Spomiiifajmo se v molifrah rafnik! Najsfarejši solrudnik »Slovenskega gospodarja« umrl zlvljenje in delovanje rajnega Po vdano v božjo voljo prenašanem trpljenju je poklical Vsemogočni k sebi 13. marca v Krčovini pri Mariboru g. Gabrijela Majcen, profesorja v pokoju in najstarejšega aotrudnika našega lista. G. profesor se je rodil leta 1858. pri Mariji Snežni ob današnji severni meji kot sin tamošnjega nadučitelja. Zrelostni izpit na učiteljišču je napravil v Mariboru in je nato služboval v št. Jurju ob juž. žel. in v Krčevini pri Mariboru, od koder je prišei na vadnico v Marlbor In za profesorja na mariborsko učiteljišče. V nemški gonji proti slovenskim izobražencem je bll v šolskem letu 1907/8., dasi izboren vzgojitelj, predčasno upokojen. P<?koj je preživljal v skrbi za družino v svoji hiži v KrŁevini. Od ustanovitve Spodnje#tajerske ljudske hranilnice In posojilnice v Mariboru je b!! njen blagajnik do pred kratkim, ko ga j« prisllila bolezen, da si je skušal zboljšati zdravje. Ob prevratu Je bll radi temeljitega zgodovinskega znanja v veliko pomoč Mariboru, kateremu je ustvaril slovenska imena za ulice in spisal poljudno zgodovino mesta. Dasi v pokoju, se je pridno udejstvoval na polju vzgoje in izobrazbe naše mladine, za katero je sestavil eno najbolj priročnih vadnic. Obsežna sta bila znanje in praksa pokojnega v gospodarstvu, kjer je bil čislan in iskan sadjar ter vinogradnik. Dolga leta po prevratu je požrtvovalno načeloval mariborski Kmetijaki podružnici. »Slov. gospodar« si šteje v veliko čast, da mu je bil rajni v letih pred vojno in tako rekoč do svoje smrti zvest sotrudnik. Zalagal je naš Iist z narodno-budnimi podlistkl in predvsem pa gospodarskimi prisp«vki. Nekaj let je urejeval priljubljeno »Gospodarjevo< prilogo »Gospodarske novice«. G. Gabrijel ni bil samo zgled profesorja ter iavnega delavca, ampak je bil na svetilniku do svoje sinrti kar se tiče krščansko vzornega dru- žinskega življenja. Sam globoko prepriCan praktičen katolifan je vzgojil tudi svoje otroke v strogo kršCanskem duhu. Eden njegovih sinov Je naš priljubljeni podban g. dr. Stanko Majcen, Gabrijel je višji nastavljenec In hčerka Anica je soproga mariborskega g. notarja Ašiča. — S svojo blago ženo, s katero je živel v najsrečnejšem zakonu, je obhajal pred leti na tihem zlato poroko. Blagopokojni je bil v Mariboru ter po vseh Slovenskih goricah priljubljen ter spoštovan, ker je bil na delu za povzdigo slovenskega naroda a živo ter pisano besedo. Dolgoletnemu sotrudniku želi sSlov. gospodar« zasluženo večno plačilo — ialujoil soprogl ter otrokom pa izraža Iskreno sožalje! Profesorjevo zadnje spremstvo Priljubljenemu ter občeenanemu g. profesorju Gabrijelu je posodil zadnjo pot od kapelice na pobreškem pokopališču v Mariboru na sosedno frančiškansko 16. marca popoldne ves starejšl Maribor in številna zastopstva iz okolice ter iz r0istne župnije blagopokojnega. Pogrebne molitve je opravii g. stolni župnik M. Umek ob asistenci. žalostinki je odpel pevekt zbor združenih pevcev z učiteljišča in pevskega druStva »Maribor«. Za krsto ao stopali za sorodstvom g. ban dr. Marko Natlafien, prevzv. g. škof dr. Ivan Tomažič v spremstvu stolnega dekana dr. Cukale ter kanonika dr. Janežiča, mnogo duhovnikov, prijateljev rajne^a, oba okrajna načelnika, g. podžupan Žebot ter zastopniki vseh državnih uradov, šolstva ter raznih organizacij. Ob odprtem grotou se je poslovil od rajnega v ganljivih besedah g. stolni župnik. številno spremstvo se je nato razšlo v zavesti, da ]e zakrila slovenska zemlja krsto velikega vzgojitelja slovenake mladine ter neustrašenega borca za slovenske pravice in posebno pa še obmejnega Maribora. Smrt obmejnega g. duhovnlka. Dne 15. marca eo v Lučanah onstran naše meje pokopali provizorja v št. Jurju ob Pesnici, g. Antona Zup a n i č a, ki je 13. marca ob 15.30 nedaleč od njegovega župnišča nenadne smrti umrl. Pokojni g. proviaor se Je rodtt 6. januarja 1884 v Hajdini pri Ptuju. Po gimnazijskem študiju v Mariboru se je odzval klicu srca in stopil v mariborsko bogoslovje, kjer je bil 25. julija 1912 posvečen v mašnika. Svoje prvo službeno mesto je nastopil kot kaplan v št. Andražu v Slov. goricah. Služboval je nato v raznih krajih lavantinske škofije, dokler ni bll imenovan za provizorja v St. Jurju ob Pesnici, kjer g& Je dohitela tragična smrt. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše iskreno sožalje! Meš&uiskošolski učenec umrl. žaloatno so zapeli 7. marca zvonovi pri S v. L e n a r t u pri Veliki Nedelji ter naznanili, da je na Bresnici umrl Petek Albin, star komaj 14 let. Bil je dober, tih ter marljiv deček ter precej nadarjen. Podal se je v mešCansko šolo v Ptuj, da bi ee Izobrazil za življenje. Vendar mu Bog tega ni dopustil. Bil je že od rane mladosti bolehen ter je sedaj moral ijskati zdravnižko pomoč v Mariboru, Ptuju in nazadnje v Ormožu, kjer je bil operiran na slepiču. Umrl je na domu. Pogreba so se udeležili tudi učenci m učenke meščanske šole iz Ptuja ter učenci tukajšnje šole. Ob grobu so se Od Albina poslovili: g. župnlk, učenec in učenka meščanske šole. Dragi Albin, spavaj v miru — družini pa naše sožalje! Bela žeiia je pobrala v teku fitirinajstih dni vzorno M i k 1 o v o mamo Elizabeto v Drakovcih pri Mali Nedelji in pridno mladenko vnukinjo Marico Miklovo. Blagopokojna mama Elizabeta je bila vzorna žena skozi dolgo dobo 52 let svojemu že pokojnemu možu in ljubeča mati svojim otrokom, ki jih je vzgojila v strogo verskem in narodnem duhu. Po svoji dobrosrCnosti je bila znana daleč naokoli. V letih 1912.—1917. je imela delikatesno trgovino v Celovcu. Tam si je pridobila srca vseh celovških Slovencev. V isti dobi je tam šolala svoji najmlajši hčerki. Se na smrtnl postelji je rekla hčerkama: >Tako lepo je bilo v Celovcu!« Vsi še živeči celovški Slovenci jo bodo ohranili v najsvetleišem spominu. Zlato poroko je obhajala leta 1932. Njen vedno nasmejani obraz nam je pričal odkritosrčen in ljubezniv značaj, zato jo bomo težko pogrešali. Poslovilne besede g. župnika Ostrža ob odprtem grobu so nam segle globoko v srce in nam bodo v uteho ob tej bridki izgubi. Položili smo jo v grob ob strani njenega moža. Bodl blagi Miklovi mami in njeni 21 letni vnukinji, Marijini družbenici Marici Miklovi ohranjen časten in svetal spomin — žalujočim pa naše sožalje! Cerkveni molec umrl. Zvonovi pri S v. B o 1 fenku v Slov. goricah so naznanili tužno vest, da je odšel po zasluženo plačilo k Bogu 81 letni Roškar Franc, bivši posestnik v Bišu. Rajni je bil pravi katoliški mož; to ie pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležila skoraj vsa župnija, zato, ker je bil dolgo vrsto let cerkveni molec, ki je prihajal vsako nedeljo in praznik točno ob določeni uri in molil rožni venec. Član Kmečke hranilnice in posojilnice je bil od us>tanovitve leta 1009. Bolfenška župnija bo ohranila rajnega v najtepšem spominu! BJaga posestnica nmrla. Dne 9. marca smo spremtli do groba v obilnem številu D e b e 1 j a k R o z 1 k o, posestnico na M e j a h pri Sv. Bar- barl v Halozah. Rajnica je bila dvakrat poroče-na. Prvi mož je bil Anton Arbeiter, župan inpredsednik Izobraževalnega društva. Pri hiši «>imeli vedno katoliške liste ln vsi otroci so po-Steno vzgojeni. Možu In družini naše aožalje _rajnica pa naj počiva v miru! (Smrtna kosa v Laporju. V tej ostri zimi soiumrli v Laporju sledeči: v Verholah Da-miš Miha, posestnik, cerkveni ključar po-družnico v KoCnem, občinski ln posojilnični od-lbornik; Polanec Jurij, posestnik Iz Zg.Brežnice; Cejzerjeva ln Krivčeva,posestnici Iz Razgorja; š t i c 1 M a r i j a , ši-vilja vz. LeviCa; Pernat Marlja !z Videža;Vehovarjeva iz Videža je odhitela k angelč-kom; GumzeJ Jožef, bivši mizar; Do -minko Jožef, upokojeni državni cestar;lGumzej Valentin, krojaški mojster;lOniC Filip je odhitel k angelčkom; Kac)Ivan, mlzar in preužitkar; trije občinski re-veži obCine Laporje in Majer Jožef, po-sestnlk iz Hošnice. Naj počivajo v miru — ža-llujočim pa naše sožalje! lZvonovi so peU slovo zlatl mamici. Žalostnolso zapeli prihovški in Joštovi zvonovl v slovolzlati mamici Jožefl PliberSek, p. d. Me-#covi mamici iz Sp. Grušovja, kl Je 5. mar-Jca v 81. letu starcsti zapustila moža In pet otrok.^Kot mlada vdova po rajnem Vinkotu Bezget se'je leta 1886. poročila s sedanjim 851etnim možemlJanezom Pliberšekom, s katerim sta žtvela v(mirnem in sreCnem zakonu nad 53 ' v Lahko blfbila že pred štirimi letl obhajala zlato poroko, pajje bila rajna zlata ženka preskromna, da bl tajizredni dnifinski dogodek slovesno praznovala.?Pokoina je bila zgledna krieanaka mati. Vpii^nafje bila v III. red m v žensko Manjino družbo.JKot gospodinja je rledala na Cast P"dnoat ta versko življenje prl h*. Nikdar ni trpela nedelJ-?sk^ga dela ah razvraeljevanja mladme pn hifc.?MolKin delaj, to je bilo geslo zlate umrlejtnarrn-!ce. Njen pogreb je bil slovesen. Naj počiva v\rnJru! — Preostalim naše sožalje! Smrt vw>rne žene. Vsemogočni je poklica.1 -isebi vzorno krščansko zeno in mater PoaestniooiJf ?.ŽO . V,?nTTer?Cr f V&, <-P« ^hciji pn Celju. Umrla je v starost, 55 let S wo-5jim moeem Je-ejem ki je umrl pred petimi leti,ista vzgojila pet otrok. Vsi otroci so člani Pro-Jsvetnep društva. Rajnica je bila ze!o pmjubIJe-Sna, zato je imeia Stevilno zadnjo pot^ na kateriiji je igrala žalne koraimce godba ProsvetaegaSdruStva. Blaga žena, poč.va] v rmru - žalujo&mismovom in hčeram pa naše sožalje! ^