GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
Poročilo samoup. organov
Upravni odbor je imel v času od
28. februarja do 19. marca tri redne
seje, na katerih je sprejel sledeče
sklepe;
—	Službi za nagrajevanje so dali predlog za povečanje dodatka na nočno delo za 5 %.
—	Odobrili so nakup dveh centrifugalnih črpalk za prečrpavanje odpadne kopeli in dva ventilatorja za Molinsov in Tabakunijev cigaretni stroj.
—	Sprejet je bil sklep za plačevanje izrednega prispevka v višini 0,95 % za kritje primanjkljaja v socialnem zavarovanju za leto 1967 in sicer plača polovico podjetje, polovico pa delavci.
—	Tov. Petkovič Vladimirju so odobrili kot predstavniku delovne organizacije in glede na to, da se bo seznanil z novitetami v zdravstvu, udeležbo na 5, kongresu farmacevtov Jugoslavije, ki bo od 26. do 30. junija v Vr-njački Banji.
—	Potrdili so ceno za nove damske vložke »Vir Vesna« in to 220.- S din.
—	Odobrili so nakup tehtnice za jedilnico v vrednosti 290.000,- S din.
—	Člani UO so se strinjali s predlogom, da električarji izdelajo novo osvetlitev v tkalnici gaze ob prostih sobotah in nedeljah za 250.000,- S din.
—	Zadolžili so komercialno in tehnično službo, da uredi skladišče za obliže.
—	Delavkam, katere bi morale delati na dan "Dneva žena« so odobrili izreden plačan dopust.
—	Člani UO so predlagali DS, da zadolži komisijo, katera bi nadzirala člane kolektitva, ki so že večkrat prejeli posojilo, kako napreduje gradnja in v kolikem času se bodo vselili nekateri od teh.
—	Gasilski brigadi, Ljubljana so o-dobrili 100.000,- S din za nakup gasilskega avtomobila.
—	Odobreno je bilo službeno potovanje za tov. direktorja in tov. Babnika v Zah. Nemčijo in Švico,
tov. Bajec in tov. Rozman pa bosta potovala v Avstrijo.
Delavski svet je imel v tem razdobju 1 redno sejo, na kateri so bili sprejeti naslednji sklepi:
— Za potrebe naše tovarne se na-
OSVOBODILNA FRONTA — TEMELJ SVOBODE
Ko je proti koncu marca 1911 zajel silni val demonstracij pred-aprilsko Jugoslavijo, je Hitler pravilno razumel, da se Jugoslovani, kot svobodoljubno ljudstvo, ne bodo uklonili njegovim zahtevam in sramotnemu podpisu takratne vlade k trojnemu paktu. Ni mu preostalo drugega, kot da je svoj vojni stroj pognal na uporni mali narod. In res je 6. aprila 1941 razpadla stara Jugoslavija.
Komunistična partija pa je bila na vse to že pripravljena, saj se je že pripravljala od konference na Čebinah. Ker je bila partija iz ljudstva. je bilo tudi ljudstvo ob tem odločilnem trenutku z njo.
27. aprila 1941 so se zbrali pod Rožnikom — na poziv KPS — vsi vodilni faktorji vseh takratnih političnih strank, razen ene, ki je bila v nasprotju s KP in jo je vodil kler. Ti zastopniki širokih ljudskih množic so ustanovili Protifašistično zvezo Slovenije, ki je na predlog članov CK KPS ustanovila s proglasom Osvobodilno fronto Slovenije. V proglasu, je bilo jasno in glasno rečeno, da naj se združijo v OF, za
bavi tovarni avtomobil znanilce TAM z enim. preklopnim ležajem v vrednosti N din 137.840,-
—	Odobrili so nakup pisarniških strojev za analizno-planski, računovodski, komercialni sektor in za pomožne obrate.
—	Sprejeli so sklep, da se tov. Kocjančiču, bivšemu lastniku naše tovarne izplačuje mesečno po 50.000 S din in to od 1. I. 1968 dalje do preklica.
V tej hiši pod ljubljanskim Rožnikom so ustanovili OF
borbo proti okupatorju, vsi pošteni Slovenci, delavci, kmetje in delovna inteligenca. Ta proglas si je, bliskovito utrl pot v sleherni kot Slovenije, ljudstvo pa ga je z odobravanjem sprejemalo.
OF je s tem začela organizirati veličasten upor vseh Slovencev in začela dobivati prve revolucionarne znake nove ljudske oblasti. Nastajali so narodno-osvobodilni odbori, katerih skrb je bila za širjenje in pomoč mladi partizanski vojski, ki si je že s svojimi prvimi enotami utirala zmagoslavno pot.
Skozi težka štiri leta je OF vodila Slovence, ki so izšli iz neenake borbe kot zmagovalci. Po osvoboditvi pa je bila zopet organizator obnove porušene dežele in graditve boljše, bodočnosti junaškemu slovenskemu narodu.
I.	K.
OBISK PAPIRKONFEKCIJE V KRŠKEM
Seje in jih odnesti s seboj v Krško. Ker klišeji še niso bili gotovi, smo popili kavico, jaz, ki sem bolj pri lačnih sem pojedla še. sendvič, nakar smo se vrnili po klišeje in smo jih Po dolgem čakanju vendarle dobili. Manjkal pa je kliše Vatka — Votek. Po krajšem razmišljanju smo se odločili, da nadaljujemo pot brez manjkajočega klišeja. Brez nezgod smo prispeli v tovarno in šli v oddelek, kjer sestavljajo naš časopis. Stavec, ki je v svojem poslu zelo spreten in iznajdljiv, je takoj začel sestavljati prvo stran TOSAME. Kor sem videla, da ima že ves tekst sestavljen, sem ga vprašala, kje vlivajo vrstice. Odpeljal me je v posebno sobo, kjer imajo stavni stroj za katerim sedi strojlni stavec in pritiska na tipke — podobno kot Pri pisalnih strojih. Stavni stroj sam odlije svinčene črke, ki se. sestav-
ljajo v stavke. Ko sem tako nasitila svojo radovednost, sva šla nazaj, kjer smo s skupnimi močmi sestavili in oblikovali časopis. Ker smo imeli dovolj člankov in ostalega materiala, smo časopis lahko natisnili brez manjkajočega klišeja. Da bi videli kako izgleda vsaka stran časopisa, so nam napravili krtačni odtis, ki ga napravijo tako, da sestavljeno stran premažejo z obarvanim valjem in potem položijo na njo papir. Tako položeni papir potem potolčejo enakomerno s krtačo. Te odtise smo pregledali in popravili napake. Tako je bil naš list TO-SAMA pripravljen za tisk. S tem je bila najina naloga končana. Z Mirom sva se poslovila od prijaznih fantov in ostalega osebja ter odšla. Miro je napravil tudi nekaj posnetkov v podjetju, da bi naši bralci videli kje in kako se poraja naš časopis. Ker je bilo že precej pozno smo se utrujeni odpeljali proti Domžalam, kjer nas je namesto prijaznega vremena pričakal dež.
P. K.
In to je umetnik, »ki s spretno roko« sestavlja svinčeno stran TOSAME
S sodelavcem Mirom sva bila določena, da greva v Krško, kjer tiskajo naš časopis TOSAMA. Zmenili smo se, da gremo ob sedmi uri zjutraj. Ker pa me, je zvonec zbudil že nekaj po šesti uri, sem vsa zaspana pogledala kaj je. Videla sem, da so odhod preložili na zgodnejšo uro pa sem se brž oblekla in se pridružila Miru in Bertu, ki sta me že čakala. Odpeljali smo se proti Ljubljani, kjer bi morali dobiti kli-
Po mladinski konferenci, na kateri smo si zadali naloge za naslednje obdobje, smo se takoj lotili dela. Prva večja akcija je bila organizirana v Vinah pri Moravčah, kjer smo v sodelovanju z občinskim odborom Zveze borcev Domžale izsekali gozd. počistili ruševine pripravili mesto za spominsko ploščo, ki je bila postavljena 30 let, po konferenci Komunistične partije, katere so se udeležili vsi takratni voditelji, med njimi tudi Josip Broz Tito.
Delovna akcija — ureditev zelenic okoli Zdravstvenega doma v Domžalah, ki jo je sicer organiziral
Občinski komite ZMS Domžale, ni dobila pravega pomena prav zaradi slabe udeležbe mladine. Kljub prizadevnosti vodstva naše organizacije je bil naš delež na teh akcijah dokaj slab. O tem govori podatek, da so se akcij udeležili samo trije člani našega kolektiva. Delovne akcije v našem podjetju so sicer dobile večji razmah, vendar dela nismo mogli dokončati zaradi slabega vremena. Pokazalo pa se je, da nekateri naši mladinci le ne stojijo ob strani in da čutijo odgovornost, ki nam jo nalaga organizacija. Nekako ob istem času smo organizirali tudi mladinski ples. Plesi so bili vsako soboto, igral pa je ansambel The Beggaes. Do 11. februarja 1968 je bilo 14 mladinskih plesov, ki so poslovno lepo uspeli. Lahko pa bi dosti bolje, če bi si delo razdelili in ne bi bili odvisni od mladincev terenske organizacije. Ne moremo pa biti zadovoljni z vedenjem nekaterih mladincev, ki sicer niso člani naše« ga aktiva, vendar so s svojimi izgredi zmanjševali ugled naše mladine. Ples smo morali prav zaradi teh nezdravih elementov ukiniti. Nabrali pa smo tudi precei izkušenj in prepričan sem. da bo ples, ki ga nameravamo ponovno organizirati, uspešnejši.
Ko omenjam mladinski ples ne morem mimo tega. da ne bi omenil prizadevnost mladink Starovašniko-
Napeti trenutki pred tekmovanjem. Posnetek kaže program, ki so ga pripravile mladinke z mladinci naše tovarne za dan žena
NOVI STROJI V MIZARSKI DEIAVNICI
Končno se je uresničila želja, da tudi v mizarski delavnici dobimo novi stroj. Najprej smo dobili kombinirani skobelni stroj (hobel mašino), katero smo pogrešali že več let nazaj. Saj je marsikdo prepričan, da je stroj nepopolno izkoriščen, mogoče res ne v drugem pogledu, vzdrževanje pa je čisto drugo.
Za popravilo ali obnovo je bilo treba prej najmanj nekaj dni, da je bila stran narejena, to se pravi po-skobljamo za nadaljnje delo. Tedaj pa je to preprosto v nekaj urah gotovo. Največji problem je bil prevoz
ve in Prosenčeve. Tudi na političnem polju smo bili aktivni, saj so bili člani sekretariata naše organizacije na nekaj seminarjih, ki sta jih organizirala CK ZMS in Občinski komite ZMS. Poleg tega pa smo vspostavili stik med OOZK in našo organizacijo, kar pa je v današnjem času nujno.
Proslava ob Dnevu republike je bila po dolgem času spet na visoki ravni. O tem smo v našem listu že pisali, za to podrobnosti ne bom omenjal.
Dvorano v Delavskem domu na Viru smo okrasili za občinsko konferenco ZK. Spet lahko s ponosom ugotovimo, da so ravno nam zaupali to nalogo, ki smo jo zadovoljivo rešili. Kmalu za tem je bila organizirana delovna akcija v Delavskem domu. Akcija je kljub slabi ude-
do stroja in nazaj, včasih se je samo to zavleklo 4-5 dni.
Kombinirani stroj se, imenuje, ker je na njem mogoče delati pet delovnih operacij in to, oblanje ravnanje in debelinka, krožna žaga, vrtanje ter rezkar.
Nekaj dni pozneje pa smo dobili še novo tračno žago, zanjo pa je bil rok dobave tako dolg, da smo mislili, da ni več res, saj smo jo kupovali že od avgusta 1967. Za oba stroja je bil sklep CDS, da se nabavita ker je inšpektor za varnost prepovedal uporabo rezkarja in tračne
ležbi uspela in lahko rečemo, da smo prav zaradi te akcije imeli večje ugodnosti pri najemanju dvorane za mladinske, plese. Zmanjšanje najemnine od 20.000 na 8.000 S din to odločno potrjuje. Za novo leto smo pripravili dvorano in pomagali pri obdaritvi otrok članom našega kolektiva.
8. marec, to je bila spet naša priložnost in upam, da nismo razočarali. Kulturni program, ki ga je pripravila dramska sekcija, tokrat pod vodstvom mladinke Helene, Wollma-yer, je sami proslavi dal nekaj, kar so si žene želele in pričakovale.
Če pregledamo zapisnike bomo videli, da so plani po večini realizirani. ponekod pa smo jih celo presegli z neplaniranlmi deli.
Janez Avbelj
žage, ker ne odgovarja varnostnim predpisom. Za rekonstrukcijo bi bili preveliki izdatki, in kljub temu bi bil stroj še vedno star. Stara tračna žaga je zaslužila svoje, ker je bila še pri bivšem lastniku kot nož za rezanje vate. pozneje so jo pa preuredili trikrat, da je bilo še prav čudno, da je sploh bila za uporabo.
Seveda z nabavo strojev pa je nastal še drug problem, že itak majhna delavnica ne, bi zmogla sprejeti še enega stroja, sploh pa še skobeljnega ne.
Na vso srečo smo naleteli na nerazumevanje pri merodajnih ter zasedli in preuredili stari ekspedit, pozneje filter oddelek, kjer smo postavili poleg skobelnega stroja še krožno žago.
Ob tej priliki bi se zahvalil v imenu mizarske delavnice vsem, ki so z razumevanje izglasovali nabavo strojev in nam olajšali delo.
J. D.
Zadovoljstvo sije iz obraza tov. Ju-terška, saj dela na uvoženi in varni tračni žagi
Z A II V A L A
Sindikalni podružnici našega podjetja se iskreno zahvaljujeva za o-bisk in vso izkazano pozornost ob priliki praznika — DneVa žena.
Rojc Rezka Som Marija
Ekskurzija v tovarni zdravil »KRKA« Novo mesto
V programu dela naše organizacije, ki smo ga sestavili na letni konferenci dne. 27. IX. 1967 je bil tudi izlet oziroma ekskurzija v neko podjetje. Zaradi obsežnega dela pa smo morali izlet odložiti na termin,
ki nam je najbolj ugajal. Tako je bil za dan izleta določen 16. III. 1968.
Izlet se je začel pravzaprav že nekaj dni pred odhodom, vsaj za Toneta in mene, imela sva dosti dela z organizacijo tega množičnega
pohoda mladih na Dolenjsko. Dan v začetku ni obetal nič dobrega, se je kmalu spremenil in bili smo veselo razpoloženi. Po eno-urni vožnji smo se ustavili v Trebnjem. To dolenjsko mesto, ki mu sicer ne moreš določiti prave velikosti ima nekaj zanimivosti, predvsem naj omenim grad in pa novo, moderno restavracijo, ki je bila vsaj za nekatere naj vabi jivejši objekt. Še nekaj posnetkov in že smo nadaljevali pot.
Tovarna zdravil »Krka«, obrat Ločna, je oddaljena od Novega mesta približno dva kilometra in stoji qb glavni cesti, ki pelje proti Kočevju. Vse zgradbe, so nove, okolica Pa je lepo urejena. Med drevesi tovarniškega parka se skrivata laboratorij in knjižnica, malo više pa se dviguje nova hala, kar je dokaz, da se, podjetje širi. Po 'tovarni nas je vodil tov. Kopač, lepo pa so nas sprejeli tudi predstavniki mladinskega aktiva. Razložili SO' nam potek dela v posameznih oddelkih, pogovarjali pa smo se tudi o delu tamkajšnjega mladinskega kolektiva in nalogatr ki so se jih zadali. Na koncu smo se domenili, da nam mladinci novomeške tovarne obisk vrnejo, obenem pa se bomo pomerili z njimi v nekaterih športnih disciplinah Lahko samo rečem, da so taki obiski koristni, saj se. mladina seznani s problemi, ki zadevajo ne samo nas mlade, ampak celotno družbo. Sodelovanje je skoraj vedno rodilo pozitivne rezultate. Po obisku smo šli na kosilo v Šmarješke, toplice. Domov smo se vrnili polni prijetnih vtisov.
J. A.
Del udeležencev izleta MO v tovarni zdravil Krka
Osebna ocena kot merilo za nagrajevanje
Osebna ocena kot dopolnilo analitične ocene je zelo težavno področje, tako s strokovnega kot s čisto človeškega vidika. Tam, kjer delovne uspehe merimo objektivno, postavljamo norme po času, po količini, določamo tolerance kakovosti, norme za potreben material, norme za izrabo orodja — tam merjenje delovnega časa ni vprašanje. Toda, imamo pa režijska delovna mesta, kjer ta objektivna merila odpovedo. To so skoraj vsa delovna mesta v upravi in pomožnih oziroma vzdrževalnih delavnicah. Za ocene le teh imamo razna merila, ki jim pripisujemo zelo majhno zanesljivost.
V prvo skupino prištevamo tako imenovana statistična objektivna merila. Statistično objektivna jih imenujemo zato, ker so objektivna glede na ugotovljeno statistično povprečje, pri izjemnih primerih pa so neobjektivna. Ko pa moramo odločati o tem, kdo je izjemen primer, smo že pri subjektivnem ocenjevanju.
Na prvo mesto uvrščamo ponavadi šolsko izobrazbo kot merilo o-sebne ocene, na mestih, ki niso normirana. Res je, da v povprečju uspešneje opravljajo delo tisti, ki imajo zanj zadostno šolsko izobrazbo. Res je pa tudi, da imamo v podjetjih delavce, ki kljub pomanjkljivi izobrazbi delo uspešno opravljajo. Drugo merilo, ki ga zelo pogosto srečujemo, je upoštevanje prakse. Vendar sama praksa brez upoštevanja rezultatov dela, delovnih isku-šenj, dognanj in uspehov pri delu ne more biti dejavnik osebne ocene.
V tretjo skupino meril osebnega ocenjevanja spadajo opisne ocenjevalne lestvice. Po načinu sestave so precej podobne sistemu analitične ocene delovnih mest. le da po teh lestvicah ne ocenjujemo zahtev delovnega mesta, ampak uspešnost in odnos delavca do dela. Prednost analitičnega ocenjevanja je v tem, da je mnogo zanesljivejše in da se bolj približuje objektivni oceni. To ocenjevanje (opisno) pa je ocenjevanje človeljg na »počez«, To se
pravi, da ga ocenjujemo za dobrega, slabega, odločnega, za silo itd.
Pri takem ocenjevanju pa kaj radi podležemo temu, da zaradi ene slabe lastnosti, ki nas bode v oči, očrnimo celega človeka ali pa ga zardi ene dobre lastnosti, ki nam osebno ugaja, povzdigujemo.
Mirno lahko trdimo, da se vsak sistem osebnega ocenjevanja, tudi najboljši, samo približuje objektivnosti.
Ravno vsled tega se podjetja izogibajo teh subjektivnih meril ocenjevanja. Obstojajo pa objektivna ocenjevanja, ki pa so vezana na uspeh posameznika, o katerih pa bo govora v drugi številki našega lista.
L. M.
ZAHVALA
Članom kolektiva se najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost ob smrti očeta. Prav tako se. zahvaljujem tudi sind. podr. za denarno pomoč.
Angelca Tepež
OH, KAKO JE DOLGA POT
(Izobraževanje v naši tovarni) Tov. Mihelčič;	1. Povej mi o svetlih in temnih
Mnogo pišemo o izobraževanju, zato je lepo, da tudi v naši tovarni izvemo za ljudi, ki poleg vseh obveznosti, ki jih postavlja življenje, še študirajo, Naj bodo naslednje vrstice namenjene njim, ki so vredni pohvale.
V višjo šolo za organizacijo dela hodijo; Cerar Franc, mr. ph. Petkovič Vladimir, Požek Mirko, Moko-rel Lovro in Rozman Stefan. Tečaj za VK obiskujejo; Cerar Ivan, Vehovec Andrej, Pirnat Vinko, Glavan Jože, Mihelčič Ivan, Pernuš Janez, Judež Alojz, Požar Anton, Križnar Peter, Stupica Franc, Andrejka Andrej. Srednjo tehnično šolo delata: Strehar Karel in Jamšek Franc, višjo komercialno šolo Babnik Janez in srednjo ekonomsko šolo Limovšek Milena.
Diplome v žepih pa že imajo naslednje tri pridne tovarišice; Naum Olga, Grlica Vida in Vrenjak Milena.
Zanimale so me razne stvari, zato sem iz vsake šole določila po enega ali dva tovariša, da mi odgovorijo na ta vprašanja.
1.	Zakaj ste sc odločili za izobraževanje?
Tov. Mokorel:
Za izobraževanje sem se odločil zaradi delovnega mesta, ki zahteva višjo šolsko izobrazbo in zaradi nalog, ki jih danes postavlja družba in so vedno bolj zahtevne. Reševal pa jih bo lahko samo tisti, ki bo teoretično dovolj poučen.
Tov. Mihelčič:
Dobil sem obvestilo, da se za moje delovno mesto določa tečaj VK.
Tov. Križnar;
Pismeno sem dobil obvestilo, vendar še do sedaj nimam delovnega mesta, ki bi odgovarjal tej kvalifikaciji. Mogoče mi bo to koristilo kasneje?
Tov. Jamšek:
Pri svojem delu želim biti čimbolj samostojen. Moje delo pa zahteva tudi veliko teoretičnega znanja, zaradi hitrega razvoja tehnike. To znanje pa lahko dobim samo v šoli. Kdor pa ne sledi hitremu razvoju tehnike, ta ostane zadaj.
Tovarišica Vrenjak;
Za študij sem se odločila povsem samovoljno, ker vem, da mi bo to lahko še koristilo.
2.	Kako vam pomagajo v gospodarski organizaciji in kaj vam nudijo?
Tov. Mokorel:
Plačajo mi šolnino in za vsak izpit dobim 3 dni izrednega dopusta. Menim pa, da je pre.malo izrednega dopusta za tak študij.
Vse stroške mi plačajo. Dvakrat na teden grem po 2 uri prej ven, poleg tega dobim še eno prosto soboto več, ke,r imam takrat pouk. Za izpite v I. letniku sem dobil 5 dni izrednega dopusta, za zadnji II, letnik pa še ne vem.
Tov, Križnar:
V tovarni nam vsestransko pomagajo in sem s tem zelo zadovoljen.
Tov. Jamšek;
Plačajo mi šolnino in izpitne takse. Do sedaj še nisem koristil izrednega dopusta, zato bi ga v letošnjem letu želel več dobiti. Moram za 14 dni na obvezne laboratorijske vaje, ki bodo od jutra do večera.
Tovarišica Vrenjak:
Plačali so mi šolnino in izpitne takse, medtem ko sem stroške, seminarjev in dodatne knjige plačevala sama. Zahvaljujem se tovarni za finančno pomoč. Na leto pa sem dobila 3 dni izrednega dopusta, kar je minimalno za opravljanje 13 izpitov v 5. izpitnih rokih. Ne zdi se mi prav, da je po statutu tovarne določeno za srednjo šolo samo 3 dni izrednega dopusta na leto (za 13 izpitov) medtem, ko ga za ostale šole dobijo več. Zaradi tega sem morala porabiti vse proste sobote in skoraj ves redni letni dopust za študij.
3.	Ali vam dosedanja praksa kaj pomaga pri študiju in koliko časa porabite za učenje?
Tov. Mokorel;
Praksa mi pomaga, o prostem času pa ni govora, ker ga porabim za študij.
Tov. Mihelčič;
Praksa mi zelo pomaga, učim pa se bolj pred izpiti.
Tov. Križnar:
Praksa mi vsekakor pomaga. Učenja pa je veliko, ker dobimo v šoli samo osnovne napotke, nato pa se doma iz skript dokončno naučimo.
Tov. Jamšek;	.
Kar se naučim iz knjig, hočem pri svojem praktičnem delu izkoristiti. Praksa mi pomaga v toliko, kar praktično znam. želim še teoretično obdelati do potankosti. Največ se učim pozimi, ker se mi zdi, da je ta letni čas za učenje meni najbolj primeren, ker imam še. dovolj drugih obveznosti.
Naj mi moški svet blagohotno odpusti, ker bom kolegici Mileni Vrenjak posvetila par vrstic več. To pa zato, ker je poročena žena in mati dveh otrok in ker je pred kratkim diplomirala na srednji ekonomski šoli. DoKončala jo je v 4 letih, kar je zelo len uspeh žene, ki največkrat ni vedela za prosti čas in zabave.
straneh izobraževanja!
Ko sem delala prve izpite še nisem vedela koliko truda bom morala vložiti, da bom prišla do konca. V vseh 4. letih nisem smela izpustiti niti enega izpitnega roka, sicer bi se študij zavlekel na 5 ali celo 6 let, tega si pa nisem želela. Pri vsem tem pa me je spremljala svetla misel, da se z vsakim izpitom bolj bližam koncu.
2.	Opiši vesel in žalosten dogodek iz šolskih dni.
To sem doživela prav na koncu. Imela sem vnet slepič, ki pa je na srečo počakal do konca zaključnih izpitov, naslednji dan pa sem morala v bolnico, namesto da bi šla v šolo na slove;sno razglasitev rezultatov. Najbolj vesela sem bila, ko so mi v bolnico sporočili, da sem uspešno opravila zaključni izpit. Nisem si mogla misliti, da sem rešena bremena, ki me je 4 leta težilo.
3.	Ali sc ti zdi, da je storilnost pri delu zaradi izobraževanja padla?
Pri delu se ni smelo in se tudi ni poznalo. Obračuni so morali biti opravljeni do roka. Ce pa je bilo nujno sem delala tudi popoldne.
Zvedeli ste za nekaj stvari, kar je bilo v interesu posameznikov in tudi tovarne, novim študentom pa, ki so še tiho in nimajo poguma pa napotek, da se z žrtvami vs© doseže.
Ne zdi se mi pa prav, da so take razlike pri izrednem študijskem dopustu. Saj hodimo vendar vsi v službo, v šoli pa zahtevajo celotno snov, ki je za vsako šolo posebej težka. Naj se ta stvar enkrat za vselej pravilno reši, da se bo za vse enako delil izredni študijski dopust ali pa primerno težavnostni stopnji šole.
L. M.
MOČ NAVADE
Ti škatlica prikupna, zelena ali bela, kako sem te vesela — saj sila je obupna.
Deset tablet v njej, deset tablet razvade, le; vzemi me in jej — ti moč moje navade.
Kot avto brez benzina. počutim se takoj, če nimam aspirina, odšla bi v pokoj.
Sodelavka predraga, ti nič ni za srce?
Ce te malo peče »zgaga« natoči si vode!
I. K.
VELIKO DELO
Tudi para, ki neprenehoma uhaja iz cevi ob kurilnici »nekaj« stanc.
Darovali ste vašo kri — hvala vam! Tako glasijo besede ob slovesu iz Zavoda za transfuzijo krvi. Z vašo pomočjo bomo mnogim vrnili zdravje in življenje. Vaše dejanje naj bi bilo vzgled tudi drugim. Take in podobne besede spremljajo nas krvodajalce ob tem humanem dejanju.
Kakor vsako leto smo se tudi letos razdelili v dve skupini, tako da 13. in 14. marec pomenita množično krovdajalsko akcijo pod okriljem RK občine Domžale.
Vsak deseti zaposlen v našem kolektivu je krvodajalec in mnogi člani našega podjetja se že ponašajo z zlatim ali srebrnim priznanjem za dolgoletno sodelovanje — za pomoč
bližnjemu. Imam pa občutek, da se mlajši bojijo ali pa ne razumejo velikih potreb po tem dragocenem zdravilu. Kar pomislimo koliko nas je in da je med nami že prenekate-ra mati, ki je potrebovala kri in da so se zgodile težke nesreče, katere zahtevajo le našo kri. Lahko je že jutri sleherni od nas ponesrečen in potreben krvi sodelavca, ki mu pomaga ozdraveti.
Zato le brez strahu bližnjemu v pomoč. Kajti kadar odpovedo draga zdravila in razni medicinski posegi, kjer moderna medicina postane nemočna, tedaj naša kri zagotovo vrača zdravje in življenje.
I. K.
OKOLICA KURILNICE
Bore malo je ostalo od žleba na kurilnici. Žveplene saje in kisle snovi v dimu so v 2. letih uničile žleb
Novi salonitni žleb je prevlečen s smolo zato bo trajnejši
Pregled nezgod v letu 1967
V letu 1967 je bilo prijavljenih 24 nezgod, ki so se pripetile na delu.
Pri omenjenih nezgodah je bilo poškodovanih 25 oseb in izgubljenih 373 delovnih dni (grafikon št. 1.) Ce te dneve enakomerno porazdelimo na vse člane kolektiva, vidimo, da odpade na vsakega posameznika 5 ur izgubljenega časa (grafikon št. 2).
Kot je prikazano v grafikonu je to za 1,5 ure več kot v letu poprej, kar pomeni, pri praktično enaki pogostosti poškodovancev, tudi večje število zaradi nezgod izgubljenih dni. Procentualno znaša to povečanje, napram 1966. letu 36 11 „.
za izdelavo filtrov 56% izgubljenih dni, na ostale oddelke pa 44 % izgubljenih dni. Do nezgod v tem oddelku je prišlo v treh primerih zaradi čiščenja strojev med obratovanjem, v dveh zaradi neurejenega poda in v dveh primerih zaradi popravljanja oziroma urejanja stroja odnosno naprave.
Nezgode, ki so nastale v lanskem letu se lahko razdelijo z ozirom na mesto, kjer so se pripetile na štiri skupine-
—	nezgode nastale pri gibanju zaposlenih,
—	nezgode nastale pri vzdrževanju strojev,
—	nezgode, nastale pri ročnem delu.
—	nezgode nastale pri posluževanju strojev.
Kot je razvidno iz grafikona je največ nezgod nastalo pri rednem posluževanju strojev in naprav,
Posamezni oddelki so k skupnemu številu nezgod prispevali različne deleže. Absolutno gledano je imel oddelek za izdelavo filtrov največ nezgod (7), sledi pa mu konfekcija (5 nezgod). V kolikor bi imel vsak oddelek zaposlenih točno po 100 delavcev bi se oddelki razvrstili, kot je, prikazano v grafikonu (grafikon št. 3). V oddelku filtrov ni bilo samo največ nezgod, ampak tudi največ zaradi tega izgubljenih dni. Celotna izguba za ta oddelek znaša 207 izgubljenih dni, za vso ostalo tovarno pa 166 dni, torej odpade na oddelek
skupno 11, kar pomeni, da se je poškodoval vsak 32. delavec, ki ima opravka s tovrstnim delom. Najpogostejše nezgode so pri vzdrževalnih strojih, kjer je bil poškodovan vsak 30. delavec (grafikon št. 4).
Nezgode na poti:
Poleg že omenjenih nezgod pri delu pa je bilo v letu 1967 prijavljenih tudi 12 nezgod, ki so se pripetile na poti v tovarno ali iz tovarne.
m 1 ?0$K0D&0 ODPADE PRI POSAMIČNIH DELIH NASIED
'	-	— i • nje Štev. zaposlenih
r
ŠTEVILO POŠKODB po ODDtLKIH, ČE BI BILO V VSAKEM ODDELKU PO tOO ZAPOSLENIH
IZDELAVA
riLTROV
BELILNICA
PRIPRAV-
LJALNICA
UPRAVA
VZDRŽE-
VANJE
KONFEKCIJA
TKALNICE
SlR.TKANIN
NIKALNICA
TRAKOTKAL-
NICA
iiiiii
iiii
HH
»i
Hi
H
H
i v	ki
NI Ml JASNO!
Moram priznati, da sem se pošteno izmučil, da bi lahko razumel članek o prostih sobotah in dopustu, ki je bil objavljen v prejšnji številki TOSAME. Tem bolj sem želel, da mi to postane jasno, ker bi; »vsako drugo tolmačenje bilo nepravilno in samovoljno«, kakor to piše v članku. Osebno ne verjamem, da bi bilo lahko kakšno tolmačenje nepravilno, ker so naši zakoni pisani tako, da je vsako tolmačenje lahko pravilno, če, ga prikažeš tako, kakor ti odgovarja.
Veliko členov TZDR je navedeno v članku, zato sem vzel v roke zakon in ga poldrugi dan prelistaval (sci’eda se v tem ne morem kosati s pravniki in njim podobnim, zato sem tudi toliko časa porabil za to) ampak mi še potem ni bilo jasno. Namreč v komentarju k TZDR (Gospodarski vestnik 1967) pod členom 65 piše; »Letni dopust delavca traja najmanj 14. največ pa 30 delovnih dni.«
To je poznana stvar, toda, ko sem listal naprej, sem prišel do člena 70 kateri pravi: »Časa kakršnekoli odsotnosti z dela, ki se priznava v delovno dobo, ne sme delovna skup-nast odbiti delavcu od letnega dopusta.«
Končno piše v členu 73: »Delavec ima med letnim dopustom pravico do nadomestila osebnega dohodka.«
Sedaj bi želel analizirati po teh členih možnost, da se proste sobote štejejo v dopust. Točno je. da so proste sobote delovni dnevi, vendar samo tedaj, kadar delamo. Plačani smo po urah, katere prebijemo na deolvnem mestu (razen državnih praznikov), V nasprotnem primeru ne bi smeli imeti na plačilni listi en mesec 184 ur, a drugi 192 delovnih ur. To pomeni, da same proste sobote niso plačane, ampak le ure v katerih delamo ostale dneve v tednu.
Kako potem lahko dobim nadomestilo osebnega dohodka za 14 dni dopusta, če se mi plača samo 12 dni, odnasno namesto 112 ur samo 96 ur. V kolikor se te sobote štejejo v dopust, morajo biti potem tudi plačane.
In na koncu, isto tako kakor nedelje, se tudi proste sobote računajo v delovno dobo, a za te primere Zakon jasno pravi, da se ne smejo odbiti od dopusta.
Kakor vidite, zakon s® lahko tolmači tudi na drugi način in ni čudno, da mi stvar, katera bi morala biti jasna, vseeno ni
V. P.
ZAHVALA
Vsem, ki ste mi ob prerani in težki izgubi mojega pok. moža Breznik Martina izrazili sožalje ali na kakršenkoli način čustvovali z menoj ter sind. podr., ki mi je pomagala z denarnimi sredstvi, se iskreno zahvaljujem.
Breznik Meta
OB DNEVU ŽENA
Čas hitro mineva in tako je tudi minilo precej časa od proslave Dneva žena.
Če poslušam kritike na račun same proslave in na koncu zabave, potem lahko ugotovim, da je. organizacija uspela.
Pri toliko različnih željah, kot jih ima naš kolektiv je težko izbrat najboljšo, da bodo vsi zadovoljni. Zataknilo se je že pri mladini, ki je pripravljala program, za kar pa niso krivi mladinci, ampak nerazumevanje sodelavcev.
Kljub vsemu so se, dobro pripravili in skupno z oktetom VATA-
UNIVERZALE izvedli program na proslavi.
Na proslavo so bili povabljeni predstavniki podjetja, samoupravnih orgariov, krajevne skupnosti in tovarišica Ivkovič Marija-Cveta. Od povabljenih sta se vabilom odzvala le zadnja dva.
Po programu so naši fantje in možje, začeli deliti »dobrote« in za dobro razpoloženje je skrbel ansambel »Slavček«.
Da ne bi bile ženske same, so kaj kmalu prišli še možje in mešani pari so se vrteli še, dolgo v noč.
F. P.
Tudi same sc znamo prijetno zabavati!
Nekaj besed o kvalifikaciji delovnega uspeha kot merilu za nagrajevanje
Pri ugotavljanju kvalificiranosti ali usposobljenosti se moramo bolj podrobno seznaniti s tem, da obstajata dve vrsti usposobljenosti in sicer;
1.	Osebna usposobljenost (diploma). Ta usposobljenost je, pogoj, ki je določen ob razpisu delovnega mesta. Vendar v nadaljnem ta usposo-bjenost ne daje nikomur nobenih drugih pravic niti ne vpliva pri nagrajevanju na višino osebnih dohodkov. Predposttavlja se, da bodo delavci s tako usposobljenostjo bolje delali in dosegali boljše uspehe pri delu.
2.	Druga odločujoča pa je stvarna usposobljenost, to je kakovost uspeha na delovnem mestu, od samega uspeha pri delu pa so odvisni
osebni dohodki, napredovanja, pohvale itd.
Če pa hočemo to ugotavljati pa je nujno preiti k zadolžitvi posameznih nalog strokovnim službam. Sleherna služba dobi za določeno obdobje, ki je lahko mesec ali tromesečje plan dela odnosno zadolžitev po vrsti nalog.
S tem bi dosegli večjo odgovornost, dosledno izvrševanje postavljenih nalog, obenem se izognemo temu, da nekoga nagrajujemo samo zato, ker je fizično prisoten na delu.
Le v primeru, če so vse zadane naloge količinsko kakor tudi kakovostno izvršene potem pripadajo strokovnemu sodelavcu 100 % osebni dohodki v nasprotnem jih je pa treba zmanjšati. To je pa obenem tudi
osebna ocena, ki temelji na uspešnosti vsakega posameznika na delovnem mestu in je obenem dobra garancija boljših uspehov, kakor tudi nagrajevanja po delu in dobra priložnost izbire kadrov za napredovanje na osnovi delovnih uspehov.
L. M.
Čista izguba
Zgodilo se; je v Trstu na trgu Ponta Rosa. Antonio, dvajsetleten mladenič prodajalec kave, pomaranč, banan in bonbonov je slonel na pultu in zamišljeno strmel predse. Naveličal se, je že vse dopoldne kričati in ponujati svoje blago kupcem. Ko se je čez nekaj časa zopet zastrmel v gručo ljudi, je zagledal, kako prihaja nasproti čudovita plavolaska, koketno se pozibaje, v bokih. Antonio je bil izgubljen (totalmente perduto). Nasmehnil se ji je in ko je prišla k njemu je zaslišal glasek: »Molim pamaranče i banane«, ter s prstom pokazala na zahtevano blago, pri tem ji je zlata zapesnica nežno žvenketala. Antonio je skočil k svojemu najboljšemu zaboju in ji vse prinesel. Da jo ne bi takoj izgubil je, pokazal še na kavo in plavolaska je sladko prikimala. Tako so v njeni mreži, ki je bila tudi kupljena na tem trgu izginjali zavitki. Ko je Antonio opazil, da ima že polno mrežo je dejal: »Momento« in počepnil za pult in izbral najlepšo polivinil vrečko. Ko se je vzravnal je zaman z očmi iskal svojo plavolasko. Postalo mu je vse jasno. Vsedel se je na stol, pohodil s peto vrečko in šepnil; »Njene oči so bile pura seta (čista svila). Njeni lasje so bili pura lana (čista volna). Njena jopica je bila pura cotone (čisti bombaž). Moje srečanje z njo pa je bilo pura deficit (čista izguba).
V. G.
NASVETI
—	Če imaš močan glavobol, deni na jezik par zrn soli, deset minut nato pa spij kozarec mrzle vode,
—	Blatne madeže z dežnika zbrišeš najlažje tako, da jih zdrgneš s špiritom.
—	Kdor ne more spati naj vzame predno leže, kozarec tople vode v kateri ima nekoliko jedilne sode bikarbone.
Poslušajte -odločite se
Težko bi našli člana kolektiva, ki ki ne bi vedel za naš ojačevalec z zvočniki po vseh oddelkih tovarne. Posebno ob slovesnih dnevih je marsikdo namenil sodelavki ali kakšni drugi ljubki osebi našega kolektiva čestitko ali pa navihano željo ob poslušanju prijetnih domačih melodij s plošč. Malo bolj natančni, obenem pa manj prisrčni način obveščanja članov je prevzelo sedaj naše glasilo. Se vedno pa si marsikdo želi poslušati ploščo ali pa jo nameniti bolj ali manj priljubljeni osebi. Tudi topli obrok bi verjetno ob poslušanju glasbe dostikrat bolj teknil. Imeti pa bi morali plošče — nove in novejše saj smo navssezadnje dobili v Ljubljani prvo slovensko tovarno plošč. Kdo jih bo nosil od doma v tovarno? Ne verjamem, da bi smeli to še v naprej zahtevati od Maričke. Dostikrat smo že prisluhnili njenim ploščam, ker pa bi še želeli poslušati je najbolje, da jih včasih nekaj dokupimo za našo tovarniško zbirko. Prijetno vzdušje bo za plošče izdane stotake obilno povrnilo. Ne dvomim, da bo delavski svet kmalu določil znesek za dokupitev gramofonskih plošč in s tem pokazal, da se zaveda, da prijetno vzdušje v tovarni vpliva tudi na delavno storilnost.
V. D.
Magični kvadrat
V tej številki objavljeni magični kvadrat boste rešili, če boste iste pravilne besede vpisali v stolpec in vrsto z enako številko.
1	2	3	4	5	«
1	—	—	—	—	—	—
2	—	—	—	—	—	—
<^	—	—	—	—	—	_
Vodoravno in navpično: 1. najbolj poznano podjetje, 2. da se otipati, 3. ubožica, reva, 4. grški bog vina in veselja, 5. način, postopek, 6. južni sadež.
Sestavil dipl. ing. Franc Rožič
HUMOR
Postopač; »Glavna stvar je, da ima človek zdrave noge. Potem gre lahko vsakemu delu s poti.«
Vdova (kamnoseku); »Kajne, da boste nagrobni spomenik za mojega moža lepo naredili.«
Kamnosek; »Gospa Erženova, tako vam povem, kdor moje spomenike vidi, dobi naravnost veselje za umreti.«
Pregovor pravi, vsak začetek je težak. Pri dolgovih pa je ravno narobe, začetek je lahak, a konec težak.
Žena; »Ali te ni sram, že zopet prihajaš iz gostilne.
Mož; »Včasih moram ven ali bom vedno notri sedel?
Sodnik: »Kaj! Pred enim letom vam je obtoženec rekel povodni konj in šele sedaj ga tožite?«
Tožnik: »Da. Šele včeraj sem tako žival videl, ko sem bil v mestu.«
Škot sedi v gostilni, v kateri je igrala godba. Čez dalj časa je prišel eden od godcev s krožnikom v roki tudi do Škota, ki reče; »Ne. moj dragi, ne dam nič, nisem poslušal.«
Proizvodnja v mesecu marcu 1968
Oddelek	Enota mere	Planirana količina	Proizvedena količina	•/.
1. Trakotkalnica	000 vot	82.271	83.006	101
2. Tkalnice širokih tkanin	000 vot	429.«86	436.931	102
3. Mikalnica	kg	92.230	89.943	98
4. Konfekcija	N din	3,531.249	3,401.923	96
Vložki	pkt	593.400	450.650	76
5. Cigaretni filtri	000 kom	66.330	68.013	103
VATKA VOTEK IN FILTER FILIP
NOVlClt Jfc Žf...KONČNO SUM POStM '
POLNO PRAVNI ČV.AN naši: OLLCiVNE-SKUPN0VH... 20AO SEM OPEN IZMED ŽIIRISVOTIH SAhOUPRAV	1	•
L )AVCEV( NAŠtCiA KOLUKUVA,
ki nWo iNkeon...	S /č n
ZATC stri KUPIL TALE	\\V_A
KAVNI MLINČEK... JI TLA i5« IN VEČ št NE
VČUVlM osamlie- /rT NEOA
Kadrovske vesti
V ČASU OD 12. IV. DO 11. V. PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN;
Konfekcija: 5. 5. Galič Nada. 2. 5. Hribar Marija, 13. 4. Juhant Slavka, 4. 5. Kem Danica, 16. 4. Kočar Angelca, 22. 4. Kraševec Milena, 26. 4. Moneta Francka, 18. 4. Pavlič Reginca, 6. 5. Poznič Francka, 6. 5. Prašnikar Stanka, 24. 4. Stoje Darinka, 16. 4. Štirn Ana, 28. 4. Tomažič Marija, 25. 4. Urbanija Pavla. 16. 4. Vodlan Dragica, 20. 4. Flis Ana.
Filtri: 26. 4. Mlakar Kati, 24. 4. Rožič Stane, 10. 5. Vrenjak Elica, 18. 4. Mihelič Helena.
Tkalnica ovojev: 26. 4. Bele jan Pavla, 12. 4. Galič Marija, 16. 4. Ga-nič Ana, 27. 4. Gostič Pepca, 15. 4. Gotar Helena, Klopčič Ivanka 6. 5. 23. 4. Sajovic Helena, 6. 5. Svetlin Ivanka, 1. 5. Švigelj Ana, 18. 4. Urankar Regina.
Tkalnica gaze: 21. 4. Gostinčar Francka, 15. 4. Kuhar Danica, 16. 4. Pestovnik Ivan.
Tkalnica Zvezda: 17. 4. Kokovec Justi, 27. 4. Vrečar Ivanka.
Avtomatska tkalnica: 1. 5. Barle Jožica, 24. 4. Gregorin Danica, 3. 5. Kovač Jnko. 3. 5. Ocvirk Ivanka.
Pripravljalnica: 18. 4. Petež Angela, 30. 4. Capuder Ivanka, 24. 4. Cerar Ivanka, 3, 5. Djuraše.vič Radka, 7. 5. Modlic Hinko, 4. 5. Šelja Ljubica.
Belilnica: 4. 5. Djuraševič Rajko,
4.	5. Kovač Jakob, 16. 4. Paštebar Slavka.
Mikalnica: 22. 4. Klopčič Slavko, 26. 4. Merkužič Stane, 7. 5. Stupica Jožica, 4. 5. Šramelj Ančka.
Tajništvo: 28. 4. Keršič Katarina, 14. 4. Rožič Franc, Ropotar Matija 7. 5.
Tehnični sektor:	6. 5. Petkovič
Vlado dipl. farm., 22. 4. Babnik Janez.
Računovodstvo:	10.	5. Mokorel
Lovro, 7. 5. Vrenjak Mile,na.
Plansko analizni sektor:	10. 5.
Ristič Stanka.
Komerciala: 1. 5. Keršič Jože, 20. 4. Kramberger Stane, 18. 4. Pevec Franc.
Pomožni obrati: 28. 4. Cerar Jože, 13. 4. Kotnik Jože, 6. 5. Marinček Danica, 3. 5. Rosulnik Slavko.
Želimo vse najboljše!
VSTOPILI V PODJETJE:
1. 3. Orešnik Marija, strojepiska, 1. 3. Arnuš Anton, strojni ključavničar, 1. 3. Pejčič Dragiša. trgovski potnik, 20. 3. Leskovec Janez, ekonomist.
31. 3. Dolinar Marija, upokojitev; Okoren Peter 26. 2. odhod v JLA; Orehek Rozika — samovoljno zapustila podjetje.
RODILI SO SE:
Rogelj Marjani — sin. Štrukelj Stanetu — sin. Dolenc Vilitu — sin
POROČILA SE JE;
Štefka Štrukelj por. Aš
REŠITEV NAGRADNEGA SKOKA ŠAHOVSKEGA KONJA IN VRETENA
Samo 9 pravilnih rešitev in tri nepravilne so poslali naši samo-upravljalci. Ali bistrih glav res križanke več ne zanimajo — pa nagrada? To pot je sreča nagradila prizadevnost Marije Juvan in Miha Ke,rča. Vsak od njiju je od danes naprej bogatejši za 15 N din. Dosedanje udeležence lepo pozdravljam, plašijivce pa vabim k sodelovanju!
Urednik
MOGOČE NE VEMO?
—	DIAGNOZA — razpoznava in določitev bolezni.
—	DIALOG dvogovor, razgovor, pomenek.
—	DIAMETRALEN — nasproten • diametralno nasproten, čisto, po-popolnoma nasproten.
—	DIASKOP — aparat za predvajanje diapozitivov.
—	DIKTAFON — aparat, ki sam zapisuje govor.
—	DILEMA dvom, stiska, zadrega, izbira med dvema možnostima.
—	DILETANT — samouk, nestrokovnjak, začetnik; DILENTAN-TIZEM nestrokovno delo, nepo-klicnost, začetništvo, površnost.
—	DIOPTRIJA — optična merska enota, lomnost leče,
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Pavla Kamin, Vida Grlica, Limovšek Milena, dipl. ing. Helena Breznik, Dano Juter-šek, Ivan Kosirnik, Lovro Mokorel, Miro Pavlič, Mirko Požek, Franc Perše in Viljem Dolenc (odgovorni urednik. Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada 700 izvodov