GRAND BUDAPEST HOTEL Režija: Wes Anderson; Igrajo: Ralph Fiennes, Willem Dafoe, Tony Revolori, Tilda Swinton; ZDA, 2014; 100 min. Med kritiki čislana črna komedija v slo- gu holivudskih ßmov iz 30. let prejšnje- ga stoletja je predvsem zgodba o šarmu -a ne kakršnemkoli šarmu. Režiser Wes Anderson nas popelje v nostalgični fiktivni svet, včasih eksce- sen in bizaren, ki pa se mestoma spo- gleduje z resničnostjo, vsaj kar zade- va zgodovinski kontekst. Pred nami se pravzaprav kakor babuška razprejo kar tri zgodbe, vložene druga v drugo. Film je bil posnet po navdihu dunajske- ga pisatelja Štefana Zweiga in njegov osnovni okvirje namenjen prav poklonu temu avtorju. Kasneje se, skozi vzdušje zdraviliškega hotela v predvojni vzho- dni Evropi, odvrti dinamični filmski ko- laž s primesmi kriminalke, detektivke, grozljivke, elementi patetike in črnega humorja. Popelje nas od zlate dobe, pa vse do žalobnega propadanja nekega nekoč uglednega g r a n d h o t e l a , ki naj bi bil zbirališče vseevropske smetane. Pa vendar, tematika sama po sebi še ne pomeni, da bi ga lahko uvideli kot film s tipično evropsko narativnostjo ali ozna- čili za evropski film. Morda celo film o Evropi ne. Blesteča igralska zasedba z Ralphom Fiennesom vglavnivlogi, šte- vilni poudarjeni vizualni učinki in ak- cijski elementi, skorajda identični neka- terim že videnim prizorom iz starejših epizod Jamesa Bonda, nas prepričujejo, da gre za pompozen holivudski izdelek, ki svojo dramatičnost ustvarja s preti- ravanji in eklektično mešanico najra- zličnejših prvin, bolj kot s spontano dra- IM Ml« f̂ wik Umw^ ypfcKt mwfw» 1 ^ m mf^t WI4I ^tt^ ^MC« ••• «MOM»« mm^^m^/ 0 ? C W 1 1 matičnostjo same zgodbe, tako značilne za evropsko filmsko produkcijo. Film se vrti okrog precej karikirane- ga boja za zapuščino ugledne hotelske gostje, z nekaj obveznimi čustvenimi vložki o nesebičnem prijateljstvu in ro- mantični ljubezni ter bolj ali manj tra- gikomičnih zasukih glavnih junakov, ki zmorejo igralsko očarati s svojo cinič- nostjo (R. Finnes), naivnostjo (T. Re- volori) ali franklinovsko krutostjo (W. Dafoe). Poln je polarizacij med dobrim in zlim, kar ga na trenutke s svojim iz- mišljenim svetom postavlja že v polje pravljičnega. Ravno to je tisti njegov šarm, ki pa film v resnici oddaljuje od pristnega prikaza nekakšnega secesij- skega vzdušja, klasične avstroogrske omike in »krjance« zdraviliških krajev in hotelov, kjer se je kovala prvovrstna evropska elitistična zgodovina. Pra- vi evropski secesijski šarm, če bi temu lahko tako rekli, v filmu zasenči preveli- ka nakopičenost vsega - zgodb, žanrov. vizualnih učinkov - in ko vse te plasti odluščimo, nam ostane bore malo ti- stega občutka, ki bi lahko zares pričal o duhu predvojnega evropskega elitizma in meščanstva, ki so si za svoj oddih iz- birali vzhodnoevropske kraje in iz njih ustvarili svoja pribežališča, ki niso bila le stvar bogastva pač pa tudi specifične kulture. Film hoče ugajati z romantično nostalgičnostjo, šarmira nas z do popol- nosti izdelanimi filmskimi podobami in igralsko briljanco, a naspušča razočara- ne v svoji prodornosti glede resnične ek- stravagance neke dobe, ki tako ostaja le za Zweigovimi platnicami in v načetih stavbah zapuščenih zdraviliških parkov, pogreznjenih v mir svoje patine. Tej a M o č n i k Hannah Arendt O NASILJU Prevod: Vlasta Jalušič in Mirt Kemel; Spremna beseda: Vlasta Jalušič; Krtina, 2013; 115 str. Lani je pri založbi Krtina izšel prevod še ene pomembne knjige politične teo- retičarke Hannah Arendt, O n a s i l j u . Knjiga se zlasti v svojem prvem delu umešča med avtoričine številne topič- ne politične komentarje, drugi in tretji del pa je možno postaviti ob bok njenim razpravam o političnih kategorijah in konceptih, kot so tiste, zbrane v M e d v p r e t e k l o s t j o in p r i h o d n o s t j o : Ses t va j v p o l i t i č n e m miš l j en ju (Krtina, 2006) in Vi ta act iva (Krtina, 1996), ki ima si- cer širšo antropološko zastavitev. Avtorica je knjigo napisala leta 1970 kot odziv na nekatere tokove v štu- dentskem gibanju '68, predvsem na navduševanje takratne nove levice nad nasiljem kot sredstvom za »ustvarja- nje zgodovine«. To navdušenje je bilo po oceni avtorice na teoretski levici ne- kaj novega. Marksistična tradicija je sicer vedno čislala revolucijo, vendar jo je imela za možno šele takrat, ko proti- slovja in gniloba stare družbe tako do- zorijo, da je prevrat izvedljiv brez ob- sežne uporabe nasilja. Če to ne drži, samovoljno revolucioniranje ne more biti uspešno, raba nasilja pa je v tem primeru prej kot učinkovito sredstvo spremembe odraz nerealizma in nemo- v» CL Za današnje bralce, ki ne poznajo po- drobneje idejnih tokov in političnih de- bat okrog leta 1968, utegne začetek knjige biti nekoliko nejasen. Kontekst novolevičarske fascinacije z nasiljem postane razviden šele po nekaj stra- neh. Poskus razlage tega fenomena v prvem in deloma tretjem delu tudi ni najbolj jasen in pregleden. A to je zna- čilnost vseh besedil H. Arendt. Toda z nekaj preureditve se izkaže, da knjiga ponuja lucidne uvide, ki so lahko zelo relevantni tudi za aktualne izkušnje le- vih aktivistov. Avtoričina argumentacija se začne z opažanjem, daje dotedanja politično teoretska tradicija povedala bolj malo tehtnega o nasilju. Na eni strani ga je soglasno imela za jedro oblasti in poli- tike, na drugi strani pa ga je kot samo- stojni problem obravnavala le obrobno. Aktualna grožnja jedrske vojne pa je po mnenju Arendtove povzročila za- starelost teh pojmovanj nasilja kot bi- stva politične moči. Atomske bombe kot najmočnejšega razpoložljivega sredstva nasilja ni mogoče zares uporabiti pri od- ločanju v političnih sporih, temveč le za zastraševanje. Zato je treba razmerje med oblastjo in nasiljem premisliti na novo, kar avtorica počne v drugem in tretjem delu. Senca atomske gobe je po Arendt tudi vplivni kontekst, zaradi katerega so se novolevičarski ideologi zatekali k ideji nasilja. Možnost jedrske kataklizme in negotova prihodnost naj bi bili temeljno politično izkustvo generacije študent- skih protestnikov. Globoko nezadovolj- stvo s tedanjim svetom je porajalo željo po njegovi spremembi. To pa je blokira- la neosebna vladavina birokracije, ki s svojim tehnokratskim diskurzom nuje onemogoča delovanje. Birokracija je bila skupna tarča vseh različic upora '68. Privlačnost nasilja je torej posle- dica kombinacije nezadovoljstva z raz- merami in nezmožnosti spremembe. Ljudem je bilo jasno, da je nevarne ali nevzdržne družbene procese treba usta- viti, hkrati pa je bilo videti, da tega ni mogoče doseči prek uveljavljenih vzvo- dov predstavniške demokracije, kise je tudi sama birokratizirala. Nasilje, ki ga tedanje družboslovje ni zmoglo razume- ti, saj je razmišljalo v parametrih druž- be obilja, napredka in nenasilne vzgoje, je bilo po Arendt izraz politične stiske m nemoči. Nasprotje med željo po spreminjanju sveta in nezmožnostjo delovanja seje z revolucionarnim patosom še stopnje- valo. Bolj ko so se visoko postavljeni cilji izmikali, hujše so bile frustracije in več je bilo iskanja (anti)teoretskih bližnjic. Tako se je študentsko gibanje v večjem delu izteklo v privatizacijo emancipa- cijskih stremljenj, manjšina pa je sku- šala na silo podaljšati revolucionarni moment z nasilnimi akcijami. Te so bile jalove, ker so njihovi protagonisti že izgubili podporo drugih udeležencev gibanja ali pa je sploh nikoli niso imeli v takem obsegu (zlasti vključujoč tudi delavstvo), kot so hoteli. Arendt izpelje dvojno presojo struktur- nega in idejnega položaja novolevičar- skih aktivistov. Na eni strani pravi, da jim je teoretska stava na nasilje pred- stavljala sredstvo, s katerim bi se do- mnevno dalo prekiniti nevzdržne zgo- dovinske procese, ki so jih frustrirali, obenem pa jim je služila tudi kot nado- mestek za mišljenje lastnih političnih izkušenj. Na drugi strani pa avtorica ocenjuje, da so novolevičarski teoretiki pod vplivom tradicionalnega pojmova- nja nasilja kot bistva politike zamudili priložnost, da bi reßektirali svojo dejan- sko izkušnjo nenasilnega delovanja, ki je generiralo politično moč. Ker niso razumeli moči lastnega delovanja, so se odpovedali tej poti in se začeli spo- gledovati z njenim nasprotjem ter obti- čali v slepi ulici konfrontacije z mnogo močnejšim policijskim in pravosodnim nasiljem. Drugi in tretji del knjige sta zato namenjena utemeljevanju alter- nativnega konceptualnega aparata za razumevanje politike. Poleg tistih, ki so se poigravali z idejami nasilja zaradi svoje idejne zmede, avto- rica povezuje nasilje še s skupinami, ka- terih konkretni interesi so bili ogroženi v tedanjih turbulencah na univerzi, npr z gibanjem Black P o w e r Njihova upo- raba nasilja, da bi dosegli konkretni cilj, dosti bolj ustreza avtoričini nadaljnji opredelitvi nasilja kot nečesa bistveno instrumentalnega, kakor pa bi to lah- ko veljalo za novolevičarske moraliste. Ti so sicer trdili, da nastopajo v imenu občih vrednot in interesov človeštva kot celote, a delavci, kise jim niso pridruži- li, so dobro vedeli, da imajo študentski »vstajniki« kot bodoči poklicni intelek- tualci pač drugačne realne interese ka- kor delavstvo. Drugi del knjige razvija koncept nasilja in nekatere druge povezane koncepte, kot so moč (angl strength^ sila (angl force} m avtoriteta. Glavni med njimi je oblast. Nasprotje in neskladje med oblastjo in nasiljem tvori teoretsko je- dro knjige. Oblast (angl. power, nem. die MachtJ/a skupna zmožnost spremi- njanja razmer, ki nastane iz delovanja z drugimi. V razmerju med institucija- mi oz. vladajočimi in med vladanimi se oblast kaže kot podporno mnenje. Vla- dani v tem primeru podpirajo vladajoče in jih s tem pooblaščajo za vodenje dolo- čenih politik. Država ima oblast toliko časa, dokler soji državljani lojalni in so jo pripravljeni ubogati ali se boriti za- nje. Revolucija pa se lahko zgodi potem, ko so vladajoči že izgubili oblast, ki so jim jo dodeljevali vladani. Podpornega mnenja ni mogoče pridobiti s prisilo, temveč le z vključevanjem v so-delova- nje. Celo diktatorji in totalitarni vodite- lji ne morejo učinkovito uporabljati na- silja nad žrtvami brez soglasja ljudstva. Oblast v smislu soglasja je tako bistvo vsake politične organizacije. V nasprotju s tem je nasilje instrumen- talno dejanje enega človeka nad dru- gim, s katerim dosežemo uboganje s pri- silo. Nasilje je po Arendt vedno sredstvo za dosego nekega cilja, uporabljamo ga taktično in glede na njegovo učinkovi- tost. Medtem pa pri delovanju, kot ga je avtorica koncipirala v Viti activi, cf- Ijev nikoli ne moremo nadzorovano do- seči tako, kot smo sijih zamislili, saj vedno trčimo ob delovanje drugih in je rezultanta (so)delovanja nepredvidlji- va. Oblast sodelujočih lahko podpira uporabo nasilja, če pa skušamo z nasi- ljem nadomestiti izgubo oblasti v poli- tiki, jo še bolj uničimo in onemogočimo njen ponovni nastanek. Nasilje uničuje oblast in je nikakor ne more ustvariti. Ce se nasilje uveljavi kot vodilna »pra- ksa« državnega aparata, gre za vlada- vino terorja. Takšne vladavine so šibke v tem smislu, da jih ljudje ne podpirajo iz prepričanja, temveč kvečjemu zara- di strahu pred njimi. Ko pride do kon- frontacije in strah popusti, se režimi čez noč sesujejo. Primer so vzhodnoevrop- ski komunistični sistemi konec 80. let. Nasprotno pa je totalitarne režime, ki gradijo na iskreni podpori podanikov, možno sesuti le z obsežnim nasiljem od zunaj. Tretji del knjige razpravlja o upraviče- nosti nasilja. Avtorica zagovarja sta- lišče, da nasilje ni niti iracionalno niti zverinsko, temveč zelo človeško. Je sred- stvo, ki ga uporabimo, da bi uveljavili svoj interes ali pravico, kadar sta izra- zito ogrožena in ju m? mogoče doseči z drugimi sredstvi. Ce v razmerah hude stiske ali krivice, ko smo stisnjeni v kot, ne reagiramo z nasiljem, to ni znak člo- veškosti, temveč bodisi svetništva bo- disi otopelosti, ki jo povzroči razčlove- čenje. Arendt tako pravi, daje nasilje upravičeno in smiselno, kadar je ogro- ženo življenje, v javnih zadevah pa tudi takrat, ko drugače ni mogoče vzpostavi- ti pravice. Toda v obeh primerih je upra- vičeno le kot kratkotrajno dejanje, ki ga je treba nato zamenjati z bolj sistemski- mi ukrepi. Ce pa hočemo na dolgi rok uresničevati neke javne cilje s pomočjo nasilja, lahko to sredstvo, ki ruši osta- la medčloveška razmerja, prevlada tako nad ostalimi odnosi, kot tudi nad cilji. Nasilje kot instrumentalna dejavnost ima torej svoj ratio in s tem svojo upra- v vičenost s pomembnostjo cilja. Ce usme- rimo nasilje zoper nadomestke, kar po- gosto še danes predlagata »nenasilna« psihologija in pedagogika, pa je to iraci- onalno in le odlaga eskalacijo konflikta. V zvezi s pojmom oblasti moram opo- zoriti na terminološko in prevajalsko zagato. Vsebini koncepta, pa tudi nje- govima označevalcema v angleščini in nemščini, bi po mojem mnenju dosti bolj ustrezal izraz »moč«. Gre za zmožnost, potencialnost aktiviranja ljudi za sode- lovanje. Sam besedo oblast (če tule od- mislim prevodni standard, s katerim je zaobjet osrednji koncept te knjige) ra- zumem bolj kot formalno mesto ali kot formalno dodeljeno lastnost države, s katerima se ukvarja npr. ustavno pra- vo: oblast je vzpostavljena z ustavnim aktom, deli se v tri veje, ki imajo vsa- ka svoje pristojnosti itd. Seveda obsta- jajo relevantna križanja med državno oblastjo in arendtovsko politično močjo (angl. power, nem. die Macht}. Npr. Janez Janša je, če uporabim ta bese- dnjak po svoje, v času protestov v zimi 2012-2013 še imel formalno oblast, ni pa več imel politične moči, saj je izgubil podporo državljanov. Njegovposkus, da bi izgubljeno legitimnost nadomestil z grožnjami, je izzval humor in bes. Ker ni hotel priznati izgube politične moči, brez katere je tudi zasedanje mesta oblasti jalovo, so ga protestnih ozna- čili za zombi ja: za političnega mrtveca, ki še noče priznati, da je že mrtev. Dru- gi primer: današnja praznovanja dneva državnosti so prazni ritual, v katerega večina ne verjame več; državljani ne podpirajo več države in vladajočih ter na volitvah serijsko menjajo stranke fn ekipe. Ce bi se zgodila resna zuna- nja kriza, bi se državni aparat sesul kot hišica iz kart. Vtem smislu so tri veje oblasti črka na papirju, njihova učin- kovitost pa je odvisna od moči, to je od mnenja, ki ga imajo državljani o njih. Prevajalca sta se odločila za drugačen standard. Koncept power sta prevedla kot oblast, in sicer verjetno iz treh ra- zlogov. Prvi je ta, da bi sicer imela za- gato pri distinkciji med s t r e n g t h kot individualno, npr. fizično ali denarno močjo, in med p o w e r kot politično mo- čjo. V tem primeru hi se zdelo, da gre za dve različici istega, moči, ne pa za dvoje zmožnosti, ki učinkujeta povsem različ- no in imata tudi različne izvore. Drugi je ta, da sta hotela z izbranim termi- nološkim zamikom poudariti politično (delovanjsko) razsežnost formalnih in- stanc oblasti. Tretji razlog pa je močna zaznamovanost pojma »moči« s kon- ceptom »razmerij moči«, ki dominira v sodobnem kritičnem družboslovju. Pri tem imajo v mislih razmerja gospostva in jih obravnavajo kot nekaj struktur- nega ali kot položaj, podoben pozicijski vojni. Glavni problem tega koncepta je politični fatalizem: zoper »strukturna razmerja moči« se ne da storiti ničesar, razen da opozarjamo nanje. V naspro- tju s tem pa je glavno sporočilo opusa H. Arendt to, da je prekinjanje struktur z delovanjem možno. Z odločitvijo, da bosta p o w e r prevaja- la kot »oblast«, sta se prevajalca odma- knila od antipolitičnega družboslovnega besednjaka, a sta obenem zašla v dru- ge terminološke zagate. Arendt namreč iz koncepta p o w e r izpeljuje jezikovno skladne izpeljanke, npr e m p o w e r m e n t m p o w e r l e s s n e s s . Če p o w e r prevaja- mo kot »oblast«, sledijo bodisi jezikov- ne nerodnosti (»pooblastilo« namesto »opolnomočenje«) bodisi besedotvorne nedoslednosti (»nemoč«). Toda takih prevajalskih težav nikoli ni mogoče raz- rešiti optimalno. Se toliko težje je to na področjih, kjer uveljavljeni besednjak zaznamuje zgodovinska izkušnja, kije neskladna z nekim alternativnim kon- ceptualnim aparatom. Tako je sloven- ska beseda »oblast« blizu besedi »last« in predpostavlja, da je oblast nekaj, kar vladajoči posedujejo oz. je vzvišeno nad vladanimi. Če politično polje doje- mamo prek teh predpostavk, se potem zdi ključno vprašanje, kako osvojiti oz. obdržati mesto oblasti, in ne, kako jo generirati ali odvzeti »od spodaj«, z de- lovanjem. Hannah Arendt in prevod knjige O n a - s i l j u ; e torej treba brati z nekaj termi- nološke prožnosti in pri tem slediti lo- giki konceptov. G o raz d Kovačič Johan Huizinga JESEN SREDNJEGA VEKA Prevod: Bogdan Steh; Spremna beseda: Marko Štuhec; Studia Humanitat is , 2013; 606 str- Težko bi zanikali trditev, daje slovensko zgodovinopisje pozitivistično in konzer- vativno. Toda opaziti je mogoče tudi na- sproten trend: imamo precej prevodov zgodovinskih del, ki se posvečajo ravno preučevanju družbenih pojavov, kate- rim se slovensko zgodovinopisje vztraj- no izogiba - ekonomije, razmerij med družbenimi skupinami in kulturi. Mno- gi so izšli v zadnjih letih. Taka je recimo pred kratkim prevedena P o m e n d r u g e s v e t o v n e vo jne , v faxten avtor Er- nest Mandel raziskuje posledice druge svetovne vojne na evropske družbe ter njeno povezanost s svetovnimi ekonom- skimi tokovi. In taka je tudi Huizingova Jesen srednjega vek^, v kateri se avtor ne posveča političnim dogodkom, pač pa kulturi. Preden se lotimo podrobne obravnave dela, velja reči kakšno o njegovem av- torju. Johan Huizinga seje rodil 1872 v Groningenu na Nizozemskem. Od leta 1891 do 1897 je študiral nizozemski jezik, geografijo, sanskrt in zgodovino, študij je zaključil z disertacijo o komič- nem v indijskem gledališču. Po končanem študiju je nekaj časa pou- čeval na gimnaziji, dokler ni postal naj- prej docent za nizozemsko zgodovino, leta 1915 pa redni profesor za zgodo- vino na univerzi v Leidnu. Tam je po- učeval do nemške zasedbe Nizozemske 1941. Zaradi svojih protinacističnih