami iz nerjavečega jekla za živilsko in kemično industrijo, odkovki za motorno industrijo, prirobnicami in deli za motorno kosilnico.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE —
29. NOVEMBER!

NOVOST
ČOPOVA 7, LJUBLJANA

n
KREDITNA BANKA ZAGREB FILIALA 8 MARIBOR
čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike in jim želi še veliko delovnih uspehov!
čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike in še posebej za 30-letnico izhajanja Delavske enotnosti!

STRAN 24
DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 47-48 - 27. NOVEMBRA

cMm
obrtno proizvodno podjetje - MARIBOR, Strossmoyerjevo 26
proizvaja:
—	polietilensko embalažo
—	maropen embalažo iz styropora za potrebe živilske industrije
—	polietilensko mrežo POLYNET
—	galanterijske izdelke iz PVC folije ter podobnih materialov
VSEM
DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
»INŠTALATER« - PREVALJE
čestitamo za praznik republike in želimo vsem delovnim ljudem še veliko delovnih uspehov!
> vsAAA/VNAAr/WNAA/WW%AAAAAAA^NAAAAA/WVW\A/WVWNAAAAAA/|y\AAAAA/WWVN/WVWWWWVW' V
Ml MIT Induti/uja, kemične v$dje£ave (kfti dravograd
Čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike
EN JIM ŽELI SE VELIKO DELOVNIH USPEHOV!
Zavod
za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov
GRADBENO
INDUSTRIJSKO
PODJETJE
LJUBLJANA, Korytkova 2
čestita vsem delovnim ljudem za praznik ^publike -29. november!
KINO
PODJETJE
MARIBOR
Grajska ul. 5
Obiščite naše kinematografe:
-	UDARNIK,
-	PARTIZAN,
-	UNION,
-	KINO
GLEDALIŠČE in
-	POBREŽJE.
čestitamo za praznik republike -29. november!
BODOČNOST
MARIBOR,
DALMATINOVA UL 1
proizvaja
industrijske in obrtne izdelke, opravlja obrtne storitve in vrši poklicno rehabilitacijo v svojih oddelkih:
—	kovinarstvo,
—< krojaštvo-šiviljstvo,
—	mizarstvo,
—	tiskarna,
—	knjigoveznica,
—	kartonaža,
—	servisna
in varnostna služba s čistilci industrijskih in upravnih prostorov,
—	afiširanje lepakov.
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER
»SVILA«
tekstilna
tovarna
MARIBOR
proizvaja raznovrstne svilene, umetno svilene, polsvilene in sintetične tkanine ter tkanine iz mešanic različnih tekstilnih materialov v gladkih in vzorčastih izvedbah.
•	ČESTITAMO
•	ZA PRAZNIK
•	REPUBLIKE -
•	29. NOVEMBER!
. i
, ^AAAA/WW^/WVAA^A/^/WW^AAA/WW^/WW^A/W7^AAAAAC✓VCyWWW^AA/WW^AA/WWWVVVWW^A/ <
PRIMORJE EXPORT
PODJETJE ZA PROMET BLAGA IN STORITEV S TUJINO
NOVA GORICA Jugoslavija
VIŠEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Čestitamo za praznik republike — 29. november:
> r/VWVWVW\AAAA^VWWVWVWVAAA/WWWWVVWWWWW\A^\ArAA/WWVWWWVWVWSAAArv <
VODNA SKUPNOST DRAVA-MURA Maribor
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER -IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV!
> AAAAAAA/'AAAAAAAAAA/VWWWWWWWWWWWVWWWVW\/ '
GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR
Z GOZDNIMI OBRATI:
Ruše, Lovrenc na Pohorju, Podvelka,
Ožbalt ob Dravi, Maribor, Reka-Poherje,
Slovenska Bistrica, Oplotnica, Ptuj in Ormož,
OBRATOM ZA GRADNJE OBRATOM ZA UREJANJE GOZDOV OBRATOM ZA LOV IN RIBOLOV in OBRATOM ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIMI HIŠAMI
ureja, neguje, vzgaja in gospodari z gozdovi SLP ter gozdovi v državljanski lastnini, samostojno gradi gozdne komunikacije in gozdarske stavbe, goji divjad in izvaja lovski in ribolovni turizem.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
' y\AAAAAA/W\AA/VWWWNAAA/WWSA/WVWW'y\AAA/WWVWWNA/ <
IMP
LJUBLJANA
S čestita
•	vsem delovnim ljudem
•	za praznik republike
•	in jim želi še veliko
•	delovnih uspehov!
> nATWWWWW\AAAAAA/\AA^JWWWW\AAAACJWWWWWWWVV ;
export-i
mJf~€J^JLxrLeJ\JTJju blagom v	MARIBfl
export-lmport trgovsko podjetje s tehnično železnino in kovinskim na debelo In drobno MARIBOR, Partizanska cesta 34
nudi svojim cenjenim odjemalcem bogato zalogo valjanih in vlečenih proizvodov črne metalurgije in barvastih kovin, široke potrošnje, instalacijskega in vijačnega blaga, orodja, ležajev, brusnih plošč ter elektro materiala.
Za kupce v Murski Soboti smo odprli novo poslovno enoto s širokim asorti-majem blaga in ugodnimi cenami.
Obiščite tudi naše detajlne trgovine in veleblagovnico »MERKUR«, ki posluje na prodajni pdvršini 8800 m2.
Za cenjena naročila se priporoča kolektiv
SGP
GRADIŠČE
CERKNICA
čestita
vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november!
»JEKLOTEHNE«
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
\^^vy<^xZVV\/\/XA/\/\ZNAyV\AyN/%AZ\ZN/\Z\ZV\AV\ZSyN/\/\/NZv,N/S/N/N/SZVXZ\ZNyNyN>%/X/NZVX/^yNZNZ%ZN/\Z\/\/NyNZV%/Ny\/N/\>,N/N/XZNZNy%ZSZ^	VX/xyNZ\Zs-ZsV\Z\ZNy\/XZ\Ay\/V^v,V\Z\ZXAVXZN^'V\/\ZV
TOVARNA
UMETNIH
BRUSOV
MARIBOR
čestitamo
za praznik republike 29. november!
i m p o 1
industrij a metalnih polizdelkov - slovenska bistzica
TELEX: 033113 # TELEFON: SLOVENSKA BISTRICA 81-060, 81-061, 81-062; MARIBOR 22-914 S TEKOČI RAČUN: 5181-1-513 # ŽELEZNIŠKA POSTAJA: PRAGERSKO BIRZOJAV: IMPOL SLOVENSKA BISTRICA
IZDELUJEMO: IZ ALUMINIJA IN ALUMINIJSKIH LEGUR
-	pločevino, trakove, rondele, ročice, palice, cevi, profile
-	žico, vrvi in vrvi z jeklenim vložkom
V	lastnem konstrukcijskem biroju projektiramo vse vrste aluminijskih konstrukcij — vrata, okna, fasadne elemente, samonosilne fasade in aluminijske nosilne konstrukcije — po naročilu.
Obrat za aluminijske konstrukcije na osnovi teh projektov izdeluje in vrši montažo konstrukcij.
V	obratu za površinsko obdelavo brusimo, poliramo in eloksiramo vse vrste profilov in elemente v želenih barvah.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
r^yyWWW\AAT7VW\AAAA>\AAAA^yW\A^yWWWWWWWVWW\^Ay\AA^yWWWW\r>AAA>VWWW\AAAr^^	<
I WVWWWWVWWWW\AAA/7W\AA/VWVWWWWVVWWWV\A J
OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENSKA BISTRICA
OBČINSKA KONFERENCA ZKS SLOVENSKA BISTRICA
OBČINSKA KONFERENCA SZDL SLOVENSKA BISTRICA
SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
OBČINSKA KONFERENCA ZMS SLOVENSKA BISTRICA
OBČINSKI ODBOR ZB SLOVENSKA BISTRICA
BIROSTROJ
Podjetje za mehanografsko-tehnične storitve in zastopanje inozemskih tvrdk
MARIBOR, MLADINSKA 3, telefon 23-743
Generalno zastopstvo: BOromaschinen-Export GmbH, Berlin — DDR: ASC0TA - SOEMTRON - OPTIMA
-	CELLATRON - R0B0TR0N - konsignacijsko skladišče rezervnih delov y
-	mehanografska organizacija - šolanje strojnih knjigovodij - tehnični servis na vsem področju SFR Jugoslavije.
Biro-oprema: Generalno zastopstvo »Interrelf« Wien. STAHLHOF oprema za ERC, STSUDLE obrezovalni avtomati — NASHUA Disc-Pack - ILFORD magnetni trakovi — SIMPLEK TIME RECORDER naprave za merjenje in registracijo časa. Tiskovine - drobna oprema - pisarniški pripomočki.
e VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM • ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER!
čestitamo
vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november!
> VWWWWWVWVW'AA/WWVW\A^^WWWVWWWWWWWVw >
GOSTINSKO PODJETJE MARIBOR Dvorakova 3
#	Dnevno sveže ribe na žaru v restavraciji »Rotovška klet«, Glavni trg 14 v Mariboru
#	Nudimo: zobatca, branzino, orade, krape, lignje s tatarsko omako.
•	V novembru: slovenske narodne jedi, domače koline.
•	V decembru: madžarske naredne jedi.
Cene so ugodne in dostopne vsakemu gostu.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE v 29. NOVEMBER!
VVWS/\A/VWWVWW\A/WWWWWVS^WW\A.
DES
združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije
ELEKTRO MARIBOR Maribor, Vetrinjska 2
čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike - 29. november!
Veletrgovina
»KOLONIALE« - MARIBOR PE PLANIKA
Slovenska Bistrica
ČESTITAMO
ZA PRAZNIK REPUBLIKE —
29. NOVEMBER!
KREDITNA BANKA PTUJ
PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE
SE PRIPOROČAMO IN ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE - 29. NOVEMBER!
E LE KTRO KOVINA
TOVARNA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV
MARIBOR
PROIZVODNI PROGRAM:
SVETILKE
za fluorescenčne cevi za razsvetljavo notranjih prostorov; za živosrebrove žarnice za razsvetljavo industrijskih in montažnih hal, pristanišč, gradbišč, cest, ulic in parkov; za natrijeve žarnice za razsvetljavo ulic in, cestnih križišč; za žarnice s kovinsko nitko.
PREOSTIKALNE NAPRAVE
za fluorescenčne cevi, za živosrebrove in natrijeve žarnice.
ELEKTROMOTORJI
trifazni za moči od 0,09 do 7,5 kW, enofazni za moči od 0,12 do 2,2 kW z mednarodnimi vgradnimi merami po IEC (International Electrotech-nicai Commission) v normalnih izvedbah in specialnih konstrukcijah.
ROTODINAMIČNE črpalke horizontalne:
s trifaznim elektromotorjem, za pretok vode do 350 l/min in manometrično višino do 78 m H2O; z enofaznim elektromotorjem, za pretok vode do 90 l/min in manometrično višino do 52 m H2O.
vertikalne:
s trifaznim elektromotorjem za pretok vode do 350 l/min in manometrično višino do 190 m H2O.
hladilne črpalke
za obdelovalne stroje
s trifaznim elektromotorjem — velikost cevnih Priključkov %”
RRUSNI in POLIRNI STROJI
f^?^k0,St,^rusnih plošč Od 150 do 250 mm z enofaznim elektromotorjem;
za vehkost brusnih plošč od 150 do 400 mm s trifaznim elektromotorjem;
za velikost polirnih plošč od 150 do 250 mm z eno-iazmm elektromotorjem;
od 150 do 400 mm s trifaznim elektromotorjem,
RINEŽI - elektrohidravlični mehanizmi
L1?3201111 elektromotorjem — z dvižno silo od 45 do 185 kg in hodom od 50 do 160 mm.
STENSKI VENTILATORJI
Z enofaznim elektromotorjem, za pretok zraka 13 m 25,5 m3/min in trifaznim elektromotorjem, 'za Pretok zraka 27,5 m3/min.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO K PRAZNIKU REPUBLIKE - 29. NOVEMBRU!
V Ptuju vas pričakuje gostinsko podjetje
»HALOŠKI BISER — GRAD BORL«
s svojimi obrati: ;
0 Grajska restavracija # gostilna Ribič S Rozika 0 Grozd S Pošta N Novi svet 0 Turist 0 Haložan
0 Pivnica »Zlatorog« (	-
0 Okrepčevalnica »Evropa«
0 Letovišče grad Bori in hotel 0 Poetovio,
kjer vas bodo postregli z odlično hrano in visokokvalitetnimi vini.
ZA CENJENI OBISK SE PRIPOROČA KOLEKTIV IN ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
G. P. »Haloški biser — grad Bori« Ptuj
k
ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL, KOVINSKI IZDELKI, PLASTIKA
MARIBOR. KEJŽARJEVA 3 a, tel. (062) 21-486
IZDELUJEMO
ELEKTROINSTALACIJSKI
MATERIAL:
—	vrstne sponke za preseke vodnikov do 240 mm3 ,
—	signalne svetilke,
—	signalne puščice,
—	elemente za ožičenje,
—	montažne elemente
in drobni material za potrebe stikalne tehnike.
Vsi naši proizvodi so visoko kvalitetni. Zagotavljamo promptno dobavo in ugodne cene.
VSEM
DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO
K PRAZNIKU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU!
TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV - MARIBOR
Tovornjake, specialna vozila in avtobuse TAM nabavile po tovarniških prodajnih cenah v
# PRODAJNI ORGANIZACIJI TAM,
S MARIBOR, LJUBLJANSKA 6
/
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
Komunalno
podjetje
Ptuj
čestita
vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november!
AGR0SERVIS
MARIBOR
Tržaška cesta 94 - poštni predal 55
0 Nudimo popravila vseh vrst traktorjev, kme-0 tijskih strojev in ostale mehanizacije. Vršimo 0 generalni remont za motorje IMR, Austin 0 Morris, garancijski servis za IMT, Steyer, 0 IMV, INDOS.
0 Trgovina z rezervnimi deli. Izdelujemo opre-0 mo za mlekarne in ostalo predelovalno indu-0 strijo v sodelovanju s firmo Alfa-Laval, vsa-0 kodnevni tehnični pregledi motornih vozil.
OB PRAZNIKU REPUBLIKE 29 NOVEMBRU
ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM!
TOVARNA
POHIŠTVA
65270 AJDOVŠČINA
p. p. 81,
teL: 065-73-011
telegram:
LIPA Ajdovščina
Telex:
34 340 YU LIPA
ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE -29. NOVEMBER -IN JIM ŽELI ŠE VELIKO DELOVNIH USPEHOV!
> /VWWV\AAAA/WWVWWW\AAl 2
OGRAD
ORMOŽ
I ■
Godbeno podjetje “DRAVA« - PTUJ Osojnikova 9
čestita vsem delovnim ljudem za Paznik republike in jim želi Še veliko delovnih uspehov!
Trgovsko podjetje »ZARJA« - ORMOŽ
čestita
vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november -in se priporoča!
TOVARNA SUKANCEV IN POZAMENTERIJE MARIBOR, VODOVODNA ULICA 20
•	Proizvajamo vse vrste
•	lanenih in bombažnih
•	večnltnlh sukancev
•	in pozamenterlje.
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK REPUBLIKE 29. NOVEMBER!
čestita vsem delovnim ljudem za praznik republike -29. november!
*
VELETRGOVINA
VEMA
MARIBOR
nudi v svojih trgovinah veliko izbiro tekstilnega, galanterijskega in prehrambenega blaga Obiščite prodajalne »VEMA« in zadovoljni boste!
ISKRENE ČESTITKE VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DNEVU REPUBLIKE ŽELI KOLEKTIV VELETRGOVINE »VEMA« MARIBOR!
' VVWNAAAAAAAA/WWWWVWW\AAAAAAAAAAAA/W\AAAAAAAAAAAAAAAAAAA/NAAAAAAAAAAA/WW\A/\TAAAA/WW\AAA^AAAAA/W\AAAAAAAAA/WWWWV^^	<
VE/1/1A
MARIBOR
PARTIZANSKA CESTA 13 a
-il 'li
l^e s n Ali III ul U ul im.IH U U Ul
ILIRSKA BISTRICA
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO
ZA PRAZNIK REPUBLIKE — 29. NOVEMBER!
NAJVEČJI USPEH HIDROMONTAŽE
Na največjem gradbišču
Eden največjih poslovnih uspehov mariborskega podjetja Hidromontaža je nedvomno zmaga v hudi mednarodni konkurenci na natečaju za opremljanje velikanskega energetskega in melioracijskega sistema Tarbela Dam v Zahodnem Pakistanu. Delavci Hidromontaže bodo tu vgradili blizu 24 tisoč ton najrazličnejše opreme; precejšen del opreme, ki so jo že vgradili in jo še bodo, je jugoslovanskega izvora.
Hidromontaža je na tem velikanskem objektu uspela podpisati pogodbo o montaži celotne hidromehanske opreme. Se pravi, kot so nam pripovedovali v podjetju: na pomožni pregradi, na prelivih, na vtokih v dovodne predore, na iztokih ter montažo štirih Francisovih turbin in generatorjev moči 175 MW, skupaj s stikališčem in splošno elektromontažo na celotnem objektu.
Drugih podrobnosti ne bi opisovali, saj navsezadnje Hidromontaža ni postala znana le po tem, zadnjem uspehu. Najbrž pa ni vsakomur znano, da je to podjetje „imelo svoje prste vmes" pri gradnji slehernega energetskega objekta pri nas po vojni in da je montiralo opremo tudi za vrsto drugih tovarn, denimo za cementarne, tovarne iverk, opremo v rudnikih itd.
VODILNO MONTAŽNO PODJETJE
Podjetje prav gotovo sodi med največja montažna podjetja pri nas, nemara pa je tudi največje.
V	Hidromontaži so nam suhoparno naštevali, kaj vse so že zmontirali, s katerimi deli se ukvarjajo zdaj in kje. Poskusih bomo navreči nekaj teh podatkov, ki po svoje zgovorno pričajo o tem, kako gibko mora biti vodenje podjetja, katerega sleherna delovna skupina, sleherno gradbišče je tako rekoč gospodarska enota zase in pri katerem se delovne skupine stalno spreminjajo.
Delavci Hidromontaže se vsako leto raztepejo" po nekako 30 gradbiščih. Mnoga med njimi so v tujini, razdalje med gradbišči pa so včasih daljše od 10.000 kilometrov. Podjetje je opravljalo in še opravlja svoja dela na gradbiščih tovarn in energetskih objektov — večinoma termoelektrarn — v obeh Nemčijah, v Holandiji, na Cejlonu itd.
IZVOZ RASTE
Dobršen del opreme, ki jo je Hidromontaža vgradila doma in po svetu, je domačega porekla. Do konca oktobra letos je izvozila za okroglo 6,5 m hijena dolarjev jugoslovanske opreme, pri čemer je precej presegla plan izvoza, zastavljenega za vse letošnje leto.
V	zadnjih letih izvoz opreme preko Hidromontaže stalno narašča. Pred tremi leti je podjetje na tujem vgradilo le za 100.000 dolarjev domače opreme. Naslednje leto se je vrednost izvoza povzepla na tri milijone dolarjev, lani je bila večja še za milijon dolarjev, letošnje rezultate, ki so presegli vsa pričakovanja, pa smo že opisali.
Rastoča vrednost del, ki jih delavci Hidromontaže opravljajo v tujini, olajšuje položaj podjetja doma. Upadanje investicijske zagnanosti zmanjšuje poslovne uspehe. Letos so le-ti sicer zelo ugodni, saj bo podjetje do konca leta najverjetneje kar za polovico povečalo svoj poslovni rezultat na domačem trgu. Vendar je to posledica tudi pritekanja plačil za nekatera dela, opravljena v prejšnjih letih. S takšnim nihanjem konjunkture v podjetju seveda računajo, saj je to pri njihovi dejavnosti značilno. Iz težav, ki jih povzroča položaj na domačem trgu, jih deloma rešujejo posli, opravljeni v tujini. Letos izboljšujejo finančni položaj podjetja tudi nekatera zaostala plačila kot smo že omenili. Rezultat tega je, da bo podjetje po vsej verjetnosti že v začetku prihodnjega leta splavalo iz neprijetnih voda težke nelikvidnosti, kije Hidromontažo še posebej močno težila v minulem letu.
Vse to kajpak spodbuja kolektiv, da išče vedno nove načine in pota za nadaljnji razvoj in dani nikoli zadovoljen z doseženim.
|i ..	...
k	, ;l
8E	'2*
To je trenutno največje gradbišče na svetu: Tarbela Dam, melioracijski in energetski sistem na reki Ind v Zahodnem Pakistanu. Delavci Hidromontaže so tu že četrto leto.
/WVWWWVVVWVVWWW'/' i
Montažno
podjetje
»ELEKTR0-K0 VINAR« Ptuj
Čestita
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK REPUBLIKE —
29. NOVEMBER!
Standardinvest in SGP Pionir sta postavila v Ljubljani ob Kamniški progi tovarno za izdelavo lahkih zidakov iz ekspandirane gline — imenovanih legozidaki
»TTfITr /E	Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega	in odgovornega,	jt.
JDJil I	i Al/	nika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri	SDK v LjubUf^v pC
.50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 50100-620-107-12100. — Posamezna številka stane 50 par. Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna 26	din. — Rokopi
Ml\ll	F l iMI	BWi' $,*	vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. — Tiska CZP »Ljudska pravica«, Ljubljana. — Po pristojnem mnenju št. 421-2/72 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa	proizvodov.