Modni salon Velenje slavi letos 10-letnico pripojitve h komunalno obrtnem centru Velenje. Ob jubileju so zgradili nasproti gostišča Rudar novo tovarno konfekcije, v kateri so pred dnevi že začeli poskusno proizvodnjo. Nova tovarna obsega 1090 kvadratnih metrov površin, poleg proizvodnih prostorov pa ima še jedilnico, v kateri bodo organizirali tudi tople malice. Sejna soba pa bo služila potrebam celotnega podjetja. Uradno otvoritev, ki bo ob občinskem prazniku, bodo združili z modno revijo. Daljši zapis o novi tovarni konfekcije objavljamo na tretji strani. 31. avgust 1973 • Leto IX., št. 24 (194) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks V SALEKU SE SNIDEMO Velenjčani smo s skupnimi močmi uredili že mnogo objektov, namenjenih mladini. Veliko smo naredili, vsega pa še ne. Prizadevni člani smučarskega kluba iz Velenja so letos začeli v Šaleku graditi zimsko rekreacijsko središče, z lepimi smučišči, vlečnico in topom za delanje snega. Tu v neposredni bližini mesta bo razmeroma veliko smučišče, na katerem se bodo začetni in tudi izkušenejši smučarji lahko smučali od jeseni pa tja do pomladi. Gradnja smučišča v Šaleku je velika akcija, ki jo smučarski klub sam ne bo zmogel. Ker pa je zimsko rekracijsko središče naš skupni interes, bomo članom smučarskega kluba pomagali vsi Velenjčani in okoličani. Od ponedeljka, 3. septembra pa do petka 7. septembra, bomo na smučišču v Saleku prostovoljno pomagali pri zemeljskih delih. Kopali bomo jarke in jame, polagali vodovodne cevi in ravnali zemljišče. Vsak dan bomo delali ob popoldnevih od 14,45 do 18,15 ure. Priključite se prostovoljcem tudi vi in pridite na udarniško tlelo v Šalek. Občinska konferenca SZDL Velenje V RUDNIKU REKORDNA PROIZVODNJA Velenjski rudarji so si na začetku leta zadali nalogo, da bodo letos nakopali 3,800.000 ton premoga. Vse pa kaže, da bodo načrtovano proizvodnjo ne le dosegli, ampak se zelo približali 4 milionom ton. Podatki prvega polletja kažejo, da so nakopali 1,907.000 ton lignita, kar je za 109.200 ton oziroma 5,9 odstotkov več kot so načrtovali. V primerjavi z doseženo proizvodnjo v enakem obdobju lani, ko so nakopali 1,863.000 ton, je letošnja polletna proizvodnja za 104.000 ton ali 5,6 odstotkov večja. Poprečno so na dan nakopali 13.381 ton premoga. To je za 6,8 odstotkov več kot so predvidevali in za 7,7 odstotkov višja kot so jo dosegli v prvih šestih mesecih lani. Tudi pri učinkih so rudarji dosegli zadovoljive rezultate, ki pa niso tako ugodni kot pri količinah. Vzrok temu je v pomanjkanju delavcev, velikem obsegu vzdrževalnih del in težjih delovnih pogojih. Konec junija je bilo v velenjskem premogovniku zaposlenih 3.802 delavca, za 45 manj kot so predvideli na začetku leta. Gibanje delavcev je bilo še vedno veliko, saj so na novo sprejeli 605 delavcev, rudnik pa jih je zapustilo 507. Povpraševanje po premogu je bilo v prvem polletju večje kot pa je znašala proizvodnja. Zato so prodali vse nakopane količine in je bilo ob koncu polletja na zalogi le 1.011 ton premoga. Ob vsem tem pa je treba poudariti, da je skoraj po dveletnem obravnavanju med rudnikom in republiškim izvršnim svetom in Ljubljansko banko dokončno izdelan program financiranja investicijskega programa obnove in modernizacije premogovnika. Pogodba, ki so jo podpisali konec junija z Ljubljansko banko omogoča, da bo lahko rudnik že v drugem polletju črpal ta sredstva, in sicer: iz sredstev energetike in bančnih sredstev "so dobili 195,817.000 dinarjev posojila za osnovna ter stalna obratna sredstva. Lastna sredstva poslovnega sklada znašajo 84,173.000 dinarjev, tuji komercialni krediti pa 24,874.000 dinarjev. Vsa ta sredstva bodo porabili za nakup nove mehanizacije in razširitve proizvodnih zmogljivosti ter za pokritje stroškov izgradnje novega izvoznega nadkopa v Pesju. VERK0 IN KOTNIK NA EIGERJU NAJVEČJI DOSEŽEK JUGOSLOVANSKEGA ALPINIZMA Pred dnevi sta alpinista šaleškega alpinističnega kluba Franc Ver-ko in Ivan Kotnik preplezala direktno smer v severni steni Eigerja. Mlada in pogumna alpinista sta za to vrhunsko storitev potrebovala vsega 4 dni. To je prva ponovitev te najzahtevnejše alpinistične smeri, ki velja za najtežjo plezalno pot v svetovnem merilu. O podvigu naših dveh alpinistov bomo več pisali v naslednji številki Našega časa. NEZADOVOLJNI DELAVCI V T0P0LŠICI Delavci iz bolnišnice v Topolšici niso hoteli vzeti zadnjih izplačanih osebnih dohodkov in so odšli domov brez njih. Zaradi tega je v tem, sicer dokaj složnem delovnem kolektivu, prišlo do manjših zaostritev. Kot kaže, delavci niso bili dovolj obveščeni. Zato je bila pobuda komiteja občinske konference ŽKS iz Velenja, da se sestanejo vsi prizadeti delavci in vodstvo bolnišnice, več kot potrebna. Na sestanku, ki je bil prejšnji teden, so podrobno razpravljali o delitvi osebnih dohodkov. Delavci so zahtevali vsak mesec vpogled v plačilno listo. Povedali so tudi, da so bili pri zadnjih izplačanih osebnih dohodkih nezadovoljni predvsem zavoljo tega, ker se jc vrednost točke dvignila le za 0,50 din. Tako se je delavcem osebni dohodek dejansko povprečno povečal le za kakšnih 50 dinarjev. Na sestanku je pomočnik direktorja celjske bolnišnice tov. Žuntar delavce iz TOZD Topol šica podrobno seznanil za kaj takšni osebni dohodki. Ti so bili doslej tako nizki predvsem zaradi zamrznitve, točko pa so povišali za 50 par, ker je s 1. julijem stopil v veljavo zakon, ki določa, da bo najnižji osebni dohodek v prihodnje za nekvalificiranega delavca 1.250 dinarjev. Ce bi v njihovi bolnišnici presegli vsoto namenjeno za izplačilo osebnih dohodkov, bi morali od tega plačevati davek. Žuntar je tudi povedal, da zaposleni v TOZD Topolšica niso prejemali nič manjše osebne dohod- ke kot so jih v Vojniku in Celju. Poleg tega pa je delavce opozoril, da bodo morali začeti v Topolšici ren-tabilneje poslovati, saj so junija letos porabili iste količine hrane, čeprav so imeli 601 oskrbovalni dan manj kot običajno. Delavce v Topolšici tare tudi nedeljsko delo in njihovo izpopolnjevanje. Domenili so se, da naj ta vprašanja rešijo samoupravni organi. Na skupnem sestanku pa so se dogovorili, da bodo vsem takoj prve dni septembra izdali nove odločbe o višini osebnega dohodka in sklenili, da pridejo vsi delavci po denar na plačilni dan. Vsem pa bodo na vpogled tudi plačilne liste. Čeprav delavci niso hoteli sprejeti svojih plač in je prišlo v Topolšici do majhnih zaostritev, jim je šteti v dobro, da niso prekinili dela. Kot kaže so nesoglasja nastala zaradi slabe obveščenosti v kolektivu. a......................i.....■■■■■•■■■■■■■■■■i.......i..................i.........m......mu.....m"...........................................mmiimmmi Danes v IV2 OBČANI! na^ čas NE ZAVRZITE »IZHODIŠČA ZA SREDNJEROČNI RAZVOJNI NAORT OBČINE VELENJE DO LETA 1980„ V prilogi so napisane zamisli, ki bodo služile kot osnova za javno razpravo. Bolj tvorno bomo občani velenjske občine na bližnji javni razpravi sodelovali, tem boljši bo naš razvojni načrt do leta 19HU. .....................um.....i.....mm........................h......mi........m......minil......i.........»......i...........»mm.....milim RAZPRAVLJALI 0 POOSTRENEM REDU Ko so se delavci velenjske tovarne Gorenje vrnili na delo s kolektivnega dopusta, so se sešli na zbore delovnih ljudi. Razpravljali so o gospodarjenju v prvem polletju, generalni direktor Ivan Atelšek pa je še posebej spregovoril o poostrenem redu in disciplini v tovarni. Na tak način bodo še bolj dosledno izpolnili delovne načrte in izboljšali kakovost. Na navedenih zborih so delavci veliko govorili o u-veljavljanju delavskih ustavnih dopolnil. Delavski svet enote Gorenje je že sprejel -.stopek o ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela in sprejemanju samoupravnega sporazuma o združevanju. Delavci so že izvolili 7-člansko komisijo, ki mora izdelati elaborat o ustanavljanju TOZD. Pouda- rili so, da z ustanavljanjem TOZD ne kaže hiteti, ker morajo biti delavci o vseh vprašanjih temeljito seznanjeni. Le tako se bodo lažje odločevali in z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela koristili sebi in celotnemu kolektivu Gorenja. Delavce pa so na nedavnih zborih kolektiva znova seznanili z vlogo delavskega nadzora, čeprav so že pred tem izvolili komisijo za samoupravno in notranjo delavsko kontrolo, pravilnik o organiziranju in delovanju delavskega nadzora v Gorenju pa objavili v njihovem informatorju. Zadnje dni po svetu • KURT WALDHEIM NA BLIŽNJEM VZHODU: Generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Wald-heim je v začetku tega tedna začel šestdnevni obisk po državah Bližnjega vzhoda. Pred odhodom se je Waldheim sešel z odposlancem za Bližnji vzhod Gunnar-jem Jaringom. • ARETACIJA V ČI-LU: Čilska policija je pred dnevi aretirala voditelja neofašističnega gibanja »Domovina in svoboda« Roberta Thie-ma, ki je menda odgovoren za številna nasilja med stavko lastnikov tovarnjakov v Čilu. Policija je sporočila da so imeli Thiem in njegovih šest somišljenikov, ki so jih tudi zaprli, ob aretaciji orožje, vendar se niso upirali. • MINISTER SPET NA PROSTOSTI: V nedeljo so izpustili ciprskega pravosodnega ministra Vakisa, ki so ga pred mesecem ugrabili privrženci Grivasove podtalne organizacije. Ciprski voditelj Makari-os ni izpolnil njihove zahteve, naj v zameno za Vakisa izpusti vse politične zapornike, sam pa odstopi. • KISSINGER NOVI ZUNANJI MINISTER: Posebni Nixonov svetovalec Henry Kissinger je postal novi zunanji minister Združenih držav Amerike in tako na tem mestu zamenjal Rogersa. V svojem prvem intervjuju je izjavil, da bo dal prednost oživitvi odnosov z Japonsko in evropskimi zavezniki. • POSKUS ATENTATA NA BRAZILSKEGA PREDSEDNIKA: V brazilskem glavnem mestu so sporočili, da so preprečili zaroto proti predsedniku Mediciju. Sporočilo vladnih predstavnikov za informacije navajajo, da so nameravali napraviti atentat na Medicija med obiskom v Belo Horizontu. ...in domovini • DELEGACIJA DLR KOREJE PRI TITU: Predsednik republike Josip Broz Tito je pred dnevi na Brdu pri Kranju sprejel delegacijo delavske partije Severne Koreje, ki jo vodi član politbiroja Kim Dong Giou. Vodja delegacije je izročil tovarišu Titu osebno poslanico generalnega sekretarja delavske partije in predsednika Demokratične ljudske republike Koreje II Sunga ter ga seznanil s prizadevanji vlade in korejskega ljudstva za izgradnjo ter združitev Severne in Južne Koreje. Giou je med drugim dejal, da delavska partija, vlada in narod visoko cenijo neuvrščeno zunanjo politiko Jugoslavije in u-spehe, ki so jih jugoslovanski narodi dosegli pod vodstvom ZKJ in predsednika Tita v socialističnem razvoju. • ANDREJ MARINC NA KOROŠKEM: Predsednik republiškega izvršnega sveta je bil na obisku na Koroškem. V Slovenj Gradcu se je pogovarjal z ožjim političnim aktivom. Še zlasti se je zanimal za gospodarske in politične probleme. Andrej Marine je nato obiskal še Radlje, kjer se je seznanil z razvojnimi možnostmi, ogledal pa si je tudi proizvodnjo v tovarni na Muti. • CILJE SREDNJEROČNEGA NAČRTA BO TREBA POVEČATI: Koordinacijska komisija za gospodarstvo pri slo- 2 IV= venskem izvršnem svetu se je na ponedeljkovi razširjeni seji seznanila z delom komisije izvršnega sveta za pospeševanje razvoja manj razvitih območij v naši republiki ter s predlogi za spremembo zakona o ukrepih za pospeševanje razvoja teh območij. Omenili so, da so dosegli v kratkem času, kar velja zakon velik napredek. Nekateri pa so menili, da so cilji slovenskega srednjeročnega načrta zastavljeni prenizko. Ce jih ne bomo v prihodnje povečali, bo razlika 'med razvitimi in nerazvitimi območji v Sloveniji trajala še naprej. • MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA: V Vikr-čah pri Ljubljani se je v nedeljo začela mladinska poletna politična šola. Do konca tedna bo več kot 500 udeležencev poslušalo okrog 60 predavateljev. Govorili bodo o vseh najbolj pomembnih vprašanjih, ki zadevajo mlade, njihovo organizacijo in vso našo družbo. Predsednik in sekretarji občinskih konferenc ZMS bodo še posebej govorili o pripravah na 9. kongres ZMJ ter z rezultati svojega dela seznanili druge udeležence. • PRENOVLJENI ČEBELARSKI MUZEJ: V Radovljici so odprli prenovljeni čebelarski muzej, obenem pa razvili prapor Čebelarskega društva Radovljica, ki je bilo sprejeto v mednarodno čebelarsko organizacijo. Po slovesni otvoritvi in ogledu muzeja so »čebelice« postregle s pristno medico in mede-njaki. VELENJSKE CESTE OBREMENJENE Oddelek za gospodarstvo pri skupščini občine Velenje je v začetku tega meseca izvedel anketo, katere namen je bil, ugotoviti dejansko obremenjenost velenjskih cest z motornimi vozili. Vozila so šteli trikrat z vmesnimi presledki treh dni. Na cesti Velenje—Arja vas so povprečno našteli 9.380 vozil, Velenje—Dravograd 5.074 in Velenje—Šoštanj 3.795 motornih vozil. V notranjem prometu v Velenju pa so zabeležili 2500 vozil povprečno na dan. Ugotovljeni podatki kažejo, da jc obremenitev ceste Arja vas,—Velenje zelo velika in je že skrajni čas, da staro cesto obnovijo ali zgradijo novo. NAŠI UPOKOJENCI PRISPEVALI ZA BOLNIŠNICO V GORNJI RADGONI SO SE ZBRALI VETERANI Na pobudo občinskega odbora zveze prostovoljcev borcev za severno mejo v letih 1918—19 jc bilo v nedeljo 5. avgusta v Gornji Radgoni tovariško srečanje. Poleg bolnikov iz Mislinj-ske in Mežiške doline, se v slovenjgraško bolnišnico zateka tudi veliko bolnikov iz šaleške doline. Zmogljivosti te bolnišnice, posebno internega oddelka, pa so premajhne. Predvsem stari del v sedanjem času ne odgovarja svojemu namenu. Ker finančna sredstva kljub samoprispevku občanov Slovenj Gradca ne zadostujejo za rekonstrukcijo starega dela internega oddelka, so se upokojenci Velenja in Šoštanja na pobudo slovenje-graških upokojencev priključili akciji pri zbiranju prostovoljnih prispevkov. Tako so velenjski upokojenci zbrali 20.460,, šoštanj-ski pa 12.100 dinarjev. Ker darovalcem niso dali nobenih potrdil, bo uprava bolnišnice natisnila bloke. To zamisel je predlagal akademski slikar prof. Karel Pečko. V blokih, ki so izdani v serijah ABC in D so slike, ki predstavljajo dela naših domačih umetnikov. V vsakem bloku A je po 10, B in C, pa po 5 barvnih slik. V seriji D so slike večjega formata, namenjene večjim delovnim organizacijam in jih bo razpošiljala bolnišnica. Upokojenci Velenja bodo N to humano akcijo izvedli preko svojih poverjenikov, pod znanim geslom »Dam bolnišnici v Slovenjem Gradcu, zase — tudi zate«. Za vse prispevke se vljudno priporoča DU Velenje. Poleg poverjenikov bo pisarna DU Velenje delala v ta namen vsak dan od 8. do 10. ure, kjer se lahko predajo darila in dobijo ustrezne informacije. DU Velenje Pri spomeniku padlih borcev iz NOV se je zbralo nad 150 Maistrovih in koroških borcev iz občinskih zvez Celja, Maribora, Ljutomera, Raven na Koroškem, Ormoža, Ptuja, Sevnice, Slovenske Bistrice, Gornje Radgone ter iz Šoštanja in Velenja. Zbrane veterane je najprej pozdravil predsednik občinske skupščine Gornja Radgona Branko Zadravec. Nato so zbrani v sprevodu odšli na pokopališče k skupnemu grobu, v katerem počiva 18 padlih borcev za severno mejo ter 6 slovenskih vojakov — radgonskih žrtev iz leta 1918, ki so se uprli takratni avstrijski vojaški oblasti in zahtevali konec svetovne morije. Žalno slavnost je začel nekdanji Maistrov borec in dolgoletni gornjeradgonski občan Franjo Stanovšek. Med drugim je povedal, da preživeli borci za našo severno mejo prirejajo takš- na srečanja ob grobovih in spominskih obeležjih junakov — soborcev z namenom, da ne bi mlajši pozabili na vojne grozote. Besedo je povzel tudi predsednik republiškega odbora zveze borce za severno mejo dr. Maks Pohar in govoril o pomenu borbe zlasti za avstrijsko Radgono, ki so jo morale naše zasedbene vojaške enote zapustiti šele na zahtevo antantnih sil, ki so jo krivično prisodile Avstriji, čeprav živi v njeni okolici naš slovenski zivelj. »Če ne bi bilo koroških borcev z generalom Maistrom na čelu,« je dejal dr. Pohar, »bi morda današnja državna meja potekala pod Pragerskim, Ptujem in Ormožem ali pa še nižje. Zato je prav, da smo danes počastili spomin vseh tistih, ki niso dočakali svobode, pač pa jih je vzela vase slovenska zemlja.« F. S. HUNTI IZ LETA 1918 Pri pripravi etaže 207 v stebru 8 so velenjski rudarji, ki so pripravljali od-vozno progo na tej etaži, v prvi polovici avgusta naleteli- na stare proge, ki so bile ob vodnem udaru leta 1918 z veliko naglico zapuščene. Voda je tudi onemogočila rudarjem, da bi še naprej kopali premog na tem območju, zato ni čudno, da so zdaj rudarji našli še opremo, ki so jo tedaj uporabljali - ter več vozičkov, od katerih so bili ne-katri še naloženi s premogom. Zanimiva je primer- NASO DELEGACIJO V ALŽIRU BO VODIL PREDSEDNIK TITO — V začetku septembra bodo odpotovali na 4. konferenco neuvrščenih na vrhu v Alžir člani uradne jugoslovanske delegacije. Našo delegacijo vodi predsednik SFRJ Josip Broz Tito, v delegaciji pa so Edvard Kardelj, član sveta federacije, Lazar Koliševski in Avguštin Pa-pič, člana predsedstva SFRJ, Miloš Minič, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve, Jure Bilič, član izvršnega biroja predsedstva ZKJ, Stane Tomaševič, predsednik zunanjepolitičnega odbora zbora narodov zvezne skupščine in Osman Djikič, naš veleposlanik v Alžiru. java opreme, ki jo zdaj u-porabl jajo pri izdelavi proge s to, ki so jo našli v starih progah. To je kot srečanje dveh generacij, nam je dejal Jože Hrastnik, dipl. inž. Proge so bile podprte z lesom, ki je zaradi dolgoletnega vpliva vlažnega jamskega zraka seveda propadel. Našli so tudi zavorni boben s pomočjo katerega so rudarji leta 1918 spuščali vozičke na zbirni odvozni horizont in jih potem odvažali navzgor proti »Staremu šahtu«, ter ročno žago, ki pa je že pre- cej zarjavela. Zelo dobro pa so ohranjene »fleke« — pločevinaste oznake, s katerimi so tedaj delovišča označevala svoje vozičke, po katerih so potem dobivale tudi plačo. Takrat so imeli tri oblike teh oznak. Okrogle, kvadrataste in trikotne. S temi ploščicami so menda označevali različne vrste premoga, ki so ga posebej nakladali. Jože Hrastnik, dipl. inž., nam je tudi povedal, da bodo nekaj huntov pripeljali iz jame ter jih dali na voljo velenjskemu muzeju. ZA ROGERSOM KISSINGER: — Ameriški državni sekretar Rogers je odstopil v vladi, za novega zunanjega ministra pa so imenovali Hanryja Kissingerja, svetovalca ameriškega predsednika Nixona za državno varnost. Na prvi tiskovni konferenci je Henry Kissinger izjavil, da bo vodil državno a ne stranskarske zunanje politike ZDA, da bo v zelo tesni zvezi s kongresom in da bo, če bo še naprej ostal pomočnik predsednika (kar je bilo že napovedano) težil k večji odprtosti in odgovornosti pred kongresom. delavnice DO tovarne Moilni salon Velenje praznuje letos majhen jubilej — 10-letnico pripojitve h Komunalno obrtnemu centru Velenje. Morila bi ta jubilej minil neopazno in bi delo kljub temu uspešno teklo naprej, če... kolektiv ne bi dobil nove prizvodne hale, ki stoji nasproti gostišča Rudarski dom. To pa je vsekakor pomembna pridobitev Modnega salona, ki je združen v Komunalno obrtnem centru kot temeljna organizacija združenega dela. Ker so v novi, lepi in svetli zgradbi pred dnevi že začeli poskusno proizvodnjo, smo sklenili, cla se malo bolj podrobno seznanimo z razvojem te enote. OD ta zdaj že ne več tako majhen kolektiv uspešno sodeluje s Toprom iz Celja. S Toprom, ki jim posreduje ves izvoz, imajo skenje-no pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju. V prvi polovici letos je znašala vrednost celotne- ga dohodka 2,7 milijonov dinarjev. Konec leta pa bo znašala realizacija, kot napovedujejo, že skoraj 4 milijone dinarjev, kar bi pomenilo, da se bo čisti do- Nova sodobna šivalnica hodek v primerjavi z lani povečal za dvakrat. Že prihodnje leto bo vrednost celotnega dohodka dosegla staro milijardo dinarjev. Povprečni osebni dohod- ki so lani znašali 1.540 dinarjev, v prvih šestih mesecih letos pa 1.750 dinarjev. V čisti proizvodnji pa se gibljejo od 1.300 do 2.400 dinarjev. Med pocitnicami niso mirovali • NAJPREJ OBRTNA DELAVNICA Korenine modnega salona segajo v staro Velenje, kjer so najprej ustanovili obrtno delavnico. Od tam so se leta 1962 preselili v nove prostore na Cankarjevi cesti, kjer so še danes. Še isto leto so se pripojili h KOC in prav gotovo je MARJAN GABERŠEK, vodja TOZD Modni salon: »Zasluge naših dosedanjih uspehov je treba iskati tudi v zares dobrem sodelovanju med TOZD v komunalno obrtnem centru.« plod uspešnega dela v o-brtnem centru tudi nova proizvodna hala. Modni salon, v katerem je bilo sprva zaposlenih 18 ljudi, je najprej opravljal storitve. Kmalu pa so začeli uvajati konfekcijo. Pred petimi leti so ustanovili prvo skupino za izdelovanje konfekcije, leto pozneje — 1969 pa so že napravili prve poskusne izdelke za izvoz v tujino. »Le-ti so bili ugodno sprejeti in ocenjeni, kar nam je odprlo vrata na za-hodnonemško tržišče,« je dejal vodja TOZD Modni salon Marjan Gaberšek. Trenutno izvažajo 80 odstotkov vseh izdelkov, zaposlenih pa je 130 delavcev. V sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Velenje, bodo letos zaposlili še 50 delavk. Sprejemali bodo zlasti dekleta, ki so končala obvezno šolanje, kvali-ficirane delavke pa ne glede na starost. Priučitev novih delavk bo financiral zavod. • BOLJŠI DELOVNI POGOJI Z novo proizvodno halo si bodo vsi zaposleni zelo izboljšali delovne pogoje in povečali storilnost. Vse to pa jim bo dalo možnost za večjo delitev osebnih dohodkov. Trenutno v njej dela 90 delavcev, v glavnem žensk. Vrednost celotnega objekta z opremo, ki ga je v predvidenem roku zgradilo SGP Vegrad, znaša 4 milijone dinarjev. Polovico denarja so zbrali sami, preostala sredstva pa so dobili v obliki posojil od drugih TOZD v komunalno obrtnem centru ter velenjske podružnice Ljubljanske banke. Celotno preselitev in namestitev opreme so o-pravili prostovoljno delavci sami. Pri tem se je zelo izkazala tudi mladinska organizacija KOC. S tem, da so opremo postavili na nedeljo, so dosegli, da njihovo redno delo ni bilo prekinjeno niti minuto. Celotno opremo so kupili v Italiji pod zelo ugodnimi pogoji. • MODNA TRGOVINA ZA MLADE Z zaposlitvijo še petdesetih žensk, se bodo zelo povečale proizvodne zmogljivosti in prodaja na domačem trgu. V kolektivu si namreč zelo prizadevajo, da bi osvojili tudi domači trg. V zvezi s tem je Marjan Gaberšek dejal: »Lani smo začeli raziskavo domačega trga. V ta namen smo organizirali prvo komercialno revijo, ki je zelo uspela, saj smo pridobili veliko novih strank. Emona Ljubljana, Globto-ur Kranj, Merkur Celje in Centroturist Beograd, kateremu tudi največ prodamo.« Vzporedno z razvojem konfekcijske smeri razvijajo tudi oddelek storitev. Tako nameravajo že prihodnje leto odpreti modno trgovino, katere bodo mladi prav gotovo zelo veseli. V izdelavi imajo tudi svoj zaščitni znak, ki bo v bodoče spremljal vse njihove izdelke. V Modnem salonu si še posebej prizadevajo čimbolj dosledno uresničevati ustavna dopolnila. »Ustavna dopolnila, ki jih izvajamo, poznamo že od prej, čeprav takrat še ni bilo temeljnih organizacij združenega dela. Imeli smo delovne enote z skoraj vsemi pravicami delavcev kot jih predpisujejo ustavna dopolnila glede delitve dohodka,« je dejal Marjan Gaberšek. Naš zapis o Modnem salonu Velenje ne bi bil popoln, če ne bi spregovorili tudi o rezultatih, ki jih dosegajo v zadnjem času. Še prej pa naj omenimo, da Sedaj, pred začetkom novega šolskega leta smo se sprehodili od šole do šole in povprašali, kaj so delali in naredili med počitnicami. Kaj je pri njih novega, kakšen je učni načrt ali se je spremenil in koliko bo letos na vsaki šoli učencev, pa tudi koliko bo na novo zasedlo šolske klopi cicibanov. Vse to smo zvedeli od ravnateljev osnovnih šol in moramo priznati, da šolski kolektivi med počitnicami niso počivali in so naredili marsikaj novega. V osnovni šoli Biba Ročk Šoštanj so med počitnicami kar precej pohiteli z delom pri zgraditvi nove telovadnice, ki jo imenuje telovadnica solidarnosti, saj so jo zgradili z denarnimi V redkokaterem mestnem naselju zgradijo cestno o-mrežje tako popolno, da bi se promet odvijal varno in brez zastojev. Gradnja cestnega omrežja zahteva precej denarja in redkokje ga imajo na voljo toliko, da bi lahko zgradili v naseljih ceste, ki bi zadoščale za naglo se razvijajoči promet za nekoliko let naprej. Tudi v Velenju cestno o-mrežje, ki so ga zgradili pred leti, marsikje ni popolno in ne zagotavlja varnost uporabnikom cest. Razen tranzitnega prometa skozi Velenje, ki je bil izboljšan z rekonstrukcijo dela šaleške, Celjske in Foitove ceste ter ureditvijo ustreznih križišč, so druge ulice ostale še enako široke in neurejene. Sedaj predstavlja največjo prometno nevarnost cestno omrežje severno in severno-vzhodno od Kidričeve ceste. Pretežni del cest prispevki občanov in delovnih organizacij. Otvoritev telovadnice bo za občinski praznik. Obnovili so še kuhinjo, tako da imajo nove prostore za mlečno kuhinjo. Denar za to obnovitev je dalo otroško varstvo. Nastale so tudi majhne kadrovske spremembe v podružnični šoli Bele vode. Osnovno šolo Biba Ročk bo letos obiskovalo okoli 560 učencev, medtem ko je novincev 58, to je za dva oddelka. Prav tako so bili pridni tudi v osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha. Uredili so kuhinjo in jedilnico, usposobili na šoli nov oddelek za pomožno šolo in uredili tudi oddelek za podaljšano bivanje, katerega bodo obiskovali učenci na tem območju mesta so zgradili pred leti, del pa celo v zametku novega Velenja. Ceste so skoraj vse asfaltirane, vendar zaradi širine vozišča (večinoma je široko 3 metre) predstavljajo veliko oviro in stalno nevarnost za udeležence v prometu, kakor tudi za prebivalce, ki prebivajo v teh ulicah. Z gradnjo novih sosesk v Konovem in Šmartno I pa se je promet po cestah močno povečal. Zaradi tega je večja nevarnost za vse uporabnike v prometu. Lastniki zemljišč ob ulicah ne skrbijo dovolj za pravilno rast okrasnega grmičevja in sadnega drevja. Zaradi preobsežnih kro-šenj je močno ovirana preglednost zlasti v križiščih. S tem se na teh ozkih cestah pojavljajo še dodatne ovire, ki predstavljajo hudo nevarnost za udeležen- drugega in tretjega razreda. Letos bo osnovno šolo Karla Destovnika-Kajuha obiskovalo kar 520 učencev, od tega pa imajo 61 novih. V Velenju osnovne šole niso zaostajale za Šoštanjem. Med počitnicami niso počivali, ampak so se pridno lotili dela, da bodo sedaj, v začetku septembra, prišli učenci v lepe in urejene prostore svojih šol. Osnovno šolo Miha Pin-tar-Toledo bo v šolskem letu 1973/74 obiskovalo 812 učencev, od tega 125 novincev. To se pravi, da bodo letos imeli na tej osnovni šoli štiri prve razrede. Med počitnicami so se lotili dela in se odločili za obnovitev mlečne kuhinje. V osnovni šoli Antona ce v prometu, kakor tudi za tiste, ki tu prebivajo. Nevarnost je sicer nekoliko zmanjšana, ker so nekatere ulice uredili v enosmerne. Kljub temu pa nevarnost še ni povsem odstranjena. Zlasti so ogroženi otroci in pešci, ker o-bičajno vozniki motornih vozil drvijo s preveliko hitrostjo ker menijo, da imajo prednost in jim ni potrebno polagati večje pozornosti zaradi enosmernosti. Značilni primer nevarne ceste v Velenju je Tavčarjeva. Ta cesta je razmeroma ozka, široka 3,5 metra, na njej pa je obojestranski promet. Nanjo je vezano več cestnih priključkov. K vsaki hiši običajno vodita kar dva, eden k vhodu, drugi pa do garaže. To pomeni, da pride na vsakih pet metrov na Tavčarjevo cesto še en priključek. Ni potrebno posebej poudarjati, da predstavlja takšen promet stalno nevarnost za vse, ki po tej cesti hodijo ali pa se vozijo. Pogostokrat vozijo vozniki s hitrostjo 70 kilometrov na uro. Naj navedemo, da so na nekaterih republiških cestah, ki vodijo skozi naselja, hitrosti omejene na 40 ali celo na 30 kilometrov, čeprav niso tako nevarne, kot nekatere velenjske uli- Aškerca bodo imeli letos precej zasedeno, saj bo šolo obiskovalo kar 722 učencev, od tega 115 novincev. Med počitnicami niso naredili kaj posebnega, temveč tista dela, ki so potrebna tudi takrat, kadar so drugi na odmoru. Precej so se usmerjali v pridobitev sredstev za še boljšo ureditev okolice. Sedaj pa poglejmo še zadnjo velenjsko šolo, to je šolo Gustava Šiliha. Zvedeli smo, da jo bo obiskovalo kar 881 učencev. Od tega bodo imeli 103 novih učencev. Med počitnicami so prebelili vse šolske prostore in v njih tudi lakirali parket. Na podružnični šoli v Šentilju pa so namestili nov kotel v peči za o-grevanje. ce. Zato ne bi bilo odveč, če bi tudi hitrost v mestnem prometu v središču naše občine omejili. Znano je, da je v Velenju vedno več motornih vozil na cestah. To pomeni, da promet iz leta v leto narašča. S tem pa se veča tudi nevarnost za udeležence v prometu. Zato ne bo odveč, če posvetimo večjo pozornost urejanju prometa (enosmerne ceste, signalizacija, označeni prehodi za pešce, križišča urejena s semaforji). Tudi lastnike zemljišč ob mestnih ulicah bi morali opozoriti, da ne sadijo previsokega grmičevja in sadnega drevja, ki zastira preglednost. Prometna milica bi morala večkrat nadzorovati promet na stranskih cestah oziroma ulicah in z ukrepi neposredno pomagati zmanjševati nevarnost za udeležence prometa. Vsekakor pa bo potrebno vse ulice, na katerih se bo odvijal obojestranski promet, ustrezno rekonstruirati. Vlado Baškovič naš cas Večjo skrb prometni urejenosti 21 vseeno, ko je pomislil, da bi se moral ločiti od Ave, ženske, ki jo ljubi in ki mu je edina nekaj pomenila v življenju, mu je zginil nasmeh in postal je zamišljen. Zamišljen in ni odprl ust. Res, da ni uresničeval svoje načrte, toda ravno zaradi Ave jih je želel izpolniti. Še enkrat ji je želel ugajati s svojo iznajdljivostjo, s svojim bogastvom. Njej in samo njej. Sam sebi je priznal, da je bila žena, ki ga je imela rada, ki mu je pomagala, ki ga je mirila in da je bila bolj plemenita kot neštete druge, s katerimi je imel o-pravka, in teh ni bilo malo. Ko je začel »padati« ga je najprej mirila. Ni ga hrabrila, niti ga ni spodbujala naj stori nekaj, kar bi mu škodovalo. Vedno mu je govorila, naj se zaposli kot agent kakšne tovarne. Tako bi opravljal delo, ki bi lahko in ki bi jima zagotovilo mirno življenje. Edino kar je mrzela pri njem, je bilo — pijanstvo. Ko se je napil ga je gledala s prezirom, nesrečna in razočarana. To je bil kamen spotike, ki se je v zadnjem času vse bolj večal, ki ga niti eden od njiju ni mogel preskočiti. Zlasti je porastel po smrti male Karol. Tisto kar je največ bolelo, je bilo ravno njeno draženje po smrti Karol. Ni mogel prenesti tistih njenih preračunanih in hkrati vprašujo-čih pogledov, pogledov, ki so mu povedali, da sumi nanj, da je on kriv za smrt njunega otroka. Ni se jim mogel upreti. Kot da bi vedela, kaj se dogaja v njem. Tudi brez svojega priznanja je vedel, da čuti, da je kriv. Tega mu pa ni hotela naravnost povedati. Vseeno ga je ta njen tako nenadni odhod moč- 22 no presenetil in mu ni dal miru. To je bil najboljši dokaz, saj se ni niti poslovila od njega. Ne, ne to mora doseči. Tedaj bo povsem drug in »pravi« človek. To je odločil vsak večer, medtem ko je kralj nesreče — alkohol, delal z njim, kar je hotel. Drugega dne je pa ponovno premetaval in iskal po vseh žepih, da bi našel beliče, si izposojal od znancev in prijateljev denar ter se ponovno napil. Tako se je to jutro vleklo iz dneva v dan. — Prišel sem samo za en dan. Šef me je želel videti. Jutri se bom spet vrnil v Boston, je govoril gospod Tom Tomps materi, ko je tega dne prišel nenadoma domov. Mati se je razveselila tega njegovega prihoda, toda pri zadnjih besedah ga je pogledala nekam sumljivo. — Toda sin, zakaj ne OBRAČUN zahtevaš, da te premestijo, če že moraš biti vedno odsoten? Ob večerji je Tom opazoval bele lase na materini glavi. Ni mu bilo prav, da mora pustiti samo svojo mater, ki jo je izredno ljubil. Ni imel niti sestre niti brata. Toda ... — Kdaj se boš umiril, Tom? je nadaljevala pogovor mati. Vsi tvoji prijatelji so se že po-ženili in imajo družine. Ali misliš, da ne bi bila srečna, če bi bila tu zibelka in da bi poslušala smeh in jok svojega vnuka? Nekaj ni v redu s teboj, sin moj, mu je dejala z mehkim in prepričevalnim glasom mati. Opazila je, kako jc ob teh besedah Tom globoko vzdihnil. Čelo so mu prekrile temne misli in nekakšna skrila bolečina. Umolknila je, misleč, da bo on načel pogovor o tej temi. Toda njen sin je samo ner- 23 vozno trgal kruh na mizi in ga nevede drobil. Spustil je glavo, kot da bi ga kdo ujel v nepoštenem delu. — Nekaj te muči sin moj, je ponovila mati, ko je videla, da se sin ne more odločiti, da bi ji povedal, kaj ga tako teži. Svojega sina je dobro poznala. Vedela je, da je neustrašen, kajti ravno ta njegova lastnost je bila eden izmed glavnih vzrokov, da so se njeni prej temni lasje tako kmalu pobelili. Ko se je začela vojna, je Tom nekega večera povsem slučajno v pogovoru dejal, da bi postal najraje letalec. Mati je bila presenečena in prestrašena, kljub temu je bil že drugega dne kot prostovoljec na zdravniški komisiji. Nekaj dni kasneje je že letal nad Hjustonom kot učenec — letalec z inštruktorjem. Njihova hiša je bila ob sami obali morja, na severnem delu tega velikega čezmorskega pristanišča. To je bil še kar miren kotiček, le brnenje avtomobilov, ki so dirjali po avtostradi, je motilo popolno tišino osamljene vile in lepega parka. Tom je bil športnik od malih nog, eden najboljših plavalcev v mestu. Da je vsaj odšel v mornarico — je menila njegova mati in ne k letalcem. Čez nekaj mesecev se ji je že jaVil z Atlantika z neke letalonosilke. Na kratko ji je opisoval svoje borbe z japonskimi letalci, lovci in bombarderji in tudi borbe z japonskimi kamikazami (samomorilci, op. ur.). Kmalu so se začela vrstiti napredovanja. Vedno ji je sporočal, v kateri čin je bil povišan in zakaj ga je dobil. Na koncu je imel že čin višjega oficirja, majorja — letalca. Gospa Tomps se ni 21 razumela veliko niti v letalstvo niti v vojno, še manj pa na čine. Njen pokojni mož Tomov oče ni nikoli služil kadrovskega roka. Bil je industrijalec in to je bil vse svoje življenje. Umrl je prekmalu, svojemu sinu pa je zagotovil obstoj. Tom je odrasel v bogati hiši, nikoli pa ni pokazal želje, da bi prevzel očetovo delo. Iipeli so srečo, da so našli nekega dobrega »general menadžera«, ki je razumljivo ob dobrem odstotku nad vse vestno in prizadevno upravljal s podjetjem ter ga nenehno širil. Mimo tega je pa bil tudi nekakšen daljni sorodnik gospe Tomps, ki mu je zaupala vse posle in se ni nikoli bala, da bi naredil kaj, kar ji ne bi ugajalo. Toda to je bil starejši človek in bilo bi potrebno, kot je vedno poudarjal in podpiral gospo Tomps, cla se Tom končno spozna z delom, ki ga bo moral nekega dne prevzeti. Tom pa za to ni pokazal nobenega zanimanja. Na svet je gledal s preveč širokim in poštenim pogledom. Po vojni je kupil majhen športni avion in z njim prejadral vso državo. Prevzel je delo neke velike korporacije. Bil je inteligenten in iznajdljiv, tako da se niso mogli pritoževati nad njim niti on nad njimi. To je gospa Tomps dobro vedela, vznemirjala jo je pa le ena stvar. In ta stvar je bil Tomov odnos do žena. Gospa Tomps je sprejemala v svoji vili veliko število svojih prijateljic, ki so prihajale k njej s svojimi hčerami. Te sprejeme je pripravila vedno takrat, ko jc bil tudi Tom doma. DALJE PRIHODNJIČ ■Tnrm« ■u NEDELJKA LUKIC Je ena tistih delavk, ki so se pred dnevi preselili v novo in svetlo proizvodno halo nasproti rudarskega doma. Sicer pa Nedelj-ka Lukič ni nova v tem kolektivu. Že osmo leto teče, odkar se je zaposlila. Ujel sem jo v popoldanski izmeni. Ker je njeno delo vezano na normo, sem ji obljubil, da najin razgovor ne bo dolgo trajal. • Kako ste se znašli, ko ste prišli v Velenje? — Tukaj sem že trinajst let. Najprej je prišel v Velenje mož, potem pa seveda še jaz za njim. Iz Banja-luke. V začetku je bilo bolj hudo, ker nisva imela stanovanja. Prvih šest mesecev sem stanovala kar pri možu v samskem domu. Z nama je bil tudi možev brat. Kmalu pa je mož dobil od rudnika stanovanje in začeli so se boljši časi. • Ste danes še v rudniškem stanovanju? — Ne. Zdaj imava že svojo hišo. Veliko sva morala varčevati, precej stroškov pri hiši pa sva se rešila s tem, da sva vse, kar se je le dalo, sama naredila. V podjetju sem dobila tudi kredit. Čeprav ni bilo veliko, je nekaj vendarle bilo. • In kako ste zašli v poklic šivilje? — Šivati sem se naučila doma pri sestri. Tako, da sva s sestro v bistvu samouke. S tem sva se preživljale. V Velenju se nisem takoj zaposlila. Ko pa je otrok nekoliko zrastel, sem najprej delala v šivalnici v Šoštanju, po osmih mesecih pa sem potrkala na vrata modnega salona v Velenju, kjer sem še danes. • In kako bo zdaj, ko ste dobili nove in boljše prostore? — Veliko bolje bo. Predvsem ne bo takšnega drena kot je bil v prejšnjih prostorih. Pa tudi stroji so novi in zato seveda boljši. • Vaše delo je vezano na normo. Jo težko dosegate? — Če pridno delaš, normo ni tako težko izpolnje- vati. Še bolje pa bi bilo, če bi vseskozi delala na eni fazi. Naša skupina namreč dela več artiklov in vsak zahteva drugačno delo. Vendar se zavedam, da ne moremo izdelovati na primer samo bluze, ker tudi naročila niso enolična. • Glede na to, da delate v dveh izmenah, se pri vas prav gotovo pojavlja tudi problem otroškega varstva. — Kdo drugim pazi otroke, ne vem. Sama pa te skrbi nimam več, saj je sin že star trinajst let. V šoli je zelo priden. Rada bi, da bi se nekaj izučil, če že jaz nisem imela te možnosti. Naša družina je bila zelo velika, denarja pa ni bilo. Poleg tega sem že pri sedemnajstih izgubila mamo in je precej njenega bremena in skrbi za sestre ter brate padlo name. Ker je že napočil čas malice, sem zaprl beležko in se poslovil. Že tako sem jo prikrajšal za nekaj minut norme. Vendar ni v svoji skromnosti z ničemer pokazala, da jc zaradi tega tisti dan malce na slabšem. I Smučišče v Saleku V Velenju smo dobili v zadnjem času več športno-rekrcacijskih objektov. Ob kopališčih so letos zgradili še igrišči za tenis in odbojko, jeseni pa se Velenjčanom obeta še en objekt — smučišče v Šaleku. O tem ali bo ta objekt nared že letos in kaj mislijo o njegovem pomenu za ljubitelje zimskega športa in tiste, ki bodo to še postali, smo se pogovarjali z nekaterimi posamezniki. • SHEf'K<> GODEC: Misel, da bi v Velenju zgradili smučarsko središče, izvira že izpred dveh let. Najprej smo začeli pripravljati teren za Gradom, vendar smo dela kmalu opustili, ker je bil preveč skalnat in poraščen. Za to smo se odločili za prostor v Šaleku, ki je prav tako v neposredni bližini mesta, poleg tega pa je še travnat in so bila dela veliko lažja. Takšno smučišče je Velenje že dolgo potrebovalo. V podkrepitev te trditve naj navedem le podatek, da se smuča približno dva tisoč otrok in seveda veliko starejših. Z novim smučiščem pa bo zelo olajšana tudi vadba ak- daljenejše kraje, kar je bilo livnim smučarjem, Ki so povezano s precejšnjimi zdaj hodili trenirati v od- stroški. skoraj že povsod zgrajene žičnice. Mislim, da smo bili prav na repu. Cc pa hočemo, da bo ta oblika rekreacije tudi pri nas množična, ni dovolj, da imamo rekreacijska središča le na Gol-teh, Pohorju in drugih bolj ali manj oddaljenih krajih. Kajti v te kraje so lahko v glavnem hodili le tisti, ki jim ni bilo treba vsak dan gledati, kaTio bodo obrnili vsak dinar. Zdaj pa si bo lahko privoščil pozimi smučanje tudi tisti delavec, ki nima toliko denarja niti avtomobila, da bi se odpeljal kam drugam. Itekrcacijsko središče ob samem robu mesta pa bo prav gotovo zelo razveselilo tudi šolarje- • IVAN GABER: V naši občini smo zelp zaostajali za sosednjimi, kjer imajo • FRANC CESAR: To je nedvomno velika pridobitev za vse: šolarje, druge ljubitelje tega športa pa tudi tisti, ki jih bo prav neposredna bližina smučišča spodbudila, da bodo začeli smučati. Z zgraditvijo smučišča bo še zlasti dana najširša možnost za uresničitev šole v naravi. Ce smo doslej hoteli omogočiti šolarjem smučanje smo, iskali terene po okoliških hribih. Primernih terenov je bore malo, če pa smo že kakšnega našli, smo porabili precej časa, da smo ga pripravili. Poleg tega bo zdaj možno smučanje tudi pozno zvečer, ko bo novi teren v Saleku razsvetljen. Tako bodo na svoj račun prišli do imeli časa. tudi tisti, ki čez dan ne bo- • ANTON HO.INIK smučarsko središče, raste v Saleku, bo vsem občanom. Predšolskim, šolskim otrokom, vsem zaposlenim pa tudi prezaposlenim, ki imajo čas za prepotrebno rekreacijo le zvečer. Smučišče bo o-osvetljeno do desete ure. Kljub temu, da jc v neposredni bližini mesta, bo vendarle toliko oddaljeno, da morebiten hrušč ne bo nobenega motil. Ko smo začeli graditi smučišče, smo upoštevali tudi dejstvo, da so v zadnjih letih zime bolj mile. Vendar sc ni treba bati, da ne bi bilo polno izkoriščeno. Nasprotno. S tem, da bomo delali umetni sneg, se bo sezona smučanja celo podaljšala. Mi-Novo slini, da bo smučanje mož-ki že no od začetka decembra do služilo konca marca. • IUKE PIANO: Sprva smo bili malo skeptični. Ko pa smo zagrabili, je delo šlo kar samo od rok. Precej smo naredili udarniško: čiščenje trase, pobiranje kamenja, podiranje dreves. Te akcije od ljudi niso zah- ^ tevale velikega napora, saj (K so vsa težja dela opravili stroji. Odziv na udarniških akcijah je bil poprečen. S . prostovoljnim delom bomo nadaljevali že prihodnji mesec. Pričakujemo, da se bo udarniškega dela udeležilo kar največ Velenjčanov, še zlasti pa ljubitelji smučanja. Zavedali se moramo, cla bo novo smučarsko središče velikega pomena za ne rekreacije pozimi v ob-razvoj smučanja ter šport- čini sploh. Smučarsko središče bodo predali namenu za dan republike. 310 m dolga vlečnica bo na dan lahko prepeljala 720 ljudi. Smučišče bo imelo dve progi: za začetnike in za že bolj izkušene smučarje. Doslej sta največ sredstev prispevali Gorenje in občina, preostala pa bodo dale še druge delovne organizacije Velenja. Na Štibuhu raste nov ekonomski center Med našim obiskom v Slovenj Gradcu smo potrkali tudi na vrata stare dotrajane zgradbe, v kateri je pred leti našel svoj prostor Ekonomski šolski center Slovenj Gradec. Poiskali smo ravnatelja profesorja Francka Lasba-herja in od njega želeli zvedeti, kakšna je bila njihova žetev. Še prej nam jc ravnatelj Lasbahcr orisal kratko razvojno pot centra. »Ekonomski šolski center ali ekonomska srednja šola kot se je sprva imenovala je bila ustanovljena leta 1960. Najprej je bila v tej zgradbi samo ekonomska šola, pred dvema letoma pa so ustanovili še poklicno šolo za prodajalce. Takrat je šola tudi dobila sedanje ime. Ekonomsko šolo je doslej skupaj z letošnjimi uspešno končalo 422 rednih in izrednih učencev. Letošnji uspeh pa je bil naslednji: Ekonomsko šolo je opravilo 85,25 odstotka dijakov, šolo za prodajalce pa 89,5 odstotka. Vendar pričakujemo, da se bo po popravnih izpitih uspeh izboljšal še za kakšnih sedem odstotkov.« lenju. Zanimivo je, da v junijskem roku ni opravilo izpita 11 rednih dijakov, izredni pa so bili vsi uspešni. Skupen uspeh znaša 82,52 odstotka. Ob tem moram še povedati, da je povpraševanje po ekonomskih tehnikih zelo veliko. Delovne in druge organizacije bi jih potrebovale veliko več, kot pa je maturantov. Poleg tega pa se še od dijakov, ki uspešno opravijo maturo, približno četrtina odloči za nadaljnje šolanje.« Slovenjgraški profesorji poučujejo v nemogočih razmerah. Zgradba, ki so jo začeli zidati pred več kot 90 leti, tedaj sploh ni bila predvidena za šolo. Zato je Stara zgradba ekonomske šole v Slovenj Gradcu — Kako pa so se odrezali maturantje? »Sklepni izpit je opravilo 62 kandidatov, med njimi 8 iz oddelka za odrasle v Ve- razumljivo, da med drugim nima telovadnice. Sicer pa te ne premore nobena šola v Mislinjski dolini. Zato nas je zanimalo, kako dol- go bodo morali vzdržati še v teh starih nemogočih prostorih. »Do prihodnjega šolskega leta. Na Štibuhu namreč že ponosno raste nov objekt Ekonomskega šolskega centra, kjer bo 15 učilnic, 8 kabinetov, prva telovadnica v občini in bazen. Šolska stavba bo vseljiva že maja prihodnje leto, doslej je opravljenih že dve tretjini gradbenih del, na športnem centru pa je že narejen izkop. Predvidoma bosta oba objekta pod streho še letos.« Ravnatelj nam je tudi povedal, katere šole bodo našle streho v ekonomsktVn centru na Štibuhu, ki so ga dejansko začeli graditi marca letos delavci gradbenega podjetja Gradiš — poslovna enota Ravne. Prvo lopato so sicer zasadili že septembra lani, izkopali gradbeno jamo in zbetoni-rali temelje, potem pa delo prekinili, ker se je menda zapletlo pri dokumentaciji. »V novi stavbi bo seveda ekonomska šola, ki ima sedaj 12 oddelkov s 330 učenci. Od tega jih je iz velenjske občine 51 ali 15 odstotkov. V šolo za prodajalce, ki jo zdaj obiskuje 270 u-čencev, bomo sprejeli 112 učencev. V novi stavbi pa bo tudi zdravstvena šola kot oddelek mariborske šole. Imamo pa tudi oddelek za odrasle pri delavskih u-niverzah Velenje in Ravne. V novem centru pa nameravamo odpreti še administrativno šolo.« Zahvalil smo se ravnatelju slovenjgraškega ekonomskega centra Frančku Lasbaharju za podatke ter se poslovili z željo, da bi se prihodnje leto resnično preselili v nove in boljše prostore. Hkrati pa smo menili, da bi bilo prav. da bi še kje drugje v mislinjski dolini dobili telovadnico. mm Takole so lani septembra zasadili prvo lopato na Štibuhu KLUB GORENJE USPEŠNO DELA Septembra bo minilo dvev '"ti. odkar so v Velenju u-»novili Kino klub Gorenje klub je včlanjenih nad 40 ' 'nov, ki so v večini zapolni v Gorenju. V klubu deti tudii nekaj učencev iz o-'jnovnih in drugih šol. Člani kino kluba so tudi letos poslušali več predavanj iz osnov amaterskega filma. Tako so si pridobili teoretič- ni znanje in zlasti novi člani 'a j prvič snemajo svoje kralke filme. Vsak član Kino kluba bi naj letos posnel vsaj en film. Nekaj članov, ki so že v lanskem letu prejeli na različnih festivalih kratkega filma vidna priznanja, pa letos pripravlja še bolj zahtevna dela. Tako kot lani, se bodo letos člani Kino kluba predsta- IMi # I m ' ...... J -'ili Velenjčanom s svojimi deli. Drugi klubski festival amaterskega filma bodo priredili v mesecu decembru. Da bi v poletnih mesecih delo v klubu še bolj popestrili, so razpisali tudi natečaj za naiboljši kratek film z dopusta. Kino klub Gorenje je izdal klubski »informator« v katerem so povabili vse tislo, ki jih zanima amaterski film, da se včlanijo v njihove vrste. Klub je namreč »odprtega tipa« in se mu lahko pridruži vsak, ne glede na to, kje je zaposlen in kje stanuje. Nismo prvi, ki smo odkrili, da te klopi ob kotalkališču ne morejo služiti svojemu namenu. Verjetno pa ne tudi zadnji, kajti poletni dnevi se iztekajo, v mrazu pa tako neradi posedamo zunaj. Zato tisti, ki letos nismo mogli posedati na klopeh ob kotalkališču, počakajmo na prihodnje leto. Morda bodo takrat deske že pritrjene. Na Prešernovi cesti ob 100-stanovanjskem bloku stoji majhna transformatorska postaja okrog katere je globok nezaščiten jarek. Prav bi bilo, da bi tisti, ki je poskrbel za postajo, namestil ograjo in s tem preprečil morebitno nesrečo. Poleg tega pa so nekateri — kot kaže — izrabili jarek tudi za kraj, ki jc najbolj pri roki za odlaganje smeti. NA IZLETU Z ZDRAVLJENIMI ALKOHOLIKI Letos je leto dni odkar so v Velenju ustanovili klub zdravljenih alkoholikov. U-stanovili so ga alkoholiki sami, ker so čutili, da je to edini prostor, kjer se lahko zbližajo in spoznavajo ter uspešno vodijo abstinenco. Klub zdravljenih alkoholikov uspešno dela. Ko sem bil prvič na njihovem sestanku, sem. bil prijetno presenečen. Lepo jih je bilo opazovati. Imel sem občutek, da sem si včasih drugače predstavljal ljudi ki jim je alkohol prekrižal normalno življenjsko pot. Prevzame te nekakšno nepopisno veselje, ko jih gledaš s kakšno voljo se ti ljudje borijo za to, da jim nikoli več ne bi v življenju botroval alkohol. Pred kratkim sem se udeležil tudi enega izmed njihovih izletov. Z avtobusom smo se odpeljali iz Velenja do Oplotnice, kjer nas je pot vodila proti bojišču Pohorskega bataljona in naprej do koče na Pesku. Domov smo se vračali preko Lovrenca in Dravograda. Med drugim smo si tudi o-gledali bojišče Pohorskega bataljona in na grob položili šopek rož, padle pa počastili z enominutnim molkom. Najdlje smo bili pri ko- či na Pesku, kajti predviden smo imeli piknik. K pikniku pa so seveda spadala tudi razna športna srečanja, od katerih je bilo najbolj zanimivo streljanje 7. zračno puško, ki so se ga udeležile tudi žene. Da je bilo vse skupaj še bolj zanimivo, so organizatorji poskrbeli tudi za lepe nagrade. Ker je bila organizacija celotnega izleta zelo dobra, je bilo tudi vzdušje prijetno. Udeleženci so zapeli in zaplesali in dokazali, da je lahko človek vesel in razigran tudi brez alkohola. Ob vrnitvi sem bil zamišljen. Ko gledaš in opazuješ te ljudi, ti je pri srcu toplo. Vzbudi se želja, da bi vsi alkoholiki prišli do enakega spoznanja kot ljudje, med katerimi sem bil. Kako topli so bili občutki, ko sem opazoval očeta vsega razigranega in veselega. Toplo mije bilo pri seru, ko sem gledal mamo, ki je vsa žarela od ponosa. Od sreče, da je mož nazadnje le spoznal, da v alkoholu ne bo našel družinske topline in sreče. Navsezadnje sem pomislil tudi na to, ali družba res dovolj skrbi za bolnike kot so alkoholiki. Toni Tratnik Naš čas kupite vsak petek v trafiki pri izhodu iz novega jaška SODNIKOM OSKLADITI OSEBNE DOHODKE Občinsko sodišče Slovenj Gradec je lani obravnavalo 1341 kazenskih zadev, od tega z območja občine Slovenj Gradec 296, Ravne na Koroškem 381, Radlje ob Dravi 352 in Dravograd 154. Na storilce drugih občin, ki so kaznivo dejanje izvršili na sodnem območju slovenjgraškega občinskega sodišča, pa je odpadlo 158 zadev. Najditiojjca bo dobil brata Ta teden smo se oglasili v našem lepem velenjskem vrtcu Najdihojca, ki se že, če tako rečemo, s polno paro pripravlja na delo, ki ga čaka ob novem šolskem letu. Rekli boste: »Pa, saj to je vendar vrtec!« Da res je vrtec, vendar pa imajo tudi predšolski otroci radi počitnice in tako jih je veliko doma. Z začetkom novega šolskega leta pa se tudi prostori vrtca zopet napolnijo in po sobah se razlega vesel smeh in živžav otrok. Med kaznivimi dejanji je bilo lani največ dejanj zoper čast in dobro ime, saj so predstavljala kar 25 odstotkov vseh kaznivih dejanj polnoletnih storilcev. Po mnenju predsednice sodišča Jožice Nikolič bi lahko poravnalni sveti z aktivnejšim delom bistveno zmanjšali število zasebnih tožb. Največ, kar 37 odstotkov vseh kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime je bilo izvršenih na območju občine Radlje. Kaznivim dejanjem zoper čast in dobro ime sledijo kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja. V teh primerih jc šlo v glavnem za prometne nezgode. Teh storilcev je bilo največ na območju Raven (27%). Na tretjem mestu so kazniva dejanja zoper življenje in telo z 20 odstotki. Kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje, ki so bila včasih med najštevilnejšimi, pa z 20 odstotki zavzemajo četrto mesto. Pri tem je ireba poudariti, da je med storilci tega kaznivega dejanja največ mladoletnikov. Podatki o delu občinskega sodišča Slovenj Gradec tudi kažejo, da so v preteklem letu dokončali 41 postopkov proti storilcem kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo in uradno dolžnost. Izrekli so 8 zavrnilnih, 31 oprostilnih in 31 obsodilnih sodb. V zvezi s kaznivimi dejanji zoper splošno varnost ljudi in premoženja je sodišče izreklo sodbo 144 storilcem. (110 obsodilnih). Sodišče je lani obravnavalo še 863 pravdnih in še vrsto drugih zadev. Povedati je treba, da je bilo vse delo, ki so ga lani opravili slovenjgraški sodniki, predvideno za deset sodnikov, opravilo pa ga je pet. Zato ni čudno, če so po storilnosti na tretjem mestu med slovenskimi sodišči. Prav pomanjkanje kadrov pa je problem, na katerega v tej koroški občini že dolgo opozarjajo. Podobno kot drugod v Sloveniji tudi v Slovenj Gradcu zaradi prenizkih o-sebnih dohodkov ne morejo dobiti dovolj sodnikov. Zato diplomirani pravniki mnogo raje odhajajo v gospodarstvo, kjer dobivajo celo za 2000 dinarjev večje plače. Vsled tega bo treba čimprej rešiti problem nizkih osebnih dohodkov v pravosodju, saj se v nasprotnem primeru lahko zgodi, da bodo že tako nezasedena sodniška delovna mesta še bolj osiromašena. Naslednji problem, ki o-vira normalno delo slovenj-graških sodnikov, je pomanjkanje prostorov. Podobno kot pred dvema letoma so tudi lani potekali pogovori za zbiranje denarja za dozidavo in adaptacijo sodnega poslopja. V sedanji zgradbi je prostora le za šest sodnikov, pa še ti delajo v zelo slabih delovnih pogojih. Kot kaže bo problem prostorov vendarle rešen. Polovico sredstev 3,300.000, ki jih bodo potrebovali za adaptacijo in dozidavo sodišča, je kot dotacijo odobril republ. izvršni svet. Preostali denar pa morajo zagotoviti občine. Te so se obrnile na pomoč delovnim organizacijam, v občinah Ravne in Slovenj Gradec so delovne organizacije že privolile, da bodo s skupnimi močmi sodišču zagotovile pogoje za normalno delo. V občinah Dravograd in Radlje pa delavski sveti o tem še razpravljajo. Vendar na sodišču pričakujejo, da jim bodo vse delovne organizacije na območju štirih koroških občin priskočile na pomoč v čim krajšem času, saj jim bo le dozidano poslopje dalo možnost za popolnejšo zasedbo delovnih mest in s tem za normal-nejše delo. Seveda bo pa treba čimprej uskladiti tudi osebne dohodke med pravosodnimi delavci, ki delajo na sodiščih in tistimi, ki so si zaradi višjih osebnih dohodkov poiskali delo raje v delovnih organizacijah. Majda Gaberšek, ki službo vzgojiteljice opravl ja že dvajset let, sedaj pa je že dvanajst let upravnica o-troškega vrtca v Velenju, nam je prav rada odgovorila na naša vprašanja, iz njenih odgovorov pa smo povzeli celotno sliko Najdi-hojce in življenja otrok, ki ta vrtec obiskujejo. Najdihojca ima kapaciteto 160 otrok, obiskuje pa ga 200 otrok. Tako so za več kot 20 odstotkov prekoračili maksimalne normative, ki so določeni z zakonom. Majda Gaberšek je poudarila, da to ni problem za starše, ki bi radi zagotovili svojim otrokom varstvo, temveč tudi za vzgojiteljice, ki imajo namesto 16 najmlajših otrok dvajset, tiste pa, ki imajo predšolske otroke pa jih imajo namesto dvajset kar trideset. Imajo enaindvajset oddelkov in prav toliko vzgojiteljic, ki skrbijo za dobro razpoloženje otrok, jih u-čijo in privajajo na življenje, kar jim mnogo koristi potem, ko se morajo Dopisujte in sodelujte posloviti od igre in začeti z resnim učenjem. Vrtec Najdihojca so sedaj med počitnicami tudi celotno popravili. Pokati so namreč začele stene, treba ga je bilo prcbcliti in urediti še kopico drugih drobnih stvari, ki vzamejo o-gromno časa. Rekli smo, da vrtec Najdihojca obiskuje 200 otrok. Vendar to ni dokončna številka. Kajti vrtec ima še oddelke in v teh oddelkih je skoraj še dvakrat toliko otrok, tako jih imajo v Mojci 105, v Kekcu prav tako 105, v oddelku, ki jc v nebotičniku 30 in v Pesjem 30. Čeprav je center vsega dela v Najdihojci, je kljub temu delo zaradi razkropljenosti zelo otežkočeno. Poglejmo še tudi malo kakšne so cene za varstvo v vrtcu. To bo prav gotovo najbolj od vsega zanimivo za vse tiste starše, ki že imajo otroke v vrtcu in pa seveda tiste, ki želijo svojim otrokom priskrbeti takšno varstvo. Najvišja cena do sedaj je bila 297 dinarjev. To ceno so plačevali starši, katerih osebni dohodek doseže 1000 dinarjev na člana družine. Tisti otroci pa, katerih starši imajo osebni dohodek, ki ne preseže 400 dinarjev na člana družine, imajo bivanje v vrtcu zastonj. Vendar pa za te otroke in vse ostale, ki plačujejo manjšo vzgojnino, krije razliko do cene sklad za otroško varstvo pri občini Velenje. V ceno, ki jo starši plačujejo za varstvo svojega otroka pa je vračunana malica, kosilo in vzgojnina. Seveda bi besedo »vzgojnina« lahko razčlenili in pojasnili, kaj vse sodi tu zraven. Vendar jc to toliko neštetih drobnih stvari, da jih ne mislimo naštevati. Sedaj pa skrenimo naše pisanje še na novi vrtec, ki bo začel z delom verjetno že konec meseca septembra. Tudi ta vrtec bo lahko sprejel v svoje okrilje 160 otrok. Celotna investicija zanj pa je znašala okoli 430 milijonov, investitor tega otroškega vrtca je sklad za negospodarske naložbe pri občini Velenje. To, kar je v tem vrtcu novega, pa bo vsekakor oziroma jih jc že, razveselilo vse mlade mamice, ki nimajo varstva za svoje dojenčke. Zgrajena sta namreč tucli dva oddelka za dojenčke, ki bosta lahko sprejela 20 teh naših najmlajših državljanov. Ker je bilo precej prošenj, je bila u-stanovljcna posebna komisija, ki jc odločala o sprejemu dojenčkov. Ozirati se je namreč treba tudi na to, da se bo varstvo posvetilo tistim otrokom, ki so tega najbolj potrebni. Zato je treba tu upoštevati tako socialne razmere, kot osebne dohodke in pa tudi matere samohranilke, ki svojega otroka rade prepustijo skrbnim in pridnim rokam, da se lahko potem same brez skrbi zanj posvetijo delu. Prav gotovo je samo dvajset posteljic za dojenčke premalo. Vendar pa je tudi za začetek dovolj in mislimo, da se bodo tudi starši strinjali, da njihov otrok, ki ima mogoče doma oskrbo starih staršev laže počakal mogoče do prihodnjega leta, da ga sprejmejo v vrtec, kot pa otrok neke matere, ki mora zanj skrbeti sama. Upravnica otroškega vrtca Majda Gaberšek je navedla še en problem, ki jih muči. To je pomanjkanje kadra. Sicer jih imajo za dopoldanske oddelke dovolj, primanjkuje pa jih za popoldanske. Sploh še, ker so osnovne šole letos odklonile veliko otrok glede na teste, ki jih otroci morajo opraviti in ti morajo obvezno za eno leto obiskovati vrtec, bolje rečeno malo šolo, ki traja skozi vse leto. Tako so v Najdihojci ustanovili popoldanski oddelek, ki ga bo obiskovalo precej predšolskih otrok, imajo pa le eno vzgojiteljico. To pa je za večje število otrok vsekakor premalo. Vendar pa so vsi v vrtcu optimisti in upajo, da se bo tudi problem kadra slej ko prej rešil. Tako smo se na kratko sprehodili po otroškem vrtcu Najdihojca in tudi zvedeli nekaj novega o njegovem bratcu, ki bo, vsaj tako upamo, lahko sprejel kmalu 160 otrok, ki se tega že prav gotovo veselijo. Nič manj pa verjetno niso veseli starši. Vsekakor pa bo potrebno v Velenju še naprej krepko misliti na naše otroke in njihovo varstvo, saj dosedanje kapacitete vrtcev le skromno pokrivajo potrebe, ki sc kažejo. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE obvešča vse zainteresirane občane, da podaljšuje vpis v navedene izobraževalne oblike za odrasle do naslednjih rokov: • EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA — I. in III. letnik do 28. 9. 1973. • DELOVODSKA SOLA ZA STROJNO STROKO — I. semester do 10. 9. 1973. • DELOVODSKA ŠOLA ZA ELEKTRO STROKO — I. semester do 28. 12. 1973. • OSNOVNA ŠOLA — 7. in 8. razred do 19. 9. 1973. • JEZIKOVNI TEČAJI (nemščina, angleščina, italijanščina) do 14. 9. 1973. Vse zainteresirane občane obveščamo, da lahko dobijo ustrezne informacije, oziroma se prijavijo za katero izmed navedenih izobraževalnih oblik pri DELAVSKI UNIVERZI VELENJE, Titov trg št. 2, vsak dan, razen sobote, v dopoldanskem času, v ponedeljek in sredo pa tudi popoldne od 15. do 18. ure osebno ali po telefonu št. 85-153. • Dve skromni solii ali sobo z manjšo kuhinjo nujno potrebujem v Velenju ali v bližnji okolici. Ponudbe pod dober in reden plačnik. Naslov v upravi lista. • GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK italijanske znamke prodam. Cena po dogovoru. Vaz-ner, Jurčičeva 2, Velenje (v peterčku). Kdo izmed nas ga ne pozna? Je že, lahko rečemo star Velcnjčan, saj je domačin. Doma jc iz Saleka, vendar sedaj že eno leto stanuje in dela v Velenju, poprej pa je služboval v Belih vodah, kjer je bil vodja podružnične šole. Težko bi Jožeta Melan- ška kdaj srečali slabe volje. Verjetno tudi je, toda nevoljo bo dobro znal skriti, ljudem okoli sebe pa vedno pokazati vesel in veder obraz. Za vsakogar bo tudi našel prijazno in toplo besedo, vendar pa mu na raznih sestankih tudi ostrih besed ne zmanjka, predvsem takrat, kadar gre za interese širše družbene dejavnosti. Naš današnji znanec je že leto dni tajnik temeljne izobraževalne kulturne skupnosti v Velenju. Nikdar ni brez dela in vedno se najdejo težave, ki jih mora reševati in rešiti, čeprav je včasih težko. Vendar Jože Melanšek se zavzame, hoče pomagati in se trudi. Velikokrat mu tudi uspe. Če bi hoteli našteti še vse njegove ostale funkcije, ki jih opravlja, bi prav gotovo zmanjkalo prostora. Zato povejmo le, da je poslanec prosvetno kulturnega zbora republiške skupščine, vodja skupne strokovne službe za telesno kulturo in kulturno skupnost in predsednik odbora za šolstvo, prosveto, kulturo, zdravstvo in socialno politiko plana do leta 1980. Izdelava tega urbanističnega plana do leta 1980 pa ga izgleda tudi najbol j mori. Kar ni in ni se mogel odtrgati od te teme pogovora in njegove oči so se zresnile, vendar so se na koncu živo zasvetile, ko je poudaril, da je optimist glede rešitve vprašanja šolskega prostora. Naštel je, kaj vse bo zgrajeno v Velenju, Topolšici, pa tudi drugod v občini. Obenem pa je poudaril, da so to neodložljive naloge. Seveda je vse to v sklopu njegovega dela in zato sem ga prav dobro razumela, da se ne more odtr- gati od te teme. Kazno je, da jc Jože popolnoma zavzet s svojim delom, prav nič pa ne kaže, da bi to obžaloval. Saj ni čez svoje delovno mesto niti enkrat kritiziral in se ni poskušal pritoževati. Ves čas najinega pogovora je sedel pri miru, oči so mu neutrudno švigale sem in tja. Pričakovala sem, da bo mogoče malo nergal, ko sem ga tako na hitro odtegnila od njegovega dela, saj sva se zmenila za najin sestanek kar po telefonu in to v dveh minutah. Jože Melanšek je povedal, da je ena izmed ovir pri njegovem delu, ki ga verjetno najbolj teži, nenehno dopovedovanje, da je šolstvo nujno potrebno in se včasih vsi skupaj preveč vrtimo okoli drobnih težav, večjih pa marsikdaj ne vidimo. Prav ima. Na vprašanje, kako se počuti v službi, kjer ima z otroki posreden stik, včasih pa je imel neposrednega, je odgovoril: »Zelo dobro, čeprav nekateri pravijo in mislijo, da prosvetar ne bi smel o-pravljati tc službe, ker se včasih preveč podrobno spusti v nekatere probleme.« Jože Melanšek tudi dolžnosti izven dela opravlja vestno. Za hobi sta mu namreč planinarstvo in smučanje. Sicer pa je to med seboj tako povezano. Če ne bi bilo planin, tudi smučanja ne bi bilo. Je član glavnega odbora Planinske zveze Slovenije in vodja za vzgojo in izobraževanje pri planinski zvezi, član smučarskega odbora Velenje in področnega zbora smučarskih učiteljev v Celju. V glavnem smo pregledali njegov način življenja in mu pri vsej tej obilici dela lahko zaželimo samo dobro smuko, ne samo v naših planinah, pač pa tudi na njegovem delovnem mestu. NAŠ ZNANEC Jože Melanšek ŠOŠTANJSKI ROKOMETAŠI PRIPRAVLJENI V SOBOTO BODO IGRALI PRVO TEKMO V II. ZVEZNI LIGI V LJUBLJANI PROTI SLOVANU Soštanjčani so se za tekmo v II. zvezni ligi dobro pripravili. Po skupnih pripravah so sodelovali na dveh turnirjih v Tržiču in v Mariboru, in obakrat tudi zmagali. Na turnirju za Kopačev me-morial v Mariboru je sodelovalo kar 11 moštev. Soštanj-čani so najprej v predtekmova-nju premagali Ormož 12:11, Kovinarja iz Maribora 15:11 in Veliko Nedeljo 15:4. V finalnem srečanju pa so se za pokal pomerili med seboj zmagovalci treh skupin v pred-tekmovanjih Šoštanj, Slovenj Gradec in Polet iz Murske Sobote. Rezultati finala: Slovenj Gradec : Polet 9:9 (7:7), Šoštanj: :Polet 13:9 (6:5), in Šoštanj : Slovenj Gradec 12:12 (5:7). Vrstni red: 1. Šoštanj, 2. Slovenj Gradec, 3. Polet. V okviru priprav so odigrali tudi nekaj tekem z drugoliga-ši. V zadnji tekmi pred prvenstvom so v Šoštanju odigrali tekmo s Celjani, ki so le v začetku srečanja bili boljši in vodili s 5:2 nato pa je bila igra enakovredna. Končni rezultat pa je bil 16:16. Največ golov so dosegli za Soštanjčane Metli-čar, Klemenčič in Hajsek po 3 za Celjane pa V. Bojovič 7 in M. Bojovič 3. Za moštvo Šoštanja bodo na prvenstvenih tekmah igrali: Štefan Kac, Roman Kac, Ve-čovnik, Stvarnik, Požun, Hajsek, Skornšek, Klemenčič, Pe-jovnik, Hudarin, Kočevar. Kompan, Metličar in Prašni-kar. ŠOŠTANJČANOM POKAL V okviru priprav za prvenstvena srečanja v II. zvezni ligi je novi ligaš moštvo Šoštanja zmagalo na turnirju v Tržiču, ki so ga orga- nizirali domačini za memo-rial Kokalja. Soštanjčani so premagali vse nasprotnike — Dutovlje 14:8, Ajdovščino 16:10 in Križe 13:7. Mnogo prezgodaj nam je cesta vzela našega ROJANA ZEGA učenca rudarskega šolskega centra Veliko mladih iz Velenja in drugod se je poslovilo od njega, ga spremljalo na zadnji poti in grob zasulo s cvetjem. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi rudarskemu šolskemu centru, lovarni Gorenje, sošolcem, občinski konferenci ZMS, mladinski godbi RŠC in govornikom. Za pomoč se iskreno zahvaljujemo družini Hribar. Žalujoči: oče, mati, brat in ostali sorodniki. Ob bridki izgubi dragega, ljubečega moža in očeta BOGOMIRJA OGRAJENŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, mu darovali vence in cvetjc ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje in ga tako številno spremljali na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu rudnika lignita za vso pomoč, godbi, pevcem in govornikoma. Žalujoči: žena Zofka ter otroka Tatjana in Danijel ZAČELA SO SE TEKMOVANJA V novi tekmovalni sezoni bodo nogometaši velenjske občine igrali v treh različnih ligah. Enajsterica Šmartnega se bo potegovala za obstanek med najboljšimi slovenskimi moštvi v slovenski nogometni ligi. Rudar iz Velenja bo nastopal v SCNL in skušal s svojim moštvom nadoknaditi, to kar so v pretekli sezoni »izpustili«, osvojitev prvega mesta. Nogometaši Šoštanja pa se bodo v celjski nogometni podzvezi borili za čim boljšo uvrstitev na lestvici. V prvi tekmi brez točk V prvi prvenstveni tekmi so Šmarčani igrali v Trbov- ljah proti Rudarju. Kljub zmagi Rudarja z 2:0 gostje niso igrali podrejene vloge, saj je napadalec Kač imel dve odlični priložnosti, ki pa ju ni znal izkoristiti. Za Šmartno so igrali: I. Podgoršek, Napotnik, Kompan, Pokleka, F. Podgoršek, Sitar, A. Podgoršek, Hri-bernik. Kač, Topčič, Omla-dič. Rezultati ostalih srečanj SNL: L j ubij.: Koper 1:0 (0:0) Slovan : Slavija 1:5 (1:3) Izola : Kovinar 1:2 (1:0) Ilirija : Drava 3:2 (2:1) Kladivar : Nafta 2:0 (0:0) Aluminij : Želez. 1:0 (0:0) NASLOVI TUDI ZA VELENJČANE V Ljubljani sta bili dve republiški prvenstvi v ko-talkanju. Najprej je bilo prvenstvo za člane in mladince, kjer sta postala republiška prvaka Mateja Štajner pri članicah in Milan Jurčič pri članih. Mladinka Božičeko-va pa je dosegla 3. mesto med svojimi vrstnicami. Vsega skupaj je nastopilo 11 tekmovalcev iz treh klubov (Olimpije, Celja in Rudarja iz Velenja). NAJMLAJŠI ŠTEVILNEJŠI Na pionirskem prvenstvu je sodelovalo 71 najmlajših kotalkarjev. Izkazali so se tudi pionirji iz Velenja saj so v skupini D osvojili prvi mesti, Slemenšek med pionir- ji, Grabeljškova pa med pionirkami in dvojico Fe-renčak-Slemenšek. 1. in 2. septembra bo v Velenju državno prvenstvo v kotalkanju. ZMAGA ELEKTRE V nadaljevanju slovenske košarkaške lige je Elektra iz Šoštanja premagala moštvo Prul iz Ljubljane z rezultatom 77:69 (47:43). Tekma je bila zelo zanimiva, saj nobena ekipa ni mogla doseči večje prednosti v koših. Domačini so si zmago zagotovili šele v zadnjih minutah igre, ko so kljub močnemu nalivu dosegli odločilne zadetke. Koše so dosegli: Polovšek 22, Kristan 14, Furst 13, Koren 7, Dobovičnik 5, Krumpačnik 7, Holešek 4, Petek 3, Bogataj 2. Elektra je s 14 točkami na 5 mestu. Lestvica: 1. Beti 11 10 1 1083:764 20 2. Prule 11 7 4 801:686 14 3. Ježica 11 7 4 845:818 14 4. Ljublj. 11 7 4 787:765 14 5. Elektra 11 7 4 821:821 14 6. Postojna 11 6 5 846:886 12 7. Kroj 11 4 7 826:871 8 8. Zarja 11 3 8 846:884 6 9. Sav. nas. 11 3 8 706:896 6 10. Kras 11 1 10 776:946 2 TEKMOVANJE RIRIČEV 0R VELENJSKEM JEZERU Komisija za splošne in kadrovske zadeve pri Industriji plastike »POLYPEX« Šoštanj objavlja naslednja prosta delovna mesta: • VODJA NABAVNEGA ODDELKA Pogoj: Srednja ekonomska šola in 5 let prakse na podobnem delovnem mestu • STROJEPISKA V TAJNIŠTVU Pogoj: Srednja upravno-administrativna šola ah dveletna administrativna šola. Zaželena je praksa. • ORODJAR — SPECIALIST Pogoj: Poklicna kovinarska šola in 5 let prakse • ORODJAR Pogoj: Poklicna kovinarska šola in 3 leta prakse. • KLJUČAVNIČAR I Pogoj: Poklicna kovinarska šola in 5 let prakse • STRUGAR I Pogoj: Poklicna kovinarska šola in 5 let prakse • SKLADIŠČNI DELAVEC v skladišču surovin in materiala Pogoj: dokončana osemletka Poskusno delo dva meseca. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek se določa po Pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na komisijo za vstop in izstop z dela pri Industriji plastike »POLYPEX« Šoštanj, Cesta talcev 3. Ribiške družine »Paka« Šoštanj, Šempeter in Velenje so organizirale IV. meddru-žinsko tekmovanje v ribolovu za prehodni Šaleško-Sa-vinjski pokal.Tekmovanje je veljalo tudi za rajonsko in republiško prvenstvo. Sodelovalo je 23 članskih in 10 mladinskih ekip, skupaj 110 ribičev. Prehodni Šaleško-Savinj-ski pokal so osvojili ribiči družine Barje-Ljubljana, (636 rib), pri mladincih pa RD Celje (300 rib). Med posamezniki je bil najboljši Andrej Magajna 328 rib, pri mladincih pa Jože Dvornik 116 rib. V rajonskem tekmovanja je bil med posamezniki najboljši Rudi Mešič (Šoštanj) 140 rib, za njim pa Celjan Andrej Šnajder 137 rib in Anton Čater iz Šempetra, 103. V konkurenci mladincev pa Franci Rebevšek iz Celja 105 rib. Rezultati za republiško prvenstvo še niso znani, ker se upoštevajo doseženi rezultati štirih meddružinskih tekmovanj. Lepe pozdrave iz Nizozemske pošilja velenjska skupina vam in bralcem. Smo udeleženci mednarodne izmenjave mladine. — Na razglednici: Rotterdam, Schiedamsevveg. hotel paka Gostinsko podjetje PAKA Velenje obvešča in priporoča Draga mamica in očka! Vse najboljše vama želiva k vajinemu godu. Nevenka in Marjan Za vajin praznik vama poklanjava torto, ki sva jo naročila v hotelu »Paka«. Hotel »Paka« sprejema naročila za izdelavo raznih tort, po vaši želji in za razne priložnosti. Lepa in okusna torta, zadovoljstvo v vaši družini! Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk, Hilda Vrhovšek in Rudi Zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar jc izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje • Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72). na&čaa Občina Velenje — Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, razpisuje 9., 10., 11. in 12. čl. Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Ur. list SRS št. 42—66 in 20/71) ter po 4., 5., (i., 7. in 8. čl. Zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Skupščinski šaleški Rudar št. 2/71, 4/71, 1/72 in 8/72) Javni natečaj 1. Za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča za gradnjo 80-stanovanjskega bloka na zemljišču pare. 2635 del. 2646 del, 2645/1, 2643/1, 2644/1, 2B42 del, 2639 del, 2634 del, 2640 del, 2637 del, 2636 del, 2638 del, 2630 del, 2648 del, 2638 del, 2627 del, k. o. Velenje, v skupni izmeri ca. 4.100 m2. 2. Z gradnjo je treba pričeti najkasneje v 6 mesecih, končana pa mora biti najkasneje v 2 letih po dodelitvi zemljišča, sicer investitor izgubi pravico uporabe in dodeljenem zemljišču. 3. Izklicna cena za pravico uporabe zemljišča znaša din 20 in2. Skupni znesek za uporabo stavbnega zemljišča znaša din 88.000. 4. Prispevek za komunalno ureditev zemljišča znaša po 33.000 din na stanovanje in sicer znaša din 2.640.000. 5. Znesek iz točke 3) tega razpisa je poravnati v roku 3 dni od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča, znesek iz točke 4) pa v 30 dneh od dneva pravnomočnosti odločba o dodelitvi zemljišča. 6. Varščina, ki jo mora poravnati ponudnik najmanj 1 din pred odpiranjem ponudb, znaša 40.000 din. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja le, če predloži potrdilo o vplačilu varščine, ki jo je dolžan nakazati na Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje št. računa 50740-652-28073 z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe potem, ko je že uspel na natečaju. Udeleženec, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu zneskov iz točk 3) tega razpisa, ostalim pa se vrne. Najboljši ponudnik je dolžan plačati tudi vse davščine, ki so v zvezi s prometom tega zemljišča zlasti eventualni davek na promet s kmetijskimi zemljišči. 7. Komunalni strošek zajema celotno sekundarno komunalno opremo, razen toplovoda, ki se zahteva v mestu Velenje po urbanističnem načrtu. 8. Pismene ponudbe morajo vsebovati ponudnikov natančen naslov, rok za pričetek in dokončanje graditve, ponujeno ceno in način plačila, ponudnikov podpis ter priloženo potrdilo o plačilu varščine. 9. Ponudba mora prispeti v zaprti ovojnici najkasneje do vključno 17. 9. 1973 do 14 ure na naslov: SKLAD ZA UREJANJE IN ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE VELENJE — z oznako: «JAVNI NATEČAJ — 3 stanovanjski bloki«. V primeru dveh enakih ponudb ima prednost tista, ki je prej prispela. 10. Odpiranje ponudb, kjer lahko prisostvujejo tudi ponudniki, bo v torek dne 18. 9. 1973 ob 8 uri v pritličju, soba št. 9 upravne zgradbe Skupščine občine Velenje. 11. Stroški liticitacijskega postopka znašajo 2.400 din. Številka: 464-9/73-4 Datum: 7. 9. 1973 NAROČILNICA Podpisani(a) ..................................................................... natančen naslov ............................................................... zaposlen(a) pri .................................................................. št. oseb. izkaznice .................. izdane od ..................... naročam knjige TI VRAŽJI FANTJE V LETEČIH ŠKATLAH Prednaročniško ceno 280 din bom plačal(a) — naenkrat— v 5 zaporednih mesečnih obrokih (1 obroki po 60 din in 1 obrok po 40 din) — po prejemu računa, na: MLADINSKA KNJIGA, Velenje Nova sol a za »šoferje Et Predsednik občinskega sveta za varnost v prometu Ivan Fece in predsednik AMD Šaleška dolina Milan Luk-nian, s katerim s,mo sc pogovarjali o dejavnosti in pomembnosti avlo šole, sta nam povedala, da so kandidati doslej dosegali na izpitih zelo slab uspeh (50 °/o), med tistimi, ki niso obiskovali tečaj pa je bila ta številka še nižja. Le 20 do 30 odstotkov je bilo takšnih, ki so prvič opravili izpit. Prepričani so, da bodo ljudje zdaj veliko raje hodili v avtošolc, ker bodo z manjšo muko veliko več pridobili kot doslej, ko so morali imeti 50 ur teorije. V društvu so namreč povedali, da nameravajo tečaj skrajšati. In kdo vse se bo učil v novi šoli? Društvo namerava zaposliti poklicnega pedagoga, ki bo dopoldne prometno vzgajal šolske in predšolske otroke, popoldne pa odrasle. Tisti, ki po končanem tečaju še ne bodo dovol j obvladali teorije, bodo lahko še dodatno poslušali teme, ki jih med tečajem ne bodo obvladali. Prav tako bodo takšna predavanja lahko poslušali posamezniki, ki zaradi zadržanosti posameznih ur niso mogli poslušati. Glede na to, da se prometna zakonodaja nenehno spreminja in dopolnjuje, so se odločili, da bodo omogočili anonimen preizkus znanja vsem voznikom, ki imajo že več let izpit, če ga bodo želeli opraviti. Velenjsko avto-moto društvo šteje 670 članov, ki imajo veliko ugodnosti v primerjavi z nečlani. Našteli jih bomo le nekaj. Tako imajo popust pri raznih uslugah, površinskem in spodnjem pranju svojih vozil, menjavanju olja, gum idr. Ožji družinski člani voznika, ki je vključen v društvo, imajo popust pri plačilu tečaja. Poleg tega si lahko člani glede na to, da društvo nima dovolj zaposlenih, sami opravijo nekatera dela — operejo vozilo ali zamenjajo olje. Seveda pa so člani deležni tudi ugodnosti, ki jih nudi AMZJ. Ob koncu naj povemo še to, da namerava društvo razširiti svojo dejavnost tudi v Zgornjesavinjsko dolino. Velenjsko avto-moto društvo jc dolga leta stremelo za tem, da bi dobilo svoje prostore, kjer bi kandidate za voznike motornih vozil, predšolske in šolske otroke poučevali z najsodobnejšimi metodami in pripomočki. Doslej je namreč moralo društvo gostovati. Najprej so imeli svojo pisarno na gimnaziji, za tem pa v gasilskem domu. V soboto, 25. avgusta, se jim je uresničila dolgoletna želja. V pritličju 100-stanovanjskega bloka na Prešernovi ulici 9 so odprli nove prostore, ki so med I samezne dele motorja. Po- najmodernejšimi v Sloveniji in obsegajo veliko u-čilnico, pisarno, sanitarije in majhno čakalnico. V novih prostorih bo delovala tudi izpitna komisija. Že prvi pogled na učilnico kaže, da je zdaj društvu resnično dana možnost v čim krajšem času naučiti tečajnike čim več. Učilnica jc namreč opremljena kot kabinet. Z vsemi sodobnimi pripomočki z.a poučevanje prometne vzgoje. Na voljo imajo epiclio-skop, roto in diaprojektor, kot tudi kinoprojektor. To jim bo omogočilo, da bodo vsako teoretično razlago sproti dopolnjevali s praktičnimi primeri. V treh steklenih omarah, ki visijo na steni, so vse testne pole za opravljanje teoretičnega dela izpita in vsa o-prema, ki jo mora imeti voznik v avtomobilu. V tretji omari pa si bodo tečajniki lahko ogledali po- leg tega so prikazani tudi vsi svetlobni znaki, ki jih ima avtomobil, prav tako pa tudi svetlobni z.naki, ki jih danes srečamo na cestah. Ob množici sodobnih pripomočkov, smo opazili še enega, ki bo razveselil in precej olajšal vožnjo marsikateremu tečajniku. Še preden bodo kandidati začeli vožnjo po velenjskih ulicah, bodo imeli križišča Že v »malem prstu«. Na tablah so namreč v miniaturni obliki prikazana vsa štiri velenjska križišča. V dveh steklenih omarah, ki visita v sprejemni sobi, so priznanja, ki jih je društvo doslej dobilo za izredne zasluge za dejavnost na področju varstva, pri organizaciji različnih športnih tekmovanj in za delo ... Tudi zunanja izložbena okna so zelo domiselno u-rejena. V enem jc prikazan del avtomobilske ceste Vrhnika—Postojna z vsemi oznakami. CENE V NAŠIH POSLOVALNICAH Teden je okrog in zopet smo se podali na kratek potep po naših poslovalnicah, da vidimo, kako so kaj založene in kakšne so ta teden cene. Pa si poglejmo: Poslovalnica Poslovalnica Poslovalnica ERA Merx ERA Cankarjeva ul. Šoštanj Kidričeva ul. Paradižnik 4,10 4,40 4,50 Kumarice 3,00 — 3,00 Paprika 5,00 5,00 5,40 Krompir 2,40 3,00 2,40 Čebula 4,20 3,80 4,85 Solata 6,00 — 6,00 Korenček — — 6,00 Breskve 6,00 — 6,00 Hruške 4,50 5,80 5,00 Jabolko 4,00 — 5,60 Grozdje 7,00 6,70 7,40 Vidimo, da so se nekateri artikli znižali, medtem ko je solata še vedno po 6 dinarjev. Ta jc od zelenjave tudi najdražja, medtem ko pri sadju še vedno prednjačijo breskve, ki so po sedem dinarjev in petinosemdeset para. Razlik v cenah med poslovalnicami skoraj ni, če pa so, se gibljejo le za nekaj par. Razlika je samo v tem, da je mogoče katera izmed poslovalnic bolje založena kot druga. • MODNA REVIJA V TROGIRU — 2e nekaj let prirejajo v naši državi modno Tevijo, prireditev, ki se je udeležujejo vse domače modne in konlekcijske hiše. Letos pa so »vedli tudi novost. Sklepne prireditve v Trogiru se je udeležilo tudi več uglednih modnih hiš iz Evrope, največ iz Italije, Francije in Velike Britanije. Tako je »Modefest« postal mednarodnega značaja. • NAJBOLJŠI CAJ MORA POSTATI ŠE BOLJŠI — Ljudska republika Kitajska, tradicionalno največji pridelovalec in potrošnik čaja na svetu, želi, da ohrani ta laskavi naslov. V prizadevanjih, da poveča izvoz čaja na svetovno tržišče, je Kitajska obnovila in razširila plantaže v jugozahodnih pokrajinah, kjer uspevajo najbolj plemenite vrste. Strokovnjaki neprestano nadzorujejo kakovost in si prizadevajo, da z novimi oblikami gojitve in predelovanja ohranijo ugled, ki ga ti čaji uživajo v svetu. • VAŽNO JE TEKMOVATI — V teh poletnih dneh je otrokom najhujše, kadar dežuje in morajo zaradi tega ostati v stanovanju. Otroka na sliki sta deževni dan izkoristila za tekmovanja v napihovanju žvečilnega gumija. Čeprav bi lahko pričakovali, da bo deček zmagal, je bil poražen od svoje prijateljice, ki ni bila samo boljša, ampak ji je cclo uspelo, da je svojemu prijatelju prilepila na nos cel žvečilni gumi. IZHODIŠČA ZA SREDNJEROČNI RAZVOJNI NAČRT OBČINE VELENJE DO LETA 1980 Velenje, avgusta 1973 IZDAJA OB JAVNI RAZPRAVI EKONOMSKI RAZVOJ OBČINE VELENJE DO LETA 1980 GLOBALNI KAZALCI PROJEKCIJE RAZVOJA Ocena možnosti gospodarskega razvoja občine Velenje v razdobju 1972—1980 kaže, da obstojajo ustrezni materialni in splošni pogoji za okoli 14 % povprečno letno stopnjo rasti realnega družbenega proizvoda (v obdobju 1964—1972 je realni proizvod naraščal po povprečni letni stopnji 14,6 °/o). Predvidevanje upošteva doseženo stopnjo razvitosti, razpoložljive zmogljivosti in realne možnosti za njihovo povečanje. V primerjavi s preteklim osemletnim obdobjem (1964—1972) je v prihodnje pričakovati nekoliko počasnejšo gospodarsko rast. Računati je treba s problemi prilagajanja gospodarstva novim pogojem poslovanja, uveljavljenimi s programom stabilizacije in valutno reformo. V ospredju družbenih prizadevanj v naslednjih letih bo vzpostavljanje potrebne stabilnosti, pri čemer je treba računati tudi z možnostjo, da zaradi nepredvidenih problemov pri izvajanju programa stabilizacije ne bo mogoče v celoti uresničevati predvidene dinamike gospodarske rasti. Nadalje je treba računati tudi z možnostjo določenih konjunkturnih nihanj na jugoslovanskem in zunanjem tržišču, kar je tudi v preteklosti pogosto onemogočalo polno izrabo gospodarskih potencialov. Na osnovi razvojnih programov gospodarskih organizacij in realnih materialnih možnosti za hitrejši rajvoj nekaterih gospodarskih dejavnosti predvidevamo, da bi se mogel realni družbeni proizvod povečati za 186 %> nasproti letu 1972 (od 1,010.396.000 din v letu 1972 na 2,732.000 din v letu 1980). Jugoslaviji v glavnem v mejah pričakovane rasti cen v državah z razvitim trgom. Ob upoštevanju 5 °/o povprečnega letnega porasta cen bi nominalni družbeni proizvod do leta 1980 porasel za 322 % — v tekočih cenah — v tisoč din Nominalna 1972 1980 Indeks letna stopnja rasti Družbeni proizvod 1,010.396 Amortizacija 222.348 Dohodek 788.048 V letu 1980 bi ob sedanjih cenah dosegli okoli 78.480 din družbenega proizvoda na zaposlenega v gospodarstvu, (v letu 1972 je znašal družbeni proizvod na prebivalca 33.680 din). Ob takšnem povečanju družbenega proizvoda bi občina Velenje dosegla stopnjo gospodarske razvitosti, ki jo imajo sedaj razvite dežele. SMERI GOSPODARSKEGA RAZVOJA Višja raven gospodarske razvitosti bo zagotavljala 4,263.871 422,0 19,7 895.076 402,5 19,0 3,368.795 427,5 19,9 V osnovni strukturi gospodarstva se bo nadalje zmanjševala udeležba primarnega sektorja (kmetijstvo) in postopno povečevala udeležba terciarnega sektorja. Ob zelo intenzivnem razvijanju trgovine, gostinstva, storitvene obrti in stanovanjsko-komunalne dejavnosti bi bilo mogoče doseči povečanje deleža teh dejavnosti v strukturi gospodarstva od 6,1 % v letu 1972 na 10,2 % v letu 1980. Nakazana struktura pa nakazuje,da bi se morale vse te dejavnosti v naslednjih letih oziroma do leta 1980 povečati za okoli 3,7 krat v — v cenah leta 1972 — v tisoč din Gospodarski sektor dejavnost Družbeni proizvod 1972 1980 Indeks 1980 1972 Realna letna Struktura % stopnja 1972 1980 rasti Primarni sektor 3.062 6.338 207 9,5 0,3 0,2 — kmetijstvo 3.062 6.338 207 9,5 0,3 0,2 Sekundarni sektor 945.643 2,588.210 274 13,4 93.6 89,6 — industrija 892.892 2,400.328 269 13,2 88,4 83,1 — gradbeništvo 45.279 139.912 309 15,1 4,5 4.8 — proizvodna obrt 7.472 47.970 642 26,2 0,7 T,7 Terciarni sektor 61.691 295.184 478 21,6 6,1 10,2 — trgovina 35.112 170.995 487 21,9 3.5 5,9 — gostinstvo 7.226 40.971 567 24,2 0,7 1,4 — stan. kom. dej. 19.353 83.218 430 20,0 1.9 2,9 Gospodarstvo 1,010.396 2,889.732 286 14,0 100 100 — v tisoč din — v cenah leta 1972 1972 1980 Indeks Realna letna stopnja rasti Družbeni proizvod 1,010.396 Amortizacija 222.348 Dohodek 788.048 Rast nominalnega družbenega proizvoda bo v celotnem obdobju za okoli 5 % višja od pričakovane letne i'asti družbenega proizvoda po stalnih cenah. Upoštevati je treba premike v cenah in dogovorjeno politiko, da bo v naslednjih letih uspelo zadržati gibanje splošne ravni cen v 2,889,732 286 14,0 604.786 272 13,3 2,284.946 290 14,2 ugodnejšo materialno osnovo za povečanje življenskega standarda ter reševanje nekaterih socialnoekonomskih problemov, ki so se nakopičili v sedanjem obdobju. Hkrati pa bo prehajanje na višjo raven razvitosti terjalo intenzivne kvalitetne spremembe v gospodarstvu in njegovi strukturi. Sekundarni sektor, zlasti razvoj industrije in rudarstva, bo že naprej imel odločilno vlogo pri povečanju družbenega proizvoda. primerjavi z letom 1972. Na podlagi predvidene rasti družbenega proizvoda in pričakovanih sprememb v strukturi investicijskih vlaganj bo dinamika rasti po osnovnih gospodarskih sektorjih predvidoma naslednja (glej tabelo zgoraj v sredini): DELITEV DOHODKA V GOSPODARSTVU V preteklem obdobju se je zelo počasi uresničevala usmeritev družbeno-ekonomske reforme na povečanje udeležbe gospodarskih organizacij v delitvi družbenega proizvoda; zaradi tega se bistveno tudi ni spremenil položaj gospodarskih organizacij glede samofinanciranja nadaljnjega razvoja. V prihodnjih letih se bo z uveljavljanjem predvidene politike delitve sredstev in ustavnih dopolnil bistveno povečal dohodek, ki ostaja gospodarstvu; predvideno je, da se bodo sedanje zakonske obveznosti gospodarstva — ki so zagotavljale pokrivanje potreb skupne in splošne potrošnje — znižale in se delno preoblikovale v obvezna posojila, del družbenih sredstev pa bo v prihodnje nadomeščen s samoupravno dogovorjenimi prispevki iz bruto osebnega dohodka delovnih organizacij. S tem bo uresničeno ustavno načelo, da delavci samoupravno določajo prispevke iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in iz svojih dohodkov za zadovoljitev potreb v samoupravnih interesnih skupnostih in prispevajo sredstva za splošno porabo. Ocena delitve družbenega proizvoda v gospodarstvu kaže, da se bo na osnovi nakazanih sprememb v delitvi povečal delež družbenega proizvoda — ki ostaja za gospodarstvo — za okoli 7 % nasproti deležu sredstev v letu 1972. Predvidena ocena stopnje rasti produktivnosti kaže, da bi se delež osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu v delitvi družbenega proizvoda nekoliko znižal (od 29,0 % v letu 1972 na 28,5 % v letu 1980), povečala pa bi se udeležba podjetniške akumulacije (amortizacija in skladi) od 45,5 % v letu 1972 na 51,5 % v letu 1980. Ob nakazani delitvi družbenega proizvoda je zagotovljeno hitrejše naraščanje podjetniške akumulacije; le-ta bi se po cenah iz leta 1972 povečala za okoli 2,2 krat. Predviden obseg sredstev za razširjeno reprodukcijo bi ob pritegnitvi bančnih sredstev zagotovil predvideno gospodarsko rast. V skladu s težnjami za stabilizacijo in dolgoročno politiko o delitvi osebnih dohodkov je predvideno, da bodo osebni dohodki zaposlenih naraščali nekoliko počasneje kot predvidena produktivnost dela (osebni dohodek na zaposlenega po povprečni realni letni stopnji 6,6 %, produktivnost — družbeni proizvod na zaposlenega — pa po stopnji 6,9 %). Z nakazano stopnjo rasti osebnega dohodka v 1980 3.364 din mesečnega osebnega dohodka, kar pomeni v gospodarstvu bi dosegli v letu primerjavi z letom 1972 67% povečanje (osebni dohodek za zaposlenega v gospodarstvu je znašal v letu 1972 2.018 din). Nakazana rast in razmerja med posameznimi ekonomskimi kategorijami so razvidni iz naslednjih pokazateljev: — v tisoč din — v cenah leta 1972 Indek£Rieetnaa 1972 % 1980 »Z, 1980 ™a rasti Družbeni proizvod 1,010.396 100 2,889,732 100 286 14,0 a) delež za družbo 257.558 255 577.946 20 224 10,6 v tem: zakonske in pogodb. obveznosti 117.647 116 in prispevek iz osebnih doh. 139.911 139 b) delež za gospod. 752.838 74,5 2,311.786 80,0 307 15,1 v tem: — osebni doh. n. 293.582 29.0 825.026 28,5 281 13,8 — skladi 236.908 23,4 881.974 30.5 372 17,8 — amortizacija 222.348 22,1 604.786 21,0 272 13,'3 Skladi in amortiza- cija skupaj 459.256 45,5 1,486.760 51,5 324 15,8 Na zaposlenega v go- spodarstvu (v din) Družbeni proizvod 83.345 141.418 170 6,9 a) delež za družbo 21.245 28.284 133 3,6 b) delež za gospodar- stvo 62.100 113.134 182 7,8 v tem — osebni dohodek neto 24.217 40,375 167 6,6 — skladi 19.542 43.162 221 10.4 — amortizacija 18.341 29.597 161 6,1 Skladi in amortizacija skupaj ' 37.883 72.759 192 8,5 Položaj gospodarstva v delitvi prav gotovo ne bo odvisen le od predvidenega obsega družbenih dajatev, temveč predvsem od kvalitetnih procesov znotraj samega gospodarstva; v tem okviru bo zlasti pomembno uresničevanje ekspanzivnih poslovnih konceptov, zasnovanih na možnostih domačega in tujega tržišča, sodobne organizacije dela ter smotrne politike delitve dohodka v delovnih organizacijah, ki nenehno upošteva razvojne potrebe in spodbuja interes ter iniciativo delovnih ljudi za izboljšanje poslovnih rezultatov. KADRI IN ZNANJE — TEMELJNI DEJAVNIK V PRIHODNJEM RAZVOJU Za planirani družbeno-ekonomski razvoj občine Velenje v prihodnjem razdobju bodo izredno pomembni kadri in znanje ter obseg in kvaliteta delovne sile. V občini Velenje je že danes veliko pomanjkanje delovne sile, saj se iz sosednjih občin vozi na delo v velenjsko občino okoli 2.200 delavcev ali 31 % vseh zaposlenih v občini. Projekcija razvoja prebivalstva in njegova starostna struktura do leta 1980 kažeta, da se bo razpoložljivi kontingent delovne sile povečal le za okoli 3.340 prebivalcev. To praktično pomeni, da bi mogli z razpoložljivo delovno silo v občini pokriti le okoli 39 % predvidenega povečanja novih delovnih mest (v razdobju 1972—1980 je predviden porast števila zaposlenih od 14.317 v letu 1972 na 22.934 v letu 1980, razlika je 8.617). Zaradi intenzivnega zaposlovanja kmečkega prebivalstva v nekmetijskih dejavnostih v preteklem obdobju ni mogoče računati na rezerve v kmečkem prebivalstvu. Tudi v ženskem prebivalstvu ni večjih rezerv, saj znaša dosežena stopnja aktivizacije žene v starosti med 15—55 let že okoli 74 % in je znatno višja od stopnje v industrijsko razvitih deželah. Te ugotovitve in pa razvoj sosednjih občin (ki verjetno ne bo dovoljeval večjega odlivanja delovne sile) opozarjajo, da postaja delovna sila vse bolj omejitveni faktor razvoja. Zaradi tega mora postati racionalno zaposlovanje ena od bistvenih smeri razvojne politike v prihodnjem obdobju, ki jo morajo upoštevati gospodarske dejavnosti v svojih razvojnih programih ter pri konkretnih odločitvah. V skladu s tem načelom se bo morala zlasti industrija preusmeriti na znatno večjo opremljenost delovnih mest, modernizacijo tehnologije, avtomatizacijo proizvodnih postopkov ter s tem na hitrejše povečevanje dohodka na zaposlenega. Takšna usmeritev je tudi edini realni ekonomski pristop k razreševanju perečega problema odliva strokovnega kadra in znanja v tujino kot najpomembnejšega dejavnika prihodnjega razvoja. Razvojni programi nekaterih Projekcija razvoja zaposlenosti ža gospodarskih organizacij (glej tabelo) nakazujejo povečevanje družbenega proizvoda še vedno na osnovi močnega vključevanja nove delovne sile v proizvodni proces in le v manjši meri upoštevajo prej navedena načela (planirani porast družbenega proizvoda v višini 186 % naj bi bil dosežen z 68 % porastom zaposlenosti in 70 % porastom produktivnosti). dobje 1972—1980: Število zaposlenih indeks PovPr;ečna Gospodarski sektor, 1980 letna dejavnost 1972 1980 1972 stopnja rasti Primarni sektor 56 76 135 3,8 — kmetijstvo 56 76 135 3,8 Sekundarni sektor 11.195 17.550 157 5.8 — industrija 10.038 15.071 150 5,2 — gradbeništvo 920 1.812 197 8.8 — proizvodna obrt 187 667 357 17,2 Terciarni sektor 872 2.808 322 15.7 — trgovina 454 1.544 340 16.5 — gostinstvo 177 577 326 15.9 — stan. komunal, dej. 241 687 285 14,0 Gospodarstvo v občini 12.123 20.434 168 6,7 Gospodarske org. s sedežem izven občine 342 — — — Negospodarske dejavnosti 1.870 2.500 134 3,7 Zaposlenost v občini 14.317 22.934 160 6,1 Predvidevanja nakazujejo, da je treba močno-povečati obseg-zaposlenosti - predvsem v terciarnem sektorju, če hočemo postopoma izboljšati sedanjo neustrezno gospodarsko strukturo. V terciarnem sektorju bo tudi v prihodnem obdobju potrebno več živega dela kot v sekundarnem sektorju (kjer naj bi se zaradi modernizacije tehnologije in avtomatizacije proizvodnih postopkov delež živega dela zmanjševal). V prihodnjem obdobju bomo morali doseči kvalitetne spremembe v izobrazbeni strukturi aktivnega prebivalstva in zaposlenih. Občina Velenje zaostaja v slovenskem merilu tako pri izobrazbeni strukturi zaposlenih, še posebej pa pri posameznih kategorijah zaposlenih. V skupnem številu zaposlenih je še vedno 49,9 %> oseb brez ustrezne šolske izobrazbe, od tega dve tretjini z nepopolno osnovno šolo. Tudi v tekočem prilivu mladine med zaposlene je še vedno okoli 47 % mladine brez strokovne usposobljenosti. Izrazito zaostajamo pri kadrih s srednjo strokovno izobrazbo, ki so v strukturi zaposlenih udeleženi le s 9,2 %. Tudi delež kadrov z višjo in visoko strokovno izobrazbo zaostaja za potrebami družbenoekonomskega razvoja (v skupnem številu zaposlenih v gospodarstvu znaša ta delež le 2 %). Vse te ugotovitve ponazarjajo naslednji podatki, kjer so zaposleni razvrščeni po dokončani šolski izobrazbi oziroma pridobljeni kvalifikaciji: Struktura zaposlenih po končani šolski izobrazbi ob koncu 1. 1972 (v %) Skupaj gospodarstvo negospod. 1—3 razredi osnovne šole 2,0 2.2 0,7 4—7 razredi osnovne šole 30,8 32.6 18,6 osemletna osnovna šola 17.1 17,4 14,4 kvalificirani delavci 33,3 34.2 27,4 visokvalificirani delavci 4,0 4,2 2,9 srednja strokovna izobrazba 9 2 7,4 21,5 višja strokovna izobrazba 1.8 0,8 8,8 visoka strokovna izobrazba 1,8 1.2 5,7 Skupaj 100,0 100.0 100.0 Sedanja struktura kadrov ter pritok strokovno izobražene mladine ne zagotavlja uresničevanja kvalitetnih ciljev razvojne politike. Zato je treba razviti široko zasnovano družbeno akcijo vseh nosilcev razvoja od delovnih organizacij do družbenopolitičnih skupnosti za povečanje strokovnega izobraževanja. V tem okviru bo zlasti nujno občutno povečati obseg izobraževanja kadrov s srednjo strokovno izobrazbo in poklicno izobrazbo in še nadalje povečevati priliv kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Delovne organizacije morajo ustvariti potrebne materialne in organizacijske pogoje, da bodo v večjem obsegu kot doslej omogočile že zaposlenim potrebno strokovno usposobljenost oziroma prekvalifikacijo. V občini je treba doseči učinkovitejše samoupravno povezovanje interesov delovnih organizacij in nosilcev izobraževanja za masovnejše in načrtno usposabljanje zaposlenih in mladine ter za njihovo oblikovanje kot aktivnih nosilcev samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov. Sodelujmo v javni razpravi srednjeročnega razvoja občine Velenje do 1980. leta PREDVIDENI PORAST DRUŽBENEGA PROIZVODA, ZAPOSLENIH IN OSEBNIH DOHODKOV V RAZDOBJU 1972-1980 V OBČINI VELENJE Družbeni proizvod (v tisoč din) Štev. zaposl Družb, proizv. na zaposl. (v din) Osebni doh. v gospod. Ind. 1972 str. % 1980 str. % Ind. ind. 1972 1980 1972 1980 v masi (v tisoč din) 1972 1980 pov. OD. na ind. zap. (v din) 1972 1980 ind. Primarni sektor — kmetijstvo Sekund, sektor — industrija — Elektr. Sošt. — Rud. lig. Vel. — TGO »Gorenje« Velenje — Polypex Sošt. — Lesna Sošt. — Tov. usn. Sošt. — Gradben. — proizv. obrt — Terciar. sektor — trgovina — gostinstvo — stan. kom. dej. Gospodarstvo 1 3.062 3.062 945.643 892.892 166.368 249.020 439.445 7.281 7.297 23.481 45.279 7.472 61.691 35.112 7.226 19.353 .010.396 0,3 6.338 0,2 207 56 76 135 54.678 83.394 152 1.277 2.582 202 1.900 2.831 149 0,3 6.338 0,2 207 56 76 135 54.678 83.394 152 1.277 2.582 202 1.900 2.831 149 93,6 2.588.210 89,6 274 11.195 17.550 157 84.470 147.476 175 272.073 7,250.696 267 2.025 3.446 88.4 2,400.328 83,1 269 10.038 15.071 150 88.951 159.267 179 248.430 643.147 258 2.062 3.546 172 16,5 307.780 10,6 185 429 530 123 387.804 580.716 150 13.736 24.937 181 2.668 3.921 147 24,6 547.844 18,9 220 3.606 3.976 110 69.057 137.787 199 104.218 205.162 197 2.408 4.300 178 43,6 1,426.262 49.3 324 5.200 9.250 178 34.508 154.190 182 114.112 361.083 316 1.828 3.253 173 0,7 24.610 0.8 338 195 320 164 37.338 76.906 206 3.538 11.777 333 1.511 3.067 203 0,7 41.000 1,4 562 146 422 289 49.979 97.156 194 3.020 16.660 552 1.723 3.290 191 2.3 52.832 1,8 225 512 573 112 45.861 92.202 201 9.806 21.728 221 1.596 3.160 198 4,5 139.912 4,8 309 920 1.812 197 49.216 77.214 157 19.781 59.969 303 1.791 2.758 154 0,7 47.970 1,7 642 187 667 357 39.957 71.919 180 3.862 24.380 631 1.721 3.046 177 6.1 295.184 10.2 478 872 2.608 322 70.746 105.122 148 20.232 96.748 478 1.933 2.871 143 3,5 170.995 5,9 487 454 1.544 340 77.339 110.748 143 11.575 55.880 483 2.124 3.016 142 0,7 40.971 1,4 567 177 577 326 40.824 71.006 174 3.211 17.892 557 1.511 2.584 171 1,9 83.218 2,9 430 241 687 285 80.302 121.132 151 5.446 22.976 422 1.883 2.787 143 100 2,889.732 100 286 12.123 20.434 168 83.345 141.418 170 293.582 825.026 281 2.018 3.364 167 Negosp. dejav. Gosp. org. s sed. izven občine 1.870 2.500 49.167 98.580 200 2.191 3.286 15» 8.164 - - 2.100 — — Gosp. + negosp. skupaj 14.317 22.934 1610 350.913 923.606 263 2.042 3.356 164 GLAVNE SMERNICE ZA OBLIKOVANJE NASELIJ DO LETAt980 Okvirni predlog regionalnega prostorskega plana za leto 1980 s poudarkom na razvoju prebivalstva in urbanih ter oskrbovalnih funkcij naselij Zaradi izredno naglega družbenoekonomskega razvoja naše družbeno politične skupnosti, moramo na osnovi obstoječih in družbenih razmer predvideti regionalni prostorski razvoj občine za bližnjo prihodnost. Pri tem bodo posvečali vso pozornost delovnemu človeku in občanu, ki sta glavna tvorca gospodarskega in družbenega življenja. Želeli bi, da bi tudi v bodoče imel naš gospodarski in družbeni razvoj takšno rast, kot doslej, ki je na osnovi storjenega lahko v ponos in zadovoljstvo vsem tistim v naši družbeno-politični skupnosti, ki so kakorkoli prispevali svoj delež pri dosedanjem razvoju. Za občino Velenje pa je ta odločitev še tembolj pomembna, ker doživlja v zadnjem času izredno buren gospodarski in družbeni razvoj. Ker se je ta doslej preveč enostransko usmerjal, kar pa ni težnja za dosego zdrave gospodarske strukture, jo je zato potrebno odslej naprej zavestno dopolnjevati z raznovrstnimi gospodarskimi dejavnostmi. To bomo dosegli z načrtnim usmerjanjem. Da pa bi ta namen v celoti uresničili, se morajo angažirati vsi raznovrstni družbeni dejavniki. Spremljati, proučevati in usmerjati morajo naš sedanji in bodoči razvoj. V kolikor pa še vsi dejavniki, ki lahko kompleksno vplivajo na družbeni razvoj, niso prisotni, ali pa so premalo opazni, jih je potrebno ustanoviti oz. izpopolniti. Družbeno ekonomska dogajanja pa se odražajo tudi v prostoru, ki pravtako zahteva določen red oz. zakonitost. S prostorom moramo smotrno gospodariti. Še posebej bi želeli opozoriti na močan razvoj urbanizacije v zadnjem času, s katero so se pojavile vidne spremembe v prostoru, tako v naravnem okolju, kot v naselitvenih alomeracijah. Z urbanizacijo smo prišli tako daleč, da ne smemo več dovoljevati stihijskega razvoja v prostoru. Doslej je njegovo izkoriščanje mnogokrat potekalo zgolj na osnovi občutka. Če bi temu sledili, bo utegnilo priti v prihodnosti vsled pomanjkanja prostora do neracionalnih rešitev in izrabe površin. Pri programiranju raznovrstnih družbenih pojavov ni dovolj posvečati pozornosti le gospodarstvu, proizvodnji in potrošnji. Delovni človek ni le ustvarjalec in potrošnik materialnih dobrin, zato ga moramo obravnavati celovito. To pa bomo dosegli, če bomo upoštevali še njegove duhovne, kulturne, rekreativne in druge potrebe. Ce bomo vključili tudi te interese, ki si jih delovni človek zadovoljuje v funkciji občana, kot član samoupravne družbene skupnosti, bomo dosegli to, kar si želimo. Na osnovi urbanistične metodologije, načrtujemo običajno prostor in družbo za daljše časovno obdobje, navadno za 30 let naprej. Z oziroma na močno gospodarsko in družbeno rast v naši občini, smo se odločili za programiranje razvoja za krajši čas — do leta 1980. Na ta način bodo predvidevanja omenjenih različnih družbenih pojavov bolj realna, celotni problematiki se tako približamo bolj stvarno, seveda na osnovi proučenih zakonitosti dosedanjega razvoja. Delo, ki smo ga pripravili, je gradivo oz. idejni regionalni prostorski program, s predvidevanji gospodarskega in družbenega razvoja, ki pa ne zajema celotne problematike. Vsebuje pa najvažnejši poglavji regoinalnega prostorskega plana, ki sta prebivalstvo in naselja z ozirom na njihovo funkcionalnost. Obravnavali smo: • Razvoj prebivalstva z raznih demografskih vidikov v preteklem obdobju in nakazali projekcijo tega razvoja clo leta 1980 (razvoj skupnega števila prebivalstva in razvoj po naseljih, število prebivalstva po spolu, število aktivnega in vzdrževanega prebivalstva, starostni sestav prebivalstva, poklicno strukturo prebivalstva po dejavnostih, naravni in selitveni prirastek prebivalstva, število gospodinjstev in njihovo strukturo itd.). • Oprema naselij z ozirom na njihovo funkcionalnost in določitev njihovih gravitacijskih območij. V tem najobsežnejšem programu smo obravnavali vsako naselje z vidika naravnega prostora in družbeno ekonomskih značilnosti Tako smo na osnovi obstoječega števila prebivalstava in gospodarskih dejavnikov ter razpoložljivega prostora določili bodoče število prebivalstva. Znano nam je število prebivalstva in njegova starostna struktura, kar pa je osnova za določanje njegovih raznovrstnih življenjskih potreb kot so: — število stanovanj — razpoložljivi kontingent delovne sile — bodoče razmerje med aktivnim in vzdrževanim prebivalstvom — potrebno število vzgojno-izobraževalnih ustanov — komunalna opremljenost — preskrba itd. Pomembnejšim krajem pa smo določili glavne urbane funkcije, ki so v okviru naše družbenopolitične skupnosti, ali pa jih zadovoljujemo skupno z ostalimi občinami. Ob vsem, kar smo obravnavali, močno odseva dejstvo, da postaja naša družbeno-politična skupnost vse močnejša samostojna regionalna enota, družbeni razvoj pa terja, da jo v tej smeri še dopolnimo; vzporedno s tem pa moramo pravtako naglasiti, da nas določeni družbeni pojavi vse bolj povezujejo s sosednjimi občinami in nas tako vežejo v širšo samoupravno družbeno skupnost. Zakonitosti družbeno- PRIKAZ DEMOGRAFSKIH POJAVOV Pri rasti skupnega števila prebivalstva ni potrebno posegati daleč nazaj v preteklost, ker se je demografski razvoj v zadnjih desetletjih bistveno spremenil v primerjavi z značilnostmi pred zadnjo vojno. Temu je vzrok močna gospodarska ekspanzija, ki jo je doživljala naša družbenopolitična skupnost v okviru socialističnih družbenih odnosov. Gospodarske razmere so imele močan vpliv na demografska •dogajanja, da se ta razlikujejo od nekdanjih tako kvantitetno kot kvalitetno. To tudi nazorno prikazuje tabela rasti prebivalstva (št. 1). ki podaja število prebivalstva na osnovi posameznih popisov prebivalstva v letu 1971. Glede na družbeno-ekonomski razvoj naše celotne lokalne skupnosti narekujejo demografski podatki, da poudarimo dvoje razdobij, ki se v svojem razvoju bistveno razlikujeta: to je razdobje 1953—1971, ko prebivalstvo občutno narašča in čas meti letom 1961 in 1971, ko doživlja prebivalstvo močno rast. Ti dve razdobji zajema intenziven družbeni razvoj z značilnostmi samoupravnih socialističnih odnosov, z začetkom gospodarskega vzpona do leta 1961. Do tega leta gre za razmah rudarstva, za izkoriščanje premoga s pomočjo moderne tehnologije, kar omogoča skokovito povečavanje proizvodnje premoga. To povzroči nastanek novega Velenja. Na demografskem področju sproži ta gospodarski napredek imigracijske pojave — ljudje prihajajo iz bližnje in daljnje okolice ter tako povzročajo deagrarizacijo. Druge gospodarske dejavnosti v tem času občutno zaostajajo. Poseben poudarek pa je treba dati gibanju prebivalstva po letu 1961, ko prebivalstvo občutno poraste na račun razširitve in izpopolnitve gospodarskega strukture. V tem času se razraste »Gorenje« v pomembno industrijo širokih razsežnosti. Zato kaj kmalu potegneta rudarstvo in kovinska industrija za seboj tudi druge dejavnosti, predvsem terciarni sektor: trgovino, gostinstvo, obrt, stanovanjsko-komunalno dejavnost. Omeniti pa moramo tudi duhovno sfero — močno ekonomskega razvoja naše občine nakazujejo, da postaja naša družbeno-politična skupnost vse bolj središče omenjenega širšega življenjskega prostora. povečanje osnovnega in razmah različnega srednjega šolstva. V celotnem obdobju 1953—1971 se je skupno število prebivalstva v občini povečalo od 17.759 na 29.024 ali za 63,4%. To velja za čas 18 let! V letih 1961—1971 — to je v desetih letih— pa se je število prebivalstva povečalo kar od 22.245 na 29.024 ali za 30,4 °/o. V istem času se je v SR Sloveniji povečalo prebivalstvo le za 8,5 %, kar kaže na to, da je bil porast prebivalstva v naši družbeno-politični skupnosti občutno nad republiškim povprečjem. Povprečna letna stopnja rasti skupnega števila prebivalstva, ki zajema naravni in selitveni prirast, znaša v naši lokalni skupnosti 3 %. Omenjena stopnja rasti je zelo pomembna za bodoči razvoj prebivalstva, še zlasti, če ne bo na področju družbeno-ekonomskih dogajanj bistvenih sprememb. Lahko nam služi kot izhodišče za določanje demografse perspektive (glej tabelo št. 1). Pomembni so podatki o rojstvih in smrtih, iz katerih računamo naravni prirastek prebivalstva (glej podatke v tabeli št. 2). Za občino Velenje so ti pokazatelji mnogo ugodnejši kot za širšo družbeno-politično skupnost: a) nataliteta za leto 1970 — občina 18,6 — republika 15,9 b) mortaliteta za leto 1970 — občina 18,2 — republika 10,1 c) naravni prirastek za leto 1970 — občina 7,7 — republika 5,8 Za občino Velenje je značilen tudi visok selitveni prirastek prebivalstva, ki je bil najbolj intenziven v obdobju 1955—1966, medtem ko je po tem obdobju nekoliko zmernejši (zaradi pomanjkanja stanovanj). Stanje na tem področju prikazuje tabela št. 3. Med ostalimi demografskimi podatki je za naše namene pomembno še razmerje prebivalstva po spolu, število aktivnega in vzdrževanega prebivalstva in starostni sestav prebivalstva. Razmerje prebivalstva po spolu se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem občutno izboljšalo. Število moških in žensk je skoraj uravnovešeno, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: • Obravnava obstoječega stanja Skupaj Moški Ženske % žensk 22.245 10.998 11.247 50,5 29.024 14.633 14.391 49,6 leto 1961 leto 1971 Zanimivo je razmerje med aktivnim in vzdrževanim oziroma med zaposlenim in delovni osebe z lastnimi dohodki vzdrževani Skupaj Spoznamo, da je delež zaposlenega prebivalstva in delež oseb z lastnimi dohodki vzdrževanega prebivalstva. Tu gre predvsem za visok delež otrok v občini Velenje, kar je razvidno iz tabele št. 4, ki prikazuje starostni sestav prebivalstva za leto 1971 za občino in SR Slovenijo. Primerjava starostne strukture prebivalstva velenjske občine s starostno strukturo prebivalstva SR Slovenije kaže, da je v občini močan delež mladega prebivalstva v starosti od 0—19 let, ki znaša 36,6%, medtem ko je republiški povpreček v tej starostni" dobi le 32,9 %. Enaka ugotovitev velja za prebivalstvo v starosti od 20—44 let, na katero odpade v velenjski občini 42 %, — mlajša delovna (15—39 let) — starejša delovna (40—64 let) Skupaj 19.290 9.882 Razmerje med moško in žensko delovno silo je precej izenačeno; delež zaposlenih žensk je nekoliko nižji. Razveseljivo je, da razpolagamo z močnim deležem mlajše delovne sile (v starosti od 15 do 39 let), na katero odpade kar 66,5 % od skupnega števila zaposlenih, na starejšo delovno silo (v starosti od 40—64 let) pa le 33,5 °/o. Tudi tukaj se odražajo vplivi nekaterih demografskih pojavov — že omenjenih pri močnem priseljevanju v zadnjem desetletju. Tudi v fertilnem kontingentu, biološkem in vitalnem indeksu odsevajo vplivi močne imigracije, v tem razmerju ugodnejša od republiških povprečij. Po podatkih iz leta 1971 je v občini 8.716 ali 60,6 °/o žensk, ki so sposobne regeneracije (ženske v starosti od 15 do 49 let). Ženske v nezaposlenim prebivalstvom. Podatki se nanašajo na leto 1971: Število Struktura v % prebivalcev v občini občina SRS 13.349 40,0 48,4 2.665 9,2 11,3 13.010 44,8 40,3 29.024 100,0 100,0 republiški povpreček pa izkazuje le 37,4%. Najbolj pa se razmerje prebivalstva razhaja v starosti od 45 let navzgor; delež prebivalstva v tej starostni dobi znaša za velenjsko občino 21,3 %, republiški povpreček pa je znatno višji in znaša 29,7 %. Opisana starostna struktura torej podaja izredno zanimiva razmerja med prebivalstvom. V občini imamo visok delež mladega prebivalstva: otrok, mladine, prebivalcev srednjih let, a zelo malo starega prebivalstva, kar je posledica imigracijskih tokov. Vzpodbudna razmerja kaže tudi delovni kontingent, fertilni kontingent ter biološki in vitalni indeks. Delovni kontingent za leto 1971 kaže spodnja tabela: Struktura v % skupaj moški ženske 66,5 69,2 63,6 33,5 30,8 36,4 100,0 100,0 100,0 Dejavnost — industrija in rudarstvo — kmetijstvo — gozdarstvo — gradbeništvo — promet — trgovina in gostinstvo — obrt — stanov.-komunal. dejavnost GOSPODARSTVO SKUPAJ — kulturno-socialna dejavnost — družbene in državne službe — ostale dejavnosti NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI SKUPAJ ZAPOSLENI SKUPAJ dobi rodnosti predstavljajo 30 % skupnega števila prebivalstva. Biološki indeks, ki kaže razmerje med mladim ženskim prebivalstvom (v starosti od 0 do 14 let) in starim ženskim prebivalstvom (v starosti 50 in več let), znaša 1,41, kar je zelo ugodno, saj znaša republiški povpreček 0,86. Odnos med mladim prebivalstvom (v starosti od 0 do 14 let) in starim prebivalstvom (v starosti 50 in več let) kaže vitalni indeks, ki znaša 1,67; v primerjavi z republiškim povprečkom 1,02 je ta pokazatelj za občino Velenje zelo ugoden. Poklicna struktura prebivalstva kaže, da je v naši družbenopolitični skupnosti največ prebivalstva zaposlenega v urbanih poklicih. V gospodarski sferi je daleč v ospredju industrija, sledijo ji kmetijstvo, gradbeništvo, trgovina in gostinstvo, obrt ter prometna dejavnost. V negospodarski sferi je največ prebivalcev zaposlenih v kulturno-socialni dejavnosti. Razčlenitev delovnega prebivalstva po dejavnostih kaže spodnja tabela — v desnem kotu: V občini Velenje je bilo ob popisu prebivalstva aprila leta 1971 14.235 delovnih mest (od tega 12.606 v družbenem sektorju in 1.629 v zasebnem sektorju kmetijstva in obrti). Od skupnega števila delovnih mest je bilo zasedenih z delavci iz velenjske občine 13.019 ali 91,4 % delovnih mest, 1.216 ali 8,6 % delovnih mest pa je pokrivala delovna sila iz sosednjih občin. V obdobju do konca leta 1972 se je število delovnih mest v občini (vključno z zasebnim sektorjem) zaposlenih Strukturni % 7.264 55,7 1.405 10,8 47 0,4 1.012 7,8 252 1,9 703 5,4 468 3,6 104 0,8 11.255 86,4 1.278 9,8 217 1,7 269 2,1 1.764 13,6 13.019 100,0 Število prebivalcev skupaj moški ženske sila 12.826 6.842 5.984 sila 6.464 3.040 3.424 povečalo na 16.704, pri čemer je dnevna delovna migracija porasla na 2.900 delavcev. Te podatke kaže naslednja tabela: — zaposlenih iz občine Velenje — zaposlenih iz sosednjih občin v tem: — iz občine Žalec — iz občine Slovenj Gradec — iz občine Celje — iz občine Mozirje Število zaposlenih 13.804 2.900 1.085 935 317 563 Str. % 82,6 17,4 6.5 5.6 1,9 3,4 Zaposleni v občini skupaj 16.704 100,0 Z dnevno migracijo pa se kažejo določene slabosti, saj je težnja, da delovna sila biva čim bližje svojemu delovnemu mestu. Ta problem bi bil rešljiv, če bi razpolagali z zadostnim številom stanovanj. Ob popisu prebivalstva in stanovanj aprila 1971 je bilo ugotovljeno, da primanjkuje v občini 621 staonvanj. Stanovanjski primanjkljaj po posameznih naseljih prikazujejo naslednji podatki: Z dnevno migracijo delovne sile je značilno, da je le-ta pričo hitrega porasta industrije in potreb po novi delovni sili izredno intenzivna. Avtohton kontingent delovne sile je prešibak, da bi zadostil rastočemu številu delovnih mest. Statistični podatki kažejo, da izobrazbena struktura zaposlenega prebivalstva v občini ni zadovoljiva in da precej odstopa od povprečka SR Slovenije. V skupnem številu zaposlenih je še vedno 49,9 % oseb brez ustrezne šolske izobrazbe, od tega dve tretjini z nepopolno osnovno šolo. Izrazito zaostajamo pri kadrih s srednjo strokovno izobrazbo, ki so v ktrukturi zaposlenih udeleženi le z 9,2 °/o. Tudi delež kadrov z višjo in visoko strokovno izobrazbo zaostaja za potrebami družbenoekonomskega razvoja; v skupnem številu zaposlenih znaša ta delež le 3,6%. Vse te ugotovitve ponazarjajo naslednji podatki, kjer so zaposleni razvrščeni po dokončani šolski izobrazbi oziroma pridobljeni kvalifikaciji za občino Velenje in SR Slovenijo (ob koncu leta 1972): Naselje Število stanovanj Število gospodinjstev Razlika Arnače 61 65 — 4 Bele vode 66 64 + 2 Bevče 61 62 — 1 Družmirje 119 144 — 25 Gaberke 128 149 — 21 Gavce 63 63 — Gorenje 38 39 — 1 Hrastovec 78 91 — 13 Kavče 61 62 — 1 Konovo 123 131 — 8 Laze 75 76 — 1 Lokovica 161 162 — 1 Lopatnik — del 18 20 — 2 Ložnica 22 23 — 1 Mali vrh 72 69 + 3 Paka pri Velenju 118 143 — 25 Paška vas 45 45 — Paški Kozjak ■31 30 + 1 Pesje 246 257 — 11 Plešivec 86 103 — 17 Podgora 57 61 — 4 Podgorje 36 50 — 14 Podltraj pri Velenju 109 107 + 2 Preloge 24 26 — 2 Ravne 226 221 + 5 Rečica ob Savinji 83 84 — 1 Silova 38 43 — 5 Skorno 51 57 — 6 Skorno pri Šoštanju 78 82 — 4 Slatine 39 37 + 2 Sv. Florjan pri Šoštanju 94 104 — 10 Salek 106 125 — 19 Šentvid pri Zavodnju 20 19 + 1 Skale 167 185 — 18 Skalske Cirkovce 30 33 — 3 Smartinske Cirkovce 21 25 - 4 Šmartno ob Paki 132 135 — 3 Šoštanj 1014 1056 — 42 Topolšica 319 346 — 27 Velenje 3061 3410 -621 Veliki vrh 53 53 — Zavodnje 71 65 + 6 Skupaj 7501 8122 - 621 Struktura zaposlenih po dokončani šolski izobrazbi občina SR Velenje Slovenija nepopolna osnovna šola popolna osnovna šola poklicne šole srednje šole višje in visoke šole 32,8 17,1 37.3 9,2 3,6 22,5 24.9 32.2 13.3 7,1 Skupaj 100.0 100,0 Kljub velikemu pomanjakanju stanovanj se v velenjsko občino priseljuje precej prebivalstva. Po podatkih za leto 1972 se je v občino priselilo 907 prebivalcev, odselilo pa 385 prebivalcev, tako znaša pozitivni selitveni saldo 522 prebivalcev. Izobrazbena struktura priseljenih in odseljenih prebivalcev je razvidna iz naslednjih podatkov: Priseljeni Odseljeni Saldo — delovno prebivalstvo 266 78 + 188 v tem: z visoko in višjo izobrazbo 38 14 + 24 s srednjo izobrazbo 67 29 + 38 s poklicno šolo 161 35 + 126 vzdrževano prebivalstvo 641 307 + 334 Skupaj 907 385 + 522 Omeniti je treba, da ima občina Velenje po podatkih popisa iz leta 1971 na začasnem delu v tujini 300 prebivalcev. Irednega pomena je sestav gospodinjstev glede na število članov. Ti podatki kažejo, da .se je prbivalstvo oblikovalo z imigracijo. V skupnem številu gospodinjstev so najmočnejše zastopana samska gospodinjstva oziroma gospodinjstva z enim članom. Tej skupini sledijo gospodinjstva s 4 člani, kar je znak, da prevladujejo gospodinjstva z 2 otrokoma. Zelo močno zastopano tudi gospodinjtsva s 3 člani oziroma 1 otrokom. Te značilnosti potrjujejo, da sledimo težnji vseh industrializiranih družb, kjer se vzporedno z rastjo življenjskega standarda zmanjšuje število otrok. Po popisu prebivalstva leta 1971 je bila v občini Velenje naslednja struktura gospodinjstev: Število s, 0/ gospodinjstev 311' /0 — gospodinjstva z 1 članom 2.222 24.0 — gospodinjstva z 2 članoma 1.281 13,8 — gospodinjstva s 3 člani 1.889 20,5 — gospodinjstva s 4 člani 2.136 23,1 — gospodinjstva s 5 člani 970 10.5 — gospodinjstva s 6 člani 409 4,4 — gospodinjstva s 7 člani 199 2.1 — gospodinjstva z 8 in več člani 150 1,6 Skupaj 9.256 100,0 Za ugotavljajne perspektivnega števila gospodinjstev je važna prikazana struktura gospodinjstev, na osnovi katere lahko določimo tudi strukturo potrebnih stanovanj. Za ugotavljanje potrebnega števila stanovanj je važno tudi poznavanje povprečnega števila prebivalcev na 1 gospodinjstvo (v velenjski občini odpade na 1 gospodinjstvo 3,1 prebivalec). RAST PREBIVALSTVA PO POSAMEZNIH NASELJIH V OBDOBJIH 1953—1971 IN 1961—1971 Če se želimo približati zaželjeni problematiki, to je podrobnostim demografskega razvoja oziroma bolj otipljivim značilnostim z namenom, da si ustvarimo osnovo za načrtovanje raznih demografskih pojavov za bližnjo prihodnost, si moramo ogledati gibanje prebivalstva po posameznih naseljih. Kot je znano, so naselja konkretne zgodovinske tvorbe vzajemnega bivanja ljudi v prostoru, kjer si ti organizirano zadovoljujejo svoje številne raznovrstne življenske potrebe: gospodarske, kulturno-prosvetne. rekreativne in druge. Stopnja razvitosti posameznih družbenih dejavnosti, predvsem gospodarskih in kulturno-prosvetnih v posameznih naseljih odseva v naslednjih pojavih: v rasti in upadanju prebivalstva, socialno-ekor.-nski strukturi in starostni sestavi prebivalstva. Zato je demografski razvoj — rast. nazadovanje ali možen upad števila prebivalstva — pomemben za določanje eksistence naselij v prihodnosti. To je osnova, s pomočjo katere lahko približno določimo intenziteto in družbeno strukturo razvoja v prihodnosti. O značilnostih rasti števila prebivalcev v omenjenih karakterističnih obdobjih nas tako v kvantitativnem kot kvalitetnem pogledu poučita prostorski karti št. 1 in 2 kot statistični podatki v tabelah I in II, saj je pričujoča analiza v celoti oprta na številčne podatke v teh dveh tabelah. Na osnovi omenjenih podatkov posamezna naselja ne kažejo enotnega razvoja; med njimi so bistvene razlike. V teh razlikah se skrivajo raznovrstni družbeni dejavniki s svojimi posledicami, ko smo jih zgoraj že navedli. Naša naloga pa je, da v tem sestavku opozorimo na določena demografska nihanja. Vsa naselja občine Velenje so glede na intenziteto rasti števila prbivalstva razdeljena v tri skupine: • skupina naselij z močnim porastom prebivalstva, • skupina naselij na meji upadanja prebivalstva, • skupina naselij z upadanjem prebivalstva. V letih 1961—1971 se je število močno povečalo, v drugih pa prebivalstva v nekaterih naseljih upadlo. Vzroke za ta pojav moramo iskati v močnem gospodarskem razvoju, ki je zajel našo družbeno-politično skupnost. Prebivalstvo, ki narašča v posameznih naseljih, ne raste na račun naravnega prirastka, temveč ponekod predvsem zaradi močnega priseljevanja. V prvo skupino naselij z močnim porastom prebivalstva lahko za obdobje 1961—1971 uvrstimo naslednja naselja: % porasta Konovo 184 Velenje 95 Lopatnik 40 Šmartno ob Paki 36 Paska vas 20 Florjan pri Šoštanju 19 Šalek 21 Šoitanj 23 Kavče 22 Podkraj 23 Pesje 14 Arnače 10 Gavce 14 Podgora 11 Slatine 10 Šentvid pri Zavodnjah 23 V naštetih naseljih, ki kažejo progresiven demografski razvoj, se je število prebivalstva povečalo od 10—184 %. Med vsemi doživi razumljivo, največji porast prebivalstva Velenje, z obdajajočimi naselji, ki se pravzaprav že prostorsko in urbano zraščajo z našim gospodarskim, šolskim in upravnim središčem. To so: Konovo, Šalek, Kavče in Podkraj. Zanimivo je, da se je v zadnjih desetih letih prebivalstvo Velenja povečalo skoraj za enkrat od 6016 na 11.751 (95 %), medtem ko v daljšem času od 1. 1953—1971 skoraj za štirikrat. Ni pretirano, če rečemo, da je doživljalo Velenje v zadnjih osemnajstih letih pravo demografsko eksplozijo, katere vzrok moramo iskati v silnem gospodarskem razmahu, ki ga je doživel ravno ta kraj. Manj pa drugi kraji, kjer pa sevada zaradi tega silnega gospodarskega razvoja njegov vpliv najbolj na demografskih pojavih in družbeno-ekonomskih razmerah ljudi v in izven meja naše družbeno-politične skupnosti (v dnevni migraciji, socialnoekonomski strukturi in življenjski ravni). Bližnja naselja, ki so že dejansko predmestja Velenja, kot so Salek, Kavče in Podkraj so porasla v 1. 1961—1971 za približno četrtino. Medtem ko ima do nedavnega kmetijsko Konovo zaradi obsežne stanovanjske gradnje, v industriji in urbanih poklicih zaposlenih ljudi, v zadnjih letih skokovit porast prebivalstva (184 %). Tu ne gre za običajno ali normalno razširitev naselja, ampak za pravo kolonizacijo. Nasploh pa je potrebno poudariti, da je v vseh teh naseljih raslo prebivalstvo na osnovi močnih imigracijskih tokov iz bližnjih in oddaljenih prdelov. Prav tako se je močno dvignilo število prebivalstva v nekdaj agrarnih naseljih — Kavče, Podkraj in Salek, slednje je po zunanjem videzu še tipično kmečko naselje, vendar zunanji videz vara, saj nam socialnoekonomska struktura pove, da v teh naseljih že nekaj časa prebivalce preživljajo nekmetijske dejavnosti. Pri Saleku pa je potrebno opozoriti na določen zanimiv pojav. Čeprav tu prebivalstvo v sedanjosti raste, to naselje še vedno ne izkazuje tistega števila prebivalstva, kot ga je imelo 1. 1953, za razdobje 1. 1953—1971 kaže znižanje za 3 %. To si lahko razložimo s tem, da izginjajo kmečke družine, ki so bile po članstvu številne, sedaj so pa občutno manjše. Zanimanje za kmetijstvo pri mladih dedičih na kmetijah upada, raje se zaposlijo v industriji ali urbanih poklicih in redke so kmetije, kjer še žive samo od kmetijstva. Staro rudarsko naselje Pesje, ki je prostorsko nekoliko bolj stran od Velenja, ima manjšo stropnjo rasti (1. 1961—1971 porast za 14%). Za Velenjem sledi Šoštanj, v 1. 1961—1971 je porasel za slabo četrtino (23 %), medtem ko se je število prebivalstva dvignilo za daljše obdobje nazaj, v 1. 1953— 1971, za polovico (50 %). Da to naselje ne izkazuje vidnejšega povečanja prebivalstva, je vzrok v manj intenzivnem gospodarskem razvoju, kot ga je imelo Velenje, kakor tudi v izgubljanju nekdanjih urbanih funkcij, ki jih je imel kot upravno središče naše lokalne družbene skupnosti še v bližnji preteklosti. Močnejšo stopnjo rasti 10 prebivalstva je v zadnjem času (1. 1961—1971) doživelo še Šmartno ob Paki (36 %), kar pa se ima zahvaliti svojemu ugodnemu položaju. Ta je sem priklical poleg prometa še trgovino in obrt, torej dejavnosti, od katerih žive ljudje tega kraja. V bližini velja omeniti Paško vas, ki je na zunaj še izrazito agrarno naselje. Ljudi pa že preživlja industrija, ki že vpliva na večjo rast prebivalstva, vzporedno pa na arhitektonsko preobrazbo naselja, saj izgublja kmečki značaj in dobiva vse bolj urbane poteze. Med naselji, ki demografsko napredujejo (v 1. 1961—1971 dvig za 19 %) je tudi Šentflorjan. Tu raste vedno več hiš industrijskih delavcev še zlasti, odkar poteka v to naselje asfaltna cesta. Ta nekdaj prometno odmaknjeni kraj se vse bolj širi in razvija. Zmerno rast prebivalstva imajo kraji: Slatine, Arnače, Gavce in Podgora, kjer je prebivalstvo poraslo od 10—14 % v razdobju 1. 1961—1971. V teh še do nedavno kmečkih naseljih, kar se jim še na zunaj pozna, živijo ljudje od kmetijstva samo v Arnačah. V drugo skupino — skupina naselij na meji upadanja prebivalstva, dajemo kraje, ki kažejo z ozirom na normalno rast prebivalstva, preskromen dvig števila prebivalstva, to so: Skale 6 % Rečica ob Paki 6% Gaberke 5 % Skorno pri Šoštanju 3 % Skorno 1 % Mali vrh 3 % Paka pri Velenju 3 % Paški Kozjak 6% Podgorje 7 °/o Laze 8 % Ravne 1 % Za ta naselja je značilno, da doživljajo ravno v sedanjem družbenem trenutku preobrazbo, so na prehodu iz kmečkih naselij, kar so še na zunaj, v naselja z urbanimi lastnostmi. V njih se vršijo pomembni družbeni akulturacijski pojavi, ki se odražajo na različne načine. Socialna preobrazba se med drugim kaže v socialnoekonomski strukturi prebivalstva. V Rečici ob Paki, Skornem pri Šoštanju, Ravnah, Malem vrhu, Paki pri Velenju in Podgorju, se ljudje že v glavnem preživljajo z industrijo~in drugimi urbanimi dejavnostmi. Življenjsko pa se od kmetijstva za enkrat še ne morejo ločiti ljudje na Paškem Kozjaku, v Paških vrheh na Skornem in Lazah. Zaradi omenjenih značilnosti imajo naselja v zadnjih desetih letih kar skromno rast — od 1— 8 %. Zanimiv je pogled na številčno stanje prebivalstva po naseljih za 1. 1953. Naselja kot so Škale, Skorno pri Šoštanju, Paški Kozjak, kjer kot smo ugotovili, raste število prebivalstva v zadnjih letih, so ta naselja imela 1. 1953 več prebivalstva, kot so ga imela 1. 1971. Zato izkazujejo v daljšem razdobju 1953—1971 upad-števila prebivalstva (od 7 do 0 %). Temu je vzrok odseljevanje ljudi v urbana naselja. Tudi ostala naselja v tej skupini, ki v enakem razdobju kažejo le skromno povečanje prebivalstva, so bila deležna odseljevanja prebivalstva. Zaradi zelo skromne rasti števila prebivalstva v zadnjem razdobju (1. 1961—1971), ne moremo trditi, da ta naselja v prihodnosti ne bodo napredovala. Za dokaz nam lahko služi naselje Paški Kozjak, ki je več desetletij nazaj doživljajo depopulacijo nova cesta pa jo je zavrla, število prebivalstva spet počasi raste. Tretja skupina — skupina naselij z upadanjem prebivalstva, v njej je v zadnjih desetih letih vidno nazadovalo število prebivalstva, zajema pa naselja: Topolšica — 22 % Gorenje — 20 % Preloge — 12 % Bele vode — 10 % Družmirje —10 % Velik vrh — 9 °/o Nekoliko nižjo stopnjo upada prebivalstva pa izkazujejo naslednji kraji: Bevče — 5 % Hrastovec — 7 % Lokovica — 2 % Škalske Cirkovce — 7 °/o Šmartinske Cirkovce — 8 % Ložnica — 7 % Plešivec — 5 % Silova — 1% Zavodnje — 3 % Če si ogledamo najprej naselja, ki izkazujejo vidni upad prebivalstva in za to poiščemo vzroke, moramo reči, da so različni. Pri Belih vodah in Velikem vrhu, izrazita kmečka kraja, gre za močno depopulacijo, za odseljevanje ljudi, se pa tukaj še močno ukvarjajo s kmetijstvom in so zato tudi od njega eksistenčno odvisni. Kmetijski predeli pa so kot povsod drugod zaradi določenih družbenih razmer v stalnem upadanju prebivalstva. Med ta naselja pa prištevamo še Preloge, Družmirje, Topolšico in Gorenje. Gre za nekdaj kmečke kraje, kjer ljudje že nekaj časa živijo od nekmetijskih dejavnosti. V demografski rasti pa jih zavira pomanjkanje prostorskih možnosti, ker se nahajajo na eksploatacijskem območju RLV. Verjetno bo nekatera naselja v daljši prihodnosti doletela enaka usoda kot nekoč Skale, da bodo zaradi ugreznin izginila z zemeljskega površja. To sicer ne velja za Goernje, ki se še vedno ni opomoglo zaradi izgube prebivalstva, ko se je nekdanje obrtno podjetje »Gorenje« prestavilo v Velenje in tu zraslo v veliko industrijo. Zanimivo je, da dajemo med naselja, ki demografsko — nazadujejo, imajo manjšo stopnjo upada prebivalstva, predvsem kmečka. Kmečke podobe ne kažejo samo na zunaj, ampak so tudi po socialno-ekonomski strukturi kmečka, saj preživlja ljudi kmetijstvo. Da izrazita kmečka naselja v sedanjosti po šetvilu prebivalstva nazadujejo, je znan in splošen družben pojav. Tako je tudi ta naselja v preteklosti zajel val emigracije predvsem v bližnja urbana naselja. Izjema sta tukaj le kraja Bevče in Hrastovec z neagrarno demografsko socialno-ekonomsko strukturo. skupne značilnosti in posebnosti Iz razvoja prebivalstva, kot smo ga tu podali, lahko razberemo, da so najbolj demografsko razgibana naselja v dolini — v bližini Velenja, zlasti ta kraj sam, ki s svojo nenavadno gospodarsko ekspanzijo določa in usmerja gibanje prebivalstva v okviru naše družbeno politične skupnosti in tudi izven nje. Dolinska naselja so zajeta v prvo skupino. Tu se število prebivalstva ni večalo na račun evtohtanega naravnega prirastka, ampak s priseljevanjem ljudi. Pomemben demografski pojav, socialna ekonomska struktura, kaže, da se v dolinskih naseljih pravzaprav zaključuje že nekaj časa trajajoča socialna preobrazba. Iz nje lahko prepoznamo, da je večina ljudi eksistenčno odvisna od industrije, kot nekmetijske dejavnosti, ki so značilna za urbana naselja. Z zgodovinskega vidika pa gre v bistvu tako v socialnem kot arhitekturnem pogledu le za dvoje urbanih naselij in za Velenje in Šoštanj, za stara trga, kjer so se ljudje preživljali že nekdaj z nekmetijskimi dejavnostmi in so bile osredotočene urbane funkcije (uprava, sodstvo, šolstvo, trgovina itd.). Medtem ko je za druga dolinska naselja značilno, da so v svoji prvotni zasnovi kmečka. Z omenjeno socialno preobrazbo, ko se ljudje odvračajo od kmetijstva, doživljajo naselja večje spremembe, v obliki in arhitekturnem izgledu, dobivajo vse bolj urbani videz, prvotne kmečke poteze naselij pa izginjajo. Torej smo v tem dogajanju priča pomembnemu zgodovinskemu trenutku, kjer se prelamlja tradicija, staro izginja in nastaja novo, tako v materialni kot duševni sferi človeka. Za naselje, kjer se ljudje množično priseljujejo, je tipično da imamo opravka s posebno strutkruo prebivalstva. Ta se kaže v velikem številu mladega prebivalstva, otrok, šolske mladine in ljudeh, ki jih dajemo med delovni kontingent prebivalstva; ni pa dosti starih ljudi. Tu prevladujejo mladi ljudje, ki si ustvarjajo družine, zato je število mladih družin veliko, kakor tudi število samcev. Ferbilna moč je spričo omenjene starostne sestave družin razumljivo visoka, kar je posledica velikega števila otrok, kot smo že rekli. Nazorno nam pokaže starostni sestav prebivalstva starostno drevo Velenja; takšno je, kot je tipično za naglo razvijajoča se industrijska mesta. Samo po sebi je umevno, da starostni sestav prbivalstva z opisanimi značilnostmi povzroča določene posledice na socialnem področju, ker terja; zadostno število raznovrstnih stanovanj, zadostne kapacitete otroškega varstva in šol, komunalno urejenost in še vrsto drugih potreb, ki jih morajo zadovoljevati družbenopolitične skupnosti. Med naselji, kjer število prebivalstva nazaduje ali pa se pojavlja stagnacija, so zalsti hribovski kraji, kjer običajno ne gre za strnjena naselja, kot v dolini, ampak večinoma za samotne kmetije. To so naselja iz tretje in nekatera naselja iz druge skupine. Zanje je pomembno, da so že dalj časa v depopulaciji, v vidnem odseljevanju ljudi v dolino, v urbana naselja. Vzroke krčenje števila prebivalstva moramo iskati v splošno znanem dejstvu, RAZVOJ PREBIVALSTVA PO NASELJIH V OBDOBJU 1953-1971 Naselje 1933 1971 % porasta ali padca Arnače 198 226 + 14 Bele vode 423 326 — 25 Bevče 211 222 + 5 Družmirje 547 426 — 22 Gaberke 591 523 + 34 Gavce 201 242 + 20 Gorenje 120 136 + 13 Hrastovec 255 304 — 19 Kavče 167 249 + 49 Konovo 136 455 T 234 Laze 299 33) + 11 Lokovica 559 621 + 11 Lopatnik del 92 80 - 13 Ložnica 122 82 - 33 Mali vrh 225 249 - 11 Paka pri Velenju 489 520 + 6 Paška vas 124 207 + 67 Paški Kozjak 169 J57 — 7 Pesje 910 909 — Plešivec 438 386 - 20 Podgora 199 222 + 11 Pod gor je Ji] J43 + 29 Podkraj pri Velenju 332 45) + 56 Preloge 202 115 - 43 Ravne 958 1.021 + 6 Rečica ob Paki 282 326 + 16 Silova 171 154 - 10 Skorno 218 204 - t Skorno pri Šoštanju 326 355 + 3 Slatina 124 142 + 14 Florjan 278 385 - 3 šalek 435 424 - 3 Šentvid pri Zavodnjah 78 8) + 4 Škale 723 724 — gkalske Cirkovce 140 141 + 1 Šmartinske Cirkovce 103 1)1 + 8 Šmartno ob Paki 264 415 + 57 Šoštanj 2.378 3.559 -L 50 Topolšica 1.219 1.168 — 4 Velenje 2.553 11.751 + 360 Veliki Vrh 231 224 — 3 Zavodnje - 318 277 — 13 SKUPAJ 17.759 29.024 + 63 da kmetijstvo ne priteguje več mladih ljudi, delo je težko, dohodek; pa nizek. Zato se prebivalstvo odseljuje. Ostajajo v glavnem starejši ljudje, ki niso več sposobni ustvarjalno gospodariti na svojih kmetijah. Zato imajo hribovska naselja spet drugačno starostno strukturo prebivalstva, ki izkazuje nizek delež otrok, možnost reprodukcije oziroma fertilnost prebivalstva je nizka, šibak pa je tudi delovni kontigent prebivalstva. Zanimiv je pogled na starostno drevo Belih vod, tipično je za kraje, kjer se prebivalstvo odseljuje. Razumljivo, da ta naselja še vsa v glavnem preživlja kmetijstvo. Zanimivo je, kako lahko izboljšanje prometnih razmer zavre stagnacijo ni upad prebivalstva ter ga spremeni v progresiven demografski razvoj, je dokaz Šentflorjan in Paški Kojak. Tu sta bili zgrajeni cesti. Za tem se je odseljevanje ljudi prenehalo in v zadnjem času celo število prebivalstva raste, dokaz je stanovanjska gradnja, ki je živahna. Med dolinskimi naselji, ki so v stagnaciji in nazadovanju števila ljudi, so le tista, ki so v okviru eksploatacijskega območja RLV in verjetno nimajo perspektive, kot Škale, Gaberke, Preloge, Družmirje, Ravne in Topolšica. Torej gre za zajeten kompleks zemljišč, ki so v glavnem ravna, ugodna za kakršnokoli izrabo, ki pa se v prihodnosti ne bo mogla izvajati. Na osnovi pričujoče analize rasti prebivalstva obstoječih naselij, lahko povemo, da imajo možnost perspektivngea razvoja v bližnji prihodnosti vsa naselja, ki smo jih dali v prvo skupino in izkazujejo progresivno demografsko rast, kakor tudi nekatera naselja, ki smo jih vključili med naselja na meji upadanja prebivalstva, kot še NARAVNO GIBANJE IN SELITVE PREBIVALSTVA V OBDOBJU 1955-1970 Leto Rojeni Umrli od tpsrn a Raz- Prise- Izse- zivo- mrtvo- Si do- £ veze litve litve rojeni rojeni jenčki 1955 507 174 242 6 1.179 790 1956 498 166 250 17 979 727 1957 484 144 204 10 1.049 702 1958 472 6 185 15 182 7 765 759 1959 455 5 202 31 186 18 800 557 1960 502 6 179 17 239 20 996 556 1961 502 5 1S6 16 247 18 1.065 644 1962 472 7 210 13 236 31 898 581 1963 510 8 191 18 220 17 1.064 602 1964 529 6 191 15 241 24 974 593 1965 546 4 177 15 293 21 901 645 1966 605 8 215 16 255 29 1.052 451 1967 543 5 192 16 225 28 542 536 1968 515 5 252 13 214 36 517 447 1969 451 4 219 12 233 48 (.46 440 1970 512 5 223 12 247 39 778 630 PRIRAST PREBIVALSTVA V OBDOBJU 1955-1970 p . Koeficient prirasta na 1000 Let0 rnrast prebivalcev skupaj naravni selitveni skupaj naravni selitveni 1955 722 ■333 389 38.4 17,7 20.7 1956 584 332 232 30.6 17,7 15.2 1957 687 340 547 54.4 17.0 17.4 1958 515 287 26 15.4 14.1 1.5 1959 496 253 243 23.8 12.1 11.7 1960 765 323 440 35.6 15.1 20.5 1961 735 316 419 33.0 14.2 18,8 1962 579 262 317 25.2 11.4 15.8 1965 781 519 462 53.4 15.6 19.8 1964 719 558 381 29.8 14.0 15.8 1965 625 369 256 25.0 14.8 10.2 1966 1.011 390 621 39,1 15,1 24.0 1967 357 351 6 15.6 13.2 0.2 1968 355 283 70 13.2 10.6 2.6 1969 438 232 206 16.1 8,5 7.6 1970 447 299 148 16.2 10.8 5.4 ona, kjer se uveljavlja deagrarizacija. Toda to predvidevanje velja, če na razvoj naselij ne bomo umetno posegali, če jih bomo pustili kot doslej, da so se razen urbanih naselij (Ve-le.me. Postani; razvi.ial blagim urbanističnim poseganjem. Brez dvoma pa v bližnji prihodnosti ne bo tako, saj bomo z urbanističnim načtrovanjem omogočili nekaterim naseljem kvalitetnejši nadaljnji razvoj. Seveda tistim, ki imajo za to naravne in družbene pogoje. • Predvideni razvoj prebivalstva do leta 1980 Za določitev rasti prebivalstva do leta 1980 smo upoštevali zakonitosti obstoječega razvoja prebivalstva. V desetletnem razdobju ocl leta 1961 do leta 1971 je prebivalstvo z ozirom na naravni in selitveni prirastek naraščalo povprečno za 3 % na leto. Čas do leta 1980 je kratek, zato ni pričakovati v dinamiki rasti prebivalstva naše občine bistvenih sprememb. Družbenogospodarski razvoj občine Velenje bo v glavnem potekal približno tako, kot v zadnjem obdobju, zato so naša predvidevanja o rasti prebivalstva v bližnji prihodnosti lahko kolikor toliko realna. Enaka povprečna rast prebivalstva, kot smo jo ugotovili za našo občino, bo verjetno značilna za posamezna naselja. Iz tabele št. 6 so razvidni kazalci, ki prikazujejo predvidevanja do leta 1980. Poleg rasti skupnega števila prebivalstva za celotno občino, je izrednega pomena tudi bodoča predvidena starostna struktura prebivalstva, ki je osnova za določanje obsega raznovrstnih oskrbovalnih iu urbanih funkcij. Leia 1980 bo naša občina imela 36.860 prebivalcev (porast 27%). Starostni kontingent prebivalstva pa izkazujejo takšno podobo: Štev. Str. preb. v % — prebivalci od 0—6 let 4.696 12,7 — prebivalci od 7—14 let 5.200 14.1 — prebivalci od 15—39 let 16.975 46,1 — prebivalci od 40—64 let 7.950 21.6 — prebivalci nad 65 let 2.059 5.5 Skupaj 36.860 100,0 Poleg navedenih podatkov lahko vidimo tudi rast posameznih naselij za enako razdobje PREBIVALSTVO PO SPOLU IN STAROSTI OB POPISU LETA 1971 ZA OBČINO VELENJE IN SR SLOVENIJO Občina Velenje SR Slovenija Starost število str. v % število str. v % skupaj M 2 skupaj M Ž skupaj M Z skupaj M 2 0 — 4 2.610 1.302 1.308 9,0 8,9 9.1 138.453 70.846 67.607 8.0 8.5 7.6 5 — 9 2.644 1.560 1.284 9.1 9.3 8.9 140.740 71.758 68.982 8.1 8.6 7.7 10— 14 2.590 1.351 i .239 8,9 9.2 8.6 156.719 69.892 66.827 7.9 8.4 7.5 15 — 19 2.794 1.416 1.378 9,6 9.7 9,6 152.923 78.847 74.076 8.9 9.4 8.5 20—24 2.749 1.520 (.229 9.5 10.4 8.5 146.871 76.658 70.213 S.6 9.2 7.9 25 — 29 2.462 1.547 1.115 S.6 9.2 7.8 119.860 62.255 57.625 6,9 7,4 6.5 50 — 34 2.404 1.294 1.110 8.3 8.9 7.8 124.857 64.623 60.234 7.3 7.7 6.7 35 — 59 2.417 1.265 1.152 8,3 8,7 8.0 128.014 64.587 63.427 7.4 7.7 7.1 40 — 44 2.130 1.131 999 7.3 7.7 6 9 125.021 60.526 64.695 7.2 7.2 7,5 45 — 49 1.513 638 875 5.2 4.4 6.1 105.504 44.381 60.923 6.1 5.3 6,8 50—54 913 408 505 3.2 2.8 3,5 63.819 27.446 36.373 3.7 3.3 4,1 55 — 59 1.011 459 552 3.5 3.1 3.8 84.476 37.494 46.982 4.9 4.5 5,3 60 — 64 897 404 493 3.1 2.8 3.6 86.368 38.458 47.910 5.0 4.6 5.4 65 in več 1.836 711 1.125 6.3 4.9 7.8 169.858 66.495 103.345 9,8 8.0 11,6 neznano 27 — 27 0.1 0.2 3.874 1.952 1.922 0.2 0.2 0:2 SKUPAJ 29.024 14.393 14.391 100 100 100 1,727.137 835.998 891.139 100 100 100 PREDVIDENI RAZVOJ PREBIVALSTVA IN STAROSTNA STRUKTURA PREBIVALSTVA PO NASELJIH DO LETA 1980 u/o po- Predvidena starostna Naselje Štev. preb. rasta str. preb. 1980 1971 1980 19S0 0— 6 7—1415—3940—64 nad 1971 let let let let 65 let Ainače 226 249 10,0 30 35 104 63 17 Bele vode 326 326 — 59 46 156 82 23 Bevče 222 222 — 27 31 93 56 15 Družmirje 426 — — — — — — — Gaberke 523 683 30.6 82 96 286 173 46 Gavce 242 292 20.7 35 41 122 74 20 Gorenje 136 166 22.1 20 23 69 42 12 Hrastovec 304 304 — 36 42 127 77 22 Kavče 249 549 40.0 42 49 146 88 24 Konovo 455 555 22.0 66 78 232 140 39 Laze 33| 371 12,1 44 52 155 94 26 Lokovica 621 621 — 74 87 260 157 43 Lopatnik — del 80 80 — 9 11 33 20 7 Ložnica 82 82 — 9 11 32 21 9 Mali vrh 249 249 — 29 36 102 65 17 Paka pri V. 520 520 — 62 73 218 131 36 Paška vas 207 247 19.3 26 33 105 64 19 Paški Kozjak 157 157 — 18 22 66 39 12 Pesje 909 969 6,6 116 135 406 245 67 Plešivec 386 386 — 46 54 162 97 27 Podgora 222 222 — 29 55 94 52 14 Podgorje 143 1Š3 28.0 22 25 77 46 13 Pod kraj 451 551 22,0 66 i ( 230 159 39 Preloge 115 115 — 14 16 48 29 8 Ravne 1.021 1.081 5,9 130 151 453 273 74 Rečica P. 326 426 30.7 51 60 178 108 29 Si lova 154 154 — 18 22 64 39 11 Skorno 204 204 — 24 28 85 52 15 Skorno pri Šoštanju 335 335 — 40 47 140 S5 23 Slatine 142 142 — 17 20 59 35 11 Sv. Florjan 385 425 10.4 51 59 178 107 30 Šalek 424 480 13,2 57 67 201 121 34 Šentvid pri Zavodnju 81 81 — 10 11 33 19 8 Škale 724 824 13,8 99 115 345 208 57 Šk. Cirkovce 141 141 — 17 20 59 55 10 Šm. Cirkovce 111 111 — 13 15 46 28 9 Šm. ob Paki 415 527 27,0 65 77 218 132 235 Šoštanj 3.559 3.719 4.5 446 520 1.558 941 254 Topolšica 1.168 1.368 17,1 164 191 575 346 94 Velenje 11.751 18.342 56,1 2.494 2.622 9.171 3.301 754 Veliki vrh 224 224 — 26 31 94 56 17 Zavodnje 277 277 — 33 38 117 70 19 Občina skupaj 29.024 36.860 27,0 4.696 5.200 16.975 7.950 2.059 oziroma posamezniih krajevnih skupnosti. Pri tem je zanimivo omeniti, da bodo nekatera naselja kar močno naraščala, druga manj, nekatera pa sploh ne (glej v zvezi s tem obstoječe in predvidene razmere v posameznih naseljih). Pri predvidevanjih bodočega prebivalstva v posameznih naseljih smo se poleg dinamike rasti prebivalstva precej ozirali tudi na prostorske možnosti in pogoje posameznih naselij, kakor tudi druge pojave, ki vplivajo na rast ali nazadovanje naselij. VELENJE Močna rast mesta Velenja je posledica širših družbenopolitičnih teženj na področju gospodarstva oziroma industrializacije naše dežele. Začela se je z ekstraktivno dejavnostjo — rudarstvom, ki je nujen pogoj za napredek vsake družbe. Za rudarstvom pa se pojavi kovinsko-predelovalna industrija s podjetjem Gorenje, ki se je iz majhnega obrtniškega obrata razraslo v veliko industrijo gospodinjskih strojev in električnih aparatov. Močna rast rudnika lignita je bila možna le z doseljevanjem prebivalstva od drugod, ker v mestu samem in bližnji okolici ni bilo dovolj delovne sile. Tako se je začel močan imigracijski tok iz bližnjih in oddaljenih agrarnih področij v naše mesto. Ker so prihajali v Velenje v glavnem mladi ljudje, je starostna struktura prebivalstva mlada. To daje mestu poseben pečat in v okviru oskrbovalnih funkcij izraža intenzivne potrebe po vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Razvoj rudnika lignita (obseg proizvodnje in število zaposlenih) se v določenem času umiri, zato imigracijski tokovi, ki jih je sprožilo rudarstvo, oslabijo. Toda pri tem je treba posebej opozoriti na specifičen pojav — kot posledico rudarstva — na odvisno žensko delovno silo, ki zaradi narave dela v rudarstvu nima pogojev za zaposlitev. Ta problem je nujno narekoval potrebo po takšni gospodarski dejavnosti, kjer pogoji dela ustrezajo ženski delovni sili. Spričo omenjenega socialnega problema je imelo obstoječe majhno kovinsko obrtniško podjetje ugodne pogoje za razvoj, ki jih je še posebej znalo izkoristiti z ustreznim proizvodnim programom, s Proizvodi, ki so iskani na tržišču. Te silnice so sprožile močno gospodarsko rast »Gorenja«, ki je znova povzročilo močne imigracijske tokove v Velenje. Ob tem na je treba omeniti tudi močno dnevno delovno migracijo delovne sile iz naselij v občini in izven nje. Nakazani gospodarski razvoj kaže močno težnjo od prvotne enostranske usmeritve k izpopolnitvi gospodarske strukture, ki naj bi v prihodnosti zajemala raznovrstne gospodarske deiavnosti. kar je normalna težnja vsakega mladega mesta, ki ima tako skokovit razvoj kot ga ima Velenje. Vzporedno z omenjeno gospodarsko rastjo se je razvijala tudi negospodarska sfera. Velenje je zaradi svojega hitrega družbeno-ekonomskega razvoja, predvsem v času samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, postalo družbenopolitično, prosvetno-kulturno in gospodarsko središče občine. V okviru negospodarske sfere ima pomembno mesto šolstvo, zlasti srednje strokovno šolstvo, ki s svojim vplivnim območjem sega tudi v sosednje občine. Zaradi tega je treba v prihodnosti šolstvo še nadalje razvijati in uvajati tudi višje in visoko šolstvo. V okviru občine si ne zagotavljamo vseh družbenih potreb samostojno, nekatere si zadovoljujemo skupno s sosednjimi občinami. Vzrok za ta pojav lahko iščemo v geografskem položaju in pa v dejstvu, da se je življenje v naši družbeno-politieni skupnosti intenziviralo šele v zadnjem časti zaradi izredno hitrega in močnega gospodarskega vzpona. Zato bomo nekatere medobčinske funkcije ohranili takšne kot so bile doslej in jih narekuje sedanja družbenopolitična situacija, druge pa, ki jih terja naš družbeno- ' gospodarski razvoj, pa bomo osamosvojili v okviru naše občine. Omeniti je treba, da je omenjeni dinamičen družbeno-ekonomski razvoj velenjske občine pritegnil nekatere medobčinske funkcije v Velenje (Zavod za zaposlovanje, Naš čas«), da sodišča v Šoštanju ne omenjamo, ki je že iz tradicije medobčinskega karakterja. Velenje predstavlja s svojim dinamičnim razvojem v zadnjem času močno gospodarsko-proizvodno in šolsko središče / obsežnim vplivnim območjem, ki sega na ozemlje sosednjih občin (Žalec. Mozirje, Slovenj Gradec). Dokaz za to je obstoječa dnevna migracija delovne sile in šolskih otrok, ki dobiva vse večji razmah. Brez dvoma bosta ta dva pojava — prihajanje ljudi na delo in otrok v šolo — imela v bližnji prihodnosti enak obseg, če ne morda zaradi intenzivnega gospodarskega razvoja, še večjega. Tu si s svojim delom zagotavlja mnogo prebivalstva izven občine svoj ekonomski obstoj in vse več mladih ljudi sprejema splošno in strokovno znanje. Uprav no-politično vplivno območje občine pa je občutno manjše, kot smo ga prikazali na gospodarskem in vzgojno-izobraževaluem področju. Prav zaradi tega pa nastaja vrsta problemov različne narave (predvsem soeialno-ekonomskega značaja), ki pa jih ne moremo razreševati in usklajati izolirano ampak v tvornem sodelovanju z odgovornimi družbenimi činitelji v sosednjih občinah in širše družbeno-politične skupnosti v duhu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Novo Velenje je nastalo in se razvilo na osnovi lignita kot pomembnega energetskega vira. Staro Velenje se je s svojim jedrom ohranilo ob vznožju velenjskega gradu, medtem ko se je novo Velenje oblikovalo na ravnici in vzpetinah "severovzhodno od njega. Tu gre za povsem novo in moderno urbanistično zasnovo naselja, ki ima jasno izoblikovano središče (uprava, družbenopolitične organizacije, banke, trgovina, kultura, šport). To središče se postopoma izpopolnjuje. Okrog tega jedra se je razvil stanovanjski del naselja, ki je zagrajen z bloki, stolpiči, stolpnicami in manjšimi stanovanjskimi objekti. Ta ambient se odlikuje zaradi svojih arhitekturnih oblik samih objektov in mnogih zelenih, parkovno urejenih površin. Zaradi tega je Velenje postalo privlačno tudi v turističnem smislu. Na zahodni strani opisane urbane strukture naselja pa leži industrijska cona, ki je od stanovanjskega dela mesta že delno ločena z zelenim pasom. Ta pas se bo v prihodnosti razširil vse do južnega roba doline in tako ločil v celoti industrijsko cono od mesta. Pretežni del industrijskega kompleksa koristi TGO Gorenje, ki se bo skladno z zazidalnim načrtom industrijske cone razširil do naselja Pesje. Poleg industrijske cone na zahodu naselja narekujejo potrebe dodatne industrijske površine, zato bomo določili drugo industrijsko cono severovzhodno od Šaleka na desnem bregu Pake. Verjetno pa bo treba vključiti za gospodarsko izkoriščanje tudi površine na eksploatacijskem območju rudnika, in to predvsem tam, kjer so se zemeljske plasti že delno umirile (v bližini Skal). Ker bo prebivalstvo v bližnji prihodnosti najbolj naraščalo ravno v Velenju, bomo potrebovali za stanovanjsko graditev še mnogo površin. V ta namen bo dokončno izpopolnjen zazidalni kompleks med Pako in Kidričevo cesto, kompleks med Kidričevo cesto in Šalekom, na novo pa zagrajen zazidalni kompleks Šalek — Bevče. V vseh teh nadaljnjih izgradnjah pa moramo še vedno ohranjati prvotno zasnovo, to je situiranje stanovanjskih objektov v zeleno okolje. Ker ima Velenje nekaj pomembnih zgodovinskih arhitekturnih vrednot in spomenikov, ki so še toliko bolj pomembni zaradi dejstva, da so tu redki, jim moramo posvečati še posebno pozornost in poskrbeti za njihovo zaščito (velenjski grad, grad Tu m. Gorica, šaleški grad, grad Eckenstein. župna cerkev Sv. Martina, cerkev Sv. Andreja v Šaleku). Kot središče političnega, gospodarskega in družbenega življenja, bi moralo biti občinsko središče opremljeno z naslednjimi objekti, oziroma službami javnega in zasebnega značaja: KOMUNALNA OPREMA: trgi, parki, pešpoti, botanični vrt, vodovod, kanalizacija, naprave za čiščenje odpadnih vod, javna snaga, mestna vrtnarija, tržnica, gasilska postaja, javno kopališče in savne, pokopališče in razstaviščni prostor. PROMET: ceste, parkirni prostori, železnica in železniške naprave, avtobusna postaja, bencinske postaje. PTT in radijska postaja. STANOVANJA: stanovanja v družbeni lasti, stanovanja v zasebni lasti in garažne hiše. GOSPODARSTVO: indust rija, javna skladišča, preskrba —• trgovska podjetja z mesom, mesnimi izdelki, ribami perutnino. TRGOVSKA PODJETJA: z zelenjavo, sadjem, njihovimi izdelki, z živili, alkoholnimi pijačami, gospodinjskimi potrebščinami, z mlekom, kruhom, mlečnimi izdelki, z neživilskimi proizvodi, z železnino, s kovinskim in el. teh. blagom, z barvami, laki, s porcelanom, steklom, s kmetijskimi stroji, s pohištvom, s knjigami, muzikalijami, pisarniškim materialom. z obutvijo, usnjem, usnjeno galanterijo, s tekstilom, pleteninami, konfekcijo, s tobačnimi izdelki in gradbenim materialom. Prodaja določenih artiklov iz te skupine se lahko združi oziroma združuje v blagovnice. SPECIALIZIRANE TRGOVINE: k»znarstvo, klobučarstvo, zlatarstvo, draguljarna, starinarna, antikvariat, avtomobilski salon, butik usnjene galanterije, butik modnih oblačil, butik obutve, cvetličarna, butik športne opreme, prodaja, uokvirjanje umetniških slik. delikatesa itd. HOTELI: restavracije (ribja, lovska, domače in tuje specialitete). kavarne, slaščičarne, pivnica, aperitiv bari, vinske kleti, gostišča, pensioni, mlečne restavracije in manjše privatne menze. Kvadrature se morajo določiti v skladu s programom komisije za blagovni promet. Trgovska zastopstva, banka, hranilnica, zavarovalnica. SDK, sejem, servisi — za pomoč v gospodinjstvu, za vzdrževanje stanovanjskih hiš, za pranje in likanje perila, za snažennje oken in parketa, dimnikarske storitve, pomoč starim ljudem, ki živijo sami, varstvo otrok v večernih urah. varstvo otrok v odsotnosti staršev (manjši otroški vrtci v stanovanjskih hišah), nega bolnika na domu, obrtne delavnice in turistična podjetja. ENERGETIKA: električni daljnovodi in TP. električno razdelilno omrežje in pripadajoče zgradbe in naprave, toplarne. IZVENGOSPODARSKA SFERA: občinska skupščina, organi uprave, uradi KS. dom političnih in družbenih organizacij, družbenih služb, društev in klubov, S/.DL. ZK, ZS, Zveza mladine. Pionirska zveza, Zveza združenj borcev NOV, Jugoslovanski RK. društvo ekonomistov, društvo inženirjev in tehnikov, društvo prijateljev mladine, turistično društvo, hortikulturno društvo, društvo prijateljev narave, društvo LT, planinsko društvo, smučarsko društvo, ribiško društvo, strelsko društvo, lovsko društvo, kulturno umetniško društvo, društvo gluhih, društvo telesnih invalidov, društvo mentalno prizadetih, nogometni klub. košarkaški klub, teniški klub. odbojkarski klub, lahkoatletski klub, judo klub, plavalni klub, letalski klub. kotalskarski klub, drsalni klub. plesni klub, modelarski klub itd., sodišče z javnim tožilstvom, sedež občinskih interesnih skupnosti, temeljna izobraževalna skupnost, temeljna kulturna skupnost, temeljna telesno kulturna skupnost, stanovanjska skupnost, center za socialno delo. ZAVODI: zavod za zaposlovanje, zavod za socialno zavarovanje, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavod za urbanizem, zavod za spomeniško varstvo in varstvo naravnih znamenitosti, postaja LM in carinarnica. ŠOLSTVO, ZNANOST: osemletka, gimnazija, strokovna šola. tehnična šola, posebna šola. višja šola, šola za odrasle — delavska univerza, glasbena šola. dijaški domovi, študentski domovi, znanstveni inštituti. KULTURA: muzeji, zbirke, arhivi, galerije, knjižnice, čitalnice, gledališče, kinematografi, cerkve, časopisno podjetje in pionirsko mesto. ŠPORT - REKREACIJA: enostavno športno igrašče za mladino in odrasle (odbojka, košarka, nogomet, rokomet, teren za lahko atletiko, tenis, tri m steza), otroška igrišča za otroke od 14 mes. do 7 let, za otroke od 7 do 15 let. otroška igrišča pri šolah, otroška igrišča pri vrtcih, telovadnice, športna dvorana, športni stadion, plavalni bazeni, mini golf, smučišča in skakalnica. ZDRAVSTVO: zdravstveni dom, higienska in protiepidemijska postaja, lekarna in zavod za poklicno rehabilitacijo. SOCIALNI ZAVODI: center za socialno delo, otroški vrtci za otroke od 14 mes. do 3 let, za otroke od 3 do 7 let, jasli za otroke od rojstva do 14 mesecev, domovi za dnevno varstvo šolskih otrok, mladinski klub, ustanova za socialno varstvo ostarelih in invalidske delavnice. ŠOŠTANJ To naselje je drugo največje v naši občini. Nekoč je imelo pomembne upravno-politične, kulturno-prosvetne in druge družbene funkcije, katerih del pa je izgubilo zaradi novonastalega občinskega središča Velenja. Pomembnost tega naselja v preteklosti se kaže v starem srednjeveškem tržnem jedru, katerega značilno zasnovo je treba ohraniti. Čeprav je naselje izgubilo zaradi rasti Velenja nekatere upravne funkcije, ki jih je opravljalo za druge kraje in širše vplivno območje, se je vsekakor gospodarsko progresivno razvijalo, predvsem na osnovi izkoriščanja premoga v bližnjem Velenju. Tako predstavlja najpomembnejši gospodarski objekt Termoelektrarna Šoštanj, ki še ni v zaključni fazi izgradnje. Nekdanja dominantna gospodarska dejavnost Šoštanja, to je industrija usnja, žal v sedanjih družbeno- ekonomskih razmerah ne more prosperirati tako, kot nekdaj. To pa je pogojeno iz širših makroekonomskih razmer, ki niso ugodne za tovrstno industrijo (uveljavljanje sintetike in plastike). Manj pomembne gospodarske dejavnosti, ki kažejo zmerno stopnjo razvoja sta Polypex in Lesna. Izjema je le obrat EFE — RLV, ki ima ugodne pogoje za nadaljnji razvoj. Mesto prostorsko utesnjujejo eksploatacijsko območje RLV, na katerem leži S del mesta. Zaradi tega se bo v bližnji prihodnosti začel ugrezati ta del naselja (Gorica). Poleg navedenega dejstva ima negativen vpliv na mesto delovanje TE, ki z izhajajočimi strupenimi plini zastruplja ozračje. V sami bližini mesta ni prostorskih možnosti za njegovo naposredno širjenje, zaradi omenjenih pogojev. Zato bomo formirali na nekoliko odmaknjenem predelu novi naselitveni jedri, kot sta Pohrastnik in Topolšica (novi del). Za potrebe sedanjega in bodočega prebivalstva v mestu bomo na osnovi nakaznih dejstev razvijali oskrbovalne funkcije v obsegu in vrstah, kot jih bodo narekovale potrebe. Ker je Šoštanj starejše naselje od Velenja (prvič se v zgodovini omenja 1. 1200), ima tudi več kulturno-zgodovinskih vrednot, ki jih je potrebno ohraniti (Pusti grad, cerkev Sv. Mohorja, grad Turn iz 16. stoletja itd.). Z ozirom na obstoječe urbane značilnosti (gospodarske, kulturno-prosvetne in ostale) in tradicijo mesta smo predvideli naslednje urbane funkcije: KOMUNALNA DEJAVNOST: vodovod, kanalizacija, naprave za čiščenje odpadnih vod, javna snaga, mestna vrtnarija, tržnica, gasilska postaja, javno kopališče in savne, urejanje parkov, trgov, pešpoti. STANOVANJA: stanovanja v družbeni lasti, stanovanja v zasebni lasti in garaže. PROMET: železnica, ceste, avtobusna postaja, bencinska postaja in PTT. GOSPODARSTVO: industrija, kmetijska zadruga in gozdno gospodarstvo, trgovine po programu komisije za blagovni promet, ekspoziture banke, zavarovalnica, storitvena obrt v skladu s programom komisije za blagovni promet, servisi za pomoč v gospodinjstvu, za vzdrževanje stanovanjskih hiš, za pranje in likanje perila, za snaženje oken in parketa, dimnikarske storitve, pomoč starim ljudem, ki živijo sami, varstvo otrok v večernih urah, varstvo otrok v odsotnosti staršev (manjši otroški vrtci v stanovanjskih hišah), nega bolnika na domu, gostinstvo in turizem, hotel, turistična pisarna, restavracija, mlečna restavracija, kavarna, slaščičarna in pivnica. ENERGETIKA: termoelektrarna, električni daljnovodi in TP, električno razdelilno omrežje s pripadajočimi zgradbami in napravami, toplarna. IZVENGOSPODARSKA SFERA: krajevni urad, postaja LM, veterinarska postaja, dom družbenopolitičnih organizacij, društev in krajevne skupnosti. ŠOLSTVO: osemletka in glasbena šola. KULTURA: kulturni dom s kinematografom, zbirke, knjižnica, čitalnica in galerija. ŠPORT, REKREACIJA: enostavno športno igrišče za mladino in odrasle (odbojka, košarka, nogomet, rokomet, teren za lahko atletiko, tenis, trim steza) in plavalni bazen. ZDRAVSTVO: zdravstveni dom in lekarna. SOCIALNO VARSTVO: otroški vrtci, za otroke od 14. mes. do 3 let, za otroke od 3 do 7 let, jasli za otroke od rojstva do 14 mesecev, dom igre in dela za šolske otroke, dom za dnevno varstvo šolskih otrok in mladinski klub. ŠMARTNO OB PAKI Glede na geografsko pogojenost (spodnji del porečja Pake je naravno zaključen predel) gi-avitira na Šmartno ob Paki več manjših naselij. Prav tako kraj prometno povezuje šaleško dolino z Gornjesavinjsko in Spodnjosavinjsko dolino. Te značilnosti posebej poudarjajo njegovo pomembnost kot tretjega urbanega naselja v občini. Zaradi tega smo v kraju predvideli naslednje urbane funkcije: KOMUNALNA DEJAVNOST: vodovod, kanalizacija, naprave za čiščenje odpadnih vod, javna snaga, mestna vrtnarija, gasilska postaja, javno kopališče in savne, urejanje parkov, trgov, pešpoti in pogrebna služba. STANOVANJA: stanovanja v družbeni lasti, stanovanja v zasebni lasti in garaže. PROMET: železnica, ceste, avtobusna postaja, bencinska postaja, PTT in javna skladišča. GOSPODARSTVO: kmetijstvo, proizvodna obrt, trgovina v skladu s programom komisije za blagovni promet (upoštevati trgovino s kmetijskimi stroji), zavarovalnica, hranilnica, storitvena obrt v skladu s programom za blagovni promet, agroservis, turizem, gostinstvo, gostilne s prenočišči, restavracija, turistična pisarna, mlečna restavracija, slaščičarna, predelovalna industrija. ENERGETIKA: električni daljnovod in TP, elektro razdelilno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami. NEGOSPODARSKA SFERA: krajevni urad, veterinarska postaja, dom družbenopolitičnih organizacij, klubov in društev in krajevne skupnosti. ŠOLSTVO: osemletka in glasbena šola. KULTURA: porsvetno-kulturni dom s kino dvorano, knjižnica in čitalnica. ŠPORT, REKREACIJA: enostavno športno igrišče za mladino in odrasle (odbojka, košarka, nogomet, rokomet, teren za lahko atletiko, tenis, trim steza), plavalni bazen. ZDRAVSTVO: zdravstveni dom in lekarna. SOCIALNO VARSTVO: otroški vrtci za otroke od 14. mes. do 3 let, za otroke od 3 do 7 let, jasli za otroke od rojstva do 14 mesecev, dom igre in dela za šolske otroke, clom za dnevno varstvo šolskih otrok in mladinski klub. Kot dosedaj, bodo tudi v bližnji prihodnosti, kar je najbolj naravno, težila bližnja naselja k Šmartnem ob Paki. Ta naselja so: Slatine, Rečica ob Paki, Podgora, Mali in Veliki vrh. Poleg teh pa bo neposredno navezano v določenih urbanih funkcijah na Šmartno ob Paki še naselje Gorenje z bližnjimi kraji, ki gravitirajo vanj. TOPOLŠICA Med vsemi obravnavanimi naselji ima zaradi določenih specifičnih pogojev Topolšica poseben značaj. To je znano zdraviliško naselje, ki ga je potrebno urbanistično obravnavati s povsem drugega zornega kota. Sedanje zdravilišče v Topolšici je TOZD Splošne bolnišnice v Celju in ima zgolj hospitalni značaj (zdravljenje notranjih bolezni). Zaradi termalnega vrelca, ki danes ni smotrno izkoriščen, so tu izredni pogoji za razvoj zdraviliškega turizma. V kolikor bi razvijali zdraviliški turizem, ki ga pogojuje termalni vrelec, se bi moral spremeniti sedanji status zdraviliškega kompleksa. Naselje ne bi imelo v bližnji prihodnosti zgolj funkcije zdraviliškega turizma. Zaradi prostorsko omejenih možnosti za gradnjo stanovanjskih objektov v ravninskem delu, ki ga v glavnem pokriva eksploatacijsko območje RLV, lahko zaradi prostorskih danosti v tem naselju predvidimo razširitev naselja z blokovno in individualno gradnjo. Morda bi kazalo tu osnovati poseben rezervat z manjšimi družbenimi in individualnimi objekti, ki bi služili zgolj turizmu (pensioni...). To področje bo še posebej zanimivo iz turističnega vidika zaradi izgradnje letališča v Lajšali, ki bo dograjeno v bližnji prihodnosti. Letališče ne bo služilo zgolj za vzgojo jadralnih in motornih pilotov (športno letalstvo), ampak bo služilo tudi v poslovne in turistične namene. Zaradi mikroklimatskih pogojev šaleške kotline in Spodnjesavinjske doline, so tukaj izredno ugodni pogoji za razvoj jadralnega letalstva (termika). Omeniti moramo še ugodne možnosti za nadaljnji razvoj lovskega in ribiškega turizma na področju Topolšice, ki ga velja forsirati. Ker že doslej nimamo v tem naselju proizvodno-gospodarskih dejavnosti, ki tudi v predvidenem konceptu razvoja Topolšice ne bi bile zaželene, ima naselje še nadaljnje izredne možnosti za razvoj stacionarnega turizma (oddajanje tujskih sob, prehrana za turiste...). Posebno pozornost bomo morali posvetiti zunanjemu videzu kraja, predvsem v parkovni ureditvi, ki je že od nekdaj pričujoča. Topolšica bo predvidoma imela naslednje objekte: KOMUNALNE NAPRAVE: ureditev parkovnih nasadov in peš poti tudi v bližnji okolici zdravilišča, razširitev vrtnarije (cvetličarstvo), odvoz smeti, dograditev vodovoda in kanalizacije s prečiščevanjem odpadnih vod v Topolšici in ureditev preskrbe z vodo v Lomu, dokončanje raziskave o značilnostih termalnega vrelca in predvideti fazno izgradnjo javnega kopališča z vsemi potrebnimi objekti za razvoj turizma. PROMET: modernizacija ceste Šoštanj—Topolšica in asfaltiranje krajevnih ulic, parkirni prostori in ureditev avtobusnega postajališča. STANOVANJA: stanovanja bodo gradili po zazidalnem načrtu, ki naj upošteva poleg individualne gradnje predvsem možnost Topolšice v turistično zdraviliško središče. PRESKRBA: naj bo planirana v takem obsegu, da bo poleg potreb domačega prebivalstva zadovoljevala tudi potrebe turizma (zagotoviti je treba primerne drobno-prodajne trgovinske zmogljivosti s trgovinskimi strokami, ki so interesantne za turizem (butiki, spominki itd.). Gostinski turistični objekti naj bodo predvideni s posebno študijo, ki bo nakazala postopno gradnjo potrebnih objektov glede na predvideni razvoj. Nujno je treba imeti v vidu potrebno turistično poslovalnico z menjalnico, hranilnico in osnovnimi PTT storitvami, nadalje servis za potrebe domačega prebivalstva in turizma. ENERGETIKA: dopolnitev električnega razdelilnega omrežja s pripadajočimi napravami in toplovodno omrežje (v kolikor se bo začela turistična izgradnja). IZVENGOSPODARSKA SFERA: izgradnja doma krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev. ŠOLSTVO: izgradnja nove 4-razredne osnovne šole skupaj z otroškim vrtcem. KULTURA: v okviru doma krajevne skupnosti kino dvorana (če bo prišlo do turistične izgradnje). ŠPORT, REKREACIJA: ureditev večjega športnega igrišča za potrebe mladine in odraslih (v kolikor bo prišlo do širšega razvoja turizma, je treba predvideti tudi razvoj sekundarnih turističnih naprav — mini golf, kegljišče, igrišča za tenis itd.), ureditev letališča po posebnem programu (v Lajšah). ZDRAVSTVO: prebivalstvo bo koristilo zdravstvene usluge v Šoštanju, v primeru večjega razmaha turizma pa je treba urediti v Topolšici za potrebe posebno zdravstveno službo. POHRASTNIK Ob sotočju šentflorjanščice in Pake bomo formirali novo središče in naselje večjega obsega — Pohrastnik. To naselje se bo izgrajevalo v skladu z zazidalnim načrtom. Po zazidalnem načrtu je tukaj predvidena gradnja individualnih in vrstnih hiš z osnovno preskrbo in šolo. Na to novo naselje bodo gravitirala še naselja Šentflorjan, Bele vode in Skorno pri Šoštanju. Odločitev za novo naselje v Pohrastniku je posledica omejenih možnosti za gradnjo v Šoštanju in predvidenega ugrezanja njegove neposredne okolice v bližnji prihodnosti (Gorica, Družmirje). Nova asfaltna cesta do Grebenška v Šentflorjanu in urejena cesta do jedra vasi Bele vode ter bližina naselja Skorno pri Šoštanju še posebej pogojuje izgradnjo predvidenega središča. Naselje Bele vode so priljubljena izletniška točka, kjer že obstajajo zarodki turistične dejavnosti, tako letnega kot zimskega turizma. Zato bo potrebno to dejavnost še nadalje razvijati (lovski turizem, smučanje...). Ob tem moramo omeniti znano poleolitsko postojanko Marnovo zijalko, ki je v spodnjem delu grape Hudega potoka. V njej je med obema vojnama prof. Srečko Brodar odkril zanimive kulturne sledove prvotnega človeka. Čeprav se tudi v tem hribovitem predelu pojavlja močna depopulacija (odseljevanje ljudi v dolino), ker je to izrazito kmetijsko področje, bomo skušali v okviru danih družbenih pogojev še nadalje razvijati kmetijstvo (živinoreja) in gozdarstvo, saj so tukaj za to izredno ugodni naravni pogoji. Središče Pohrastnik bomo opremili z naslednjimi objekti: KOMUNALNE NAPRAVE: vodovod in kanalizacija po zazidalnem načrtu v Pohrastniku, kanalizacija bo priključena na kolektor in čistilno napravo, parki in pešpoti v Pohrastniku. PROMET: asfaltiranje ulic v Pohrastniku in priključki na že asfaltirano cesto, asfaltiranje ceste Grebenšek—Bele vode, ureditev manjših lokalnih cest, lokalni avtobusni promet Šoštanj—Pohrastnik—Grebenšek, izgradnja telefonskega omrežja v Pohrastniku z javnimi govorilnicami in telefonska povezava z Belimi vodami (že obstoja). STANOVANJA: stanovanja v zasebni lasti — vrstna in individualna zazidava. GOSPODARSTVO: v Belih vodah in Skornem kmetijstvo in gozdarstvo (predvsem živinoreja), ker so v Belih vodah ugodni pogoji za zimski turizem, je potrebno Bele vode opremiti s potrebnimi turističnimi napravami (smučarske vlečnice, smučišča) in razvijati tudi kmečki in lovski turizem. PRESKRBA: vsa osnovna oskrba bo locirana v Pohrastniku s kapaciteto, ki bo zadovoljevala tudi Bele vode, Skorno in Sv. Florjan (specializirane trgovine v Šoštanju), gostišča v Pohrastniku in Belih vodah, servisi v Pohrastniku (za pomoč gospodinjstvom in kmečkemu gospodarstvu in za pomoč starim ljudem). ENERGETIKA: izgradnja električnega razdelilnega omrežja s pripadajočimi objekti v Pohrastniku in modernizacija omrežja v Belih vodah, Skornem in Florjanu. IZVENGOSPODARSKA SFERA: izgradnja doma krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev v Pohrastniku (planinsko društvo, lovsko društvo itd.). ŠOLSTVO: 4-razredna osnovna šola v Pohrastniku in Belih vodah (že obstoječa) in izobraževanje odraslih v osnovnih šolah. KULTURA: v domu krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. ŠPORT, REKREACIJA: ureditev športnega igrišča za mladino in odrasle v Pohrastniku. ZDRAVSTVO: zdravstvene storitve v Šoštanju in lekarna v Šoštanju. SOCIALNI ZAVODI: izgradnja otroškega vrtca v Pohrastniku. ZAVODNJE Zavodnje in Šentvid sta od vseh naselij najbolj oddaljena od občinskega središča in Šoštanja, sta pa izredno pomembna v širšem prometnem pogledu, ker sta ob cesti Šoštanj— Zavodnje—Šentvid—Črna. Ta cesta občutno skrajša razdaljo med osrednjo Slovenijo in našo občino z Mežiško dolino, avtsrijsko mejo in še prav posebej s Črno, ki ima odlične pogoje za razvoj zimskega turizma. To cesto bodo v daljši prihodnosti asfaltirali, na relaciji Šoštanj—Šentvid (do leta 1980). Omenjeni naselji sta na zunaj še tipično agrarni, vendar se tudi tukaj kot drugod v podobnih naseljih, pojavlja odseljevanje ljudi v dolino ali pa socialno preslojevanje prebivalstva, ker to vse bolj odhaja vsakodnevno v Šoštanj ali Velenje in je tako njihovo življenje čedalje bolj odvisno od nekmetijskih dejavnosti. Treba pa je naglasiti, da so tukaj izredno dobri naravni pogoji predvsem za živinorejo; nadaljnji razvoj kmetijstva pa je razumljivo, odvisen od danih družbenih pogojev. Zavodnje in Šentvid sta že sedaj priljubljeni izletniški točki; lepa pokrajina, širok razgled, gozdovi, narekujejo nadaljnji razvoj turizma, predvsem v smeri kmečkega in lovnega turizma. Vsekakor pa bo potrebno aktivirati planinsko postojanko na Slemenu, ki ima izredno ugodno prometno lego, ne samo zaradi tega, ker je ob cesti Šoštanj—Črna, ampak še posebej zato, ker se tukaj stikajo gozdne ceste iz Slovenj Gradca, Črne, Belih vod in Mozirja. Tu niso pogoji le za letni planinski turizem, ampak tudi za zimske športe, ker so v bližini zelo ugodni smučarski tereni. Zimski turizem bi lahko zaenkrat oživeli s primerno vlečnico. Ta predel pa je pomemben za našo bližnjo preteklost, enako kot Paški Kozjak, Cirkovce, Plešivec, Graška gora, Ravne in Zavodnje, ker je tod skozi potekal pohod XIV. divizije leta 1944. Pri žlebniku je padel znani partizanski pesnik in kulturni delavec domačin Karel Destovnik-Kajuh. Zato so omenjeni kraji v turističnem pogledu še posebej privlačni, še zlasti, ko želimo mladim generacijam ohranjati in oživljati dejavnost NOB. Zaradi že omenjene oddaljenosti od dolinskih urbanih krajev bo potrebno v Zavodnjah locirati določene urbane funkcije: KOMUNALNE NAPRAVE: sodobnejša ureditev odlagališča za odpadke. PROMET: asfaltiranje ceste Šoštanj—Šentvid, lokalni avtobusni promet (že obstoja) in telefon (že obstoja). GOSPODARSTVO: kmetijstvo (živinoreja), gozdarstvo. PRESKRBA: samostojna osnovna preskrba v Zavodnjah, gostišče v Zavodnjah (že obstoja) s tujskimi sobami in planinski dom v Šentvidu. STANOVANJA: bodo gradili v zasebnem sektorju v okviru coninga v Zavodnjah. V ta coning bo vključena tudi razširitev obstoječega vveekend naselja. Zametki weekend naselja so očitni tudi v Šentvidu, kar bomo glede na prostorske možnosti dopolnili. Izven coninga v Zavodnjah bo še dopustna gradnja nadomestnih objektov in objektov, ki služijo potrebam kmetijstva in kmečkega turizma. ENERGETIKA: dopolnitev električnega omrežja, trafo postaje in elektrifikacija Šentvida. IZVENGOSPODARSKA SFERA: dom KS in družbenih organizacij že obstoja. ŠOLSTVO: 4-razredna osnovna šola že obstoja in izobraževanje odraslih v šoli (tečaji). KULTURA: rekonstrukcija obstoječih razvalin Žamberškega gradu pri Zavodnjah. ŠPORT — REKREACIJA: izgradnja športnega in otroškega igrišča v Zavodnjah in izgradnja žičnice v Šentvidu. ZDRAVSTVO: zdravstvene storitve v Šoštanju. RAVNE Za to naselje je značilno, da je raztreseno in da nima nekega izrazitega jedra. Pri obstoječem naselju bi lahko imeli za središče predel, kjer stoji sedanja šola, vendar bomo za bližnjo prihodnost formirali novo središče nekoliko nižje. To središče bo v območju, kjer se trenutno kaže najmočnejša gradnja stanovanjskih hiš. Ta nastajajoči bodoči coning leži na vzhodni strani doline v neposredni bližini eksploatacijskega področja (desni krak). Sedanje naselje gravitira proti Šoštanju, kjer se prebivalstvo oskrbuje z vsem. Enako, kot velja za Gaberke v prihodnosti, velja tudi za Ravne, da jih bo nova prometnica nekoliko bolj oddaljila od Šoštanja. Zaradi tega bomo morali tudi Ravnam dati v oskrbovalnih funkcijah primerno samostojno urbano rast, in sicer: KOMUNALNE NAPRAVE: dopolnitev vodovoda v bodočem coningu in sodobnejša ureditev odlagališča odpadkov. PROMET: izgradnja nadomestne ceste na relaciji Gaberke— Ravne—Šoštanj, lokalni avtobusni promet Ravne— Šoštanj in telefon. GOSPODARSTVO: nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva v okviru obstoječih možnosti, predvsem razvoj živinoreje, mlekarstva. PRESKRBA: osnovna preskrba in gostišče v coningu v Ravnah in servisi v okviru KS Ravne. STANOVANJA: bodo gradili v zasebnem sektorju v okviru coninga v Ravnah, izven coninga pa bo dopustna gradnja nadomestnih objektov in objektov, ki služijo potrebam kmetijstva. ENERGETIKA: ojačitev električnega razdelilnega omrežja in transformatorske postaje. IZVENGOSPODARSKA SFERA: do leta 1980 zaradi zmerne rasti prebivalstva ne predvidevamo izgradnje novega doma KS in družbeno-političnih organizacij, zato naj v ta namen koristijo prostore v stari šoli. ŠOLSTVO: 4-razredna osnovna šola (že obstoja) in izobraževanje odraslih v šoli (tečaji). KULTURA: se odvija v okvira šole. ŠPORT, REKREACIJA: izgradnja šolskega igrašča ob šoli. ZDRAVSTVO: zdravstvene storitve v Šoštanju. ZDRAVSTVENI ZAVODI: sanatorij Ravne (že obstoja). GABERKE Ker se bo naselje Družmirje v bližnji prihodnosti pogreznilo, se bo na ta račun širilo naselje Gaberke na zahodni strani doline Velunje. Center naselja se bo razvil v predelu, ki je že danes najbolj pozidan. Naravna zveza s Šoštanjem preko Družmirja bo prekinjena. Tako se bodo zmanjšali dosedanji vplivi Šoštanja, zaradi česar bo potrebno zagotoviti naselju samostojno urbano rast. Čeprav tudi tukaj slabi kmetijstvo, bi ga v prihodnosti skušali zadržati, kot bodo narekovali družbeni pogoji. Treba je poudariti, da se bo promet v Šoštanj in Velenje preusmeril zaradi ugreznin. Nova prometna povezava bo daljša in bo potekala ob severnem in zahodnem robu eksploatacijskega območja. Naselje Gaberke bo do leta 1980 opremljeno z naslednjimi objekti: KOMUNALNE NAPRAVE: delna razširitev vodovoda in lokalnih izvirov in javna snaga: ureditev odlagališča za trde predmete. PROMET: izgradnja in asfaltiranje nadomestne ceste, podaljšanje asfaltne ceste proti Velunjskemu grabnu z istočasno regulacijo Velunje (na kočljivih mestih), lokalni avtobusni promet, relacija Velenje— Šoštanj in telefon. GOSPODARSTVO: tudi za bližnjo prihodnost je treba z ozirom na naravne pogoje zagotoviti nadaljnji razvoj kmetijstva, kot bodo narekovale družbene razmere. PRESKRBA: osnovna preskrba in gostišče, servisi v okviru krajevne skupnosti (za pomoč starim ljudem in gospodinjstvom ter kmečkim gospodarstvom). STANOVANJA: stanovanja bodo gradili v zasebnem sektorju v okviru coninga v Gaberkah. Izven coninga pa bo dopustna gradnja nadomestnih objektov, ki služijo za potrebe kmetijstva. ENERGETIKA: trafopostaja na območju Gaberk. IZVENGOSPODARSKA SFERA: izgradnja doma KS in družbenopolitičnih organizacij in društev pri gasilnem domu. ŠOLSTVO, VZGOJA: osnovna šola v Šoštanju in izobraževanje odraslih v domu KS. KULTURA: se odvija v domu KS in gasilskem domu. ŠPORT, REKREACIJA: izgradnja športnega igrišča za mladino in odrasle. ZDRAVSTVO: zdravstvene storitve v Šoštanju in Velenju. LOKOVICA To naselje je z novo asfaltno cesto pridobilo široke možnosti za nadaljnji razvoj, kar omogočajo tudi ugodni prostorski pogoji in neposredna bližina Šoštanja. Moramo pa naglasiti, da bo izgradnja TEŠ IV. v Šoštanju nadaljnjo rast naselja zavrla. Dosedanji demografski razvoj naselja kaže upad prebivalstva v zadnjih letih, kar je brez dvoma z ozirom na omenjene naravne pogoje za razširitev naselja odraz negativnih vplivov sedanjega obsega Termoelektrarne v Šoštanju. Čeprav predstavlja naselje prostorsko zaključeno ccloto, kjer bi lahko nastalo obsežno naselje, ga zaradi omenjenih vzrokov ne smemo razvijati (negativne posledice na zdravstveno stanje prebivalstva in škodljivi vplivi na rastlinstvo). Zato bodo prebivalci tega naselja koristili oskrbovalne funkcije v Šoštanju, le družbeno-politične organizacije in društva pa bodo imela kot dosedaj sedež delovanja v kraju samem. Naselje pa bomo dopolnili S potrebno komunalno opremo, elektro energetskimi objekti, prometnicami in ostalim. KOMUNALNA OPREMA: ureditev sodobnejšega odlagališča za odpadke. PROMET: če bo ekonomsko dokazano, da je varianta za izgradnjo ceste za povezavo šaleške doline z Gornjo Savinjsko dolino ekonomsko opravičljiva, bodo z izgradnjo pričeli leta 1974, v nasprotnem^ primeru se le asfaltira obstoječa cesta Lokovica—Penk. GOSPODARSTVO: zaradi vpliva TE kmetijstvo ne bo perspektivno. Razvija pa se naj v danih pogojih (predvsem živinoreja). Območje se naj ohrani kot rezervat za izgradnjo lahke industrije. STANOVANJA: v naselju bo dovoljena le gradnja nadomestnih objektov. PRESKRBA: se koristi v Šoštanju, servisi v okviru KS za pomoč starim ljudem in za pomoč v gospodinjstvu in kmečkem gospodarstvu in gostišče z domačimi kmečkimi specialitetami. ENERGETIKA: izgradnja dopolnilnega elektroomrežja in TP. IZVENGOSPODARSKA SFERA: dom KS že obstoja. Predvidevajo obnovitev doma in ureditev prostorov za delovanje interesnih skupin. ŠOLSTVO, VZGOJA: se koristi v Šoštanju. KULTURA: se odvija v domu KS. ZDRAVSTVENE STORITVE: se koristijo v Šoštanju. J^LE Odkar stare vasice Skale ni več na zemeljskem površju, ker jo je bilo potrebno odstraniti zaradi ugrezanja zemljišča na eksploatacijskem območju RLV, se je pojavilo novo naselje z jedrom ob šoli. To se širi ob dolini navzgor proti vznožju Plešivca in ima ugodne prostorske možnosti za nadaljnjo razširitev. V novo nastalo jedro omenjenega naselja gravitira le vas Plešivec. Tukaj ima še marsikje pokrajina na zunaj agrarni videz, vendar se čedalje bolj deagrarizira, kar nam prikazuje socialno-ekonomska struktura prebivalstva. Ta proces se bo tudi v bližnji prihodnosti nadaljeval, zato ga moramo imeti v vidu. Ker je Plešivec prostorsko nekoliko oddaljen od Skal in ker gravitira s cesto v smeri Skale— Velenje, še ne bi kazalo do leta 1980 v njem razvijati samostojne oskrbovalne funkcije, na kar še posebej opozarja bodoči razvoj prebivalstva (upadanje). Center Skale, ki se bo formiral nekako v sredini omenjene doline, bo imel tole opremo: KOMUNALNA OPREMA: vodovod — dopolnitev vodovoda v Skalah in Plešivcu, javna snaga — odvoz smeti v Skalah, sodobnejša ureditev odlagališča odpadkov v Skalah, zaradi uravnoteženja udrtih zemeljskih plasti je prišel čas za saniranje udrtin v območju eksploatacijskega območja RLV. To bomo dosegli s pogozdovanjem terena s hitrorastočimi vrstami drevja (topoli). PROMET: asfaltiranje nadomestne ceste Konovo— Hrastovec—Skale in ureditev ceste Skale—Plešivec, lokalni avtobusni promet Skale— Velenje, telefon Skale in radijska zveza s Plešivcem. GOSPODARSTVO: z ozirom na to, da imamo v dolini Skal precej ravnega sveta, ki ga drugod v glavnem primanjkuje, bi kazalo zaradi tega in zaradi bližine Velenja, razvijati vrtnarstvo in morda še katere veje kmetijstva; s tem bi omogočili nadaljnjo izrabo kmetijskih površin, ki bi sicer ostale zapuščene oziroma neizkoriščene, kajti v kmetijskih zemljiščih je vložen trud in delo mnogih generacij. Na ta način bi omogočili prebivalstvu, da bi svoje kmetijske viške ugodno prodajali na novi velenjski tržnici. Ker je vasica Plešivec priljubljena izletniška točka in zgodovinsko pomemben kraj (pohod XIV. divizije, Graška gora), bi zaradi teh značilnosti kazalo vas usmeriti v razvoj turizma (planinska postojanka ZB na Graški gori). Lovski turizem v Škalskem področju. PRESKRBA: osnovna preskrba — Skale, gostišče — Skale. Plešivec, planinska postojanka ZB — Graška gora, razširitev obstoječe prodajalne živil in ostalega v Plešivcu, servisi v okviru KS v Skalah: za pomoč starim ljudem in nega bolnikov, za pomoč v gospodinjstvu in kmečkem gospodarstvu. STANOVANJA: bodo gradili v zasebnem sektorju v okviru coninga v Skalah. Izven coninga pa bo dopustna gradnja nadomestnih objektov in objektov, ki služijo za kmetijske namene (okolica centra Skal in Plešivca). Na območju Plešivca proti Graški gori bodo dane možnosti za razvoj rekreacijskega letnega naselja (vvekend). ENERGETIKA: električno omrežje v Skalah in Plešivcu. IZVENGOSPODARSKA SFERA: razširitev doma KS, družbeno-političnih organizacij in društev v okviru sedanjega doma družbenih organizacij (gasilnega doma) v Skalah. ŠOLSTVO: 4-razredna osnovna šola v Skalah in Plešivcu (že obstoja) in izobraževanje odraslih v domu KS (tečaji). KULTURA: se odvija v domu družbenih organizacij. ŠPORT — REKREACIJA: izgradnja telovadnice in športnega igrišča za mladino in odrasle v Skalah in razširitev igrišča pri šoli v Plešivcu. ZDRAVSTVO: zdravstvene storitve v Velenju. SOCIALNI ZAVODI: otroški vrtec v Skalah. HRASTOVEC Je središče predela, v katerega gravitirajo tudi Škalske Cirkovce. Ker predvidevamo, da se bo naselje Hrastovec razširilo glede na dane prostorske možnosti (v okviru coninga), ga bomo opremili z naslednjimi oskrbovalnimi funkcijami: KOMUNALNA OPREMA: dokompletiranje vodovoda v Hrastovcu in Cirkovcah, odvoz smeti v Hrastovcu in odlagališče smeti v Cirkovcah. PROMET: asfaltiranje nadomestne ceste Konovo— Skale in vzdrževanje ceste Hrastovec—Velenje (jezero), avtobusni promet Velenje— Hrastovec, telefon Hrastovec in radijska zveza Skalske Cirkovce. STANOVANJA: bodo gradili v zasebnem sektorju v okviru coninga v Hrastovcu. Izven coninga pa bo dopustna gradnja nadomestnih objektov in objektov, ki služijo za kmetijske namene. GOSPODARSTVO: Prebivalstvo, naseljeno na območju Hrastovca je zaposleno izven naselja; v samem naselju ne predvidevamo razvoja gospodarske dejavnosti. V Škalskih Cirkovcah pa se bo še nadalje razvijalo kmetijstvo in živinoreja, možnosti so pa tudi za razvoj kmečkega in lovskega turizma. PRESKRBA: osnovna preskrba in pivnica v Hrastovcu. GOSTINSTVO: Kmečka gostilna v Škalskih Cirkovcah. SERVISI V OKVIRU KS: za pomoč starim ljudem in nego bolnikov in za pomoč gospodinjstvom. ELEKTRIKA: električno razdelilno omrežje in trafo postaja v Hrastovcu in Cirkovcah in javna razsvetljava v Hrastovcu. IZVENGOSPODARSKA SFERA: izgradnja prostorov krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij in društev (v okviru centra osnovne preskrbe v Hrastovcu), ostali prostori za družabno življenje (dvorana) se koristi v domu v Skalah. ŠOLSTVO, VZGOJA: 4-razredna osnovna šola v Skalah in strokovno izobraževanje odraslih v Skalah. KULTURA: se odvija v domu družbenih organizacij v Skalah. ŠPORT — REKREACIJA: športno igrišče za mladino in odrasle v Hrastovcu. ZDRAVSTVO: zdravstvene storitve v Velenju. SOCIALNI ZAVODI: otroški vrtec v Hrastovcu. PESJE Naselje ima ugodno lego ob glavni cesti med Velenjem in Šoštanjem, kamor gravitirajo Preloge. Po številu prebivalstva predstavlja Pesje eno največjih naselij v občini. Zaradi tega dejstva bi sicer kazalo dati naselju širše urbane funkcije, vendar zaradi neposredne bližine Velenja to ne bi bilo smotrno. Zato bomo tukaj locirali tiste oskrbovalne dejavnosti, ki so za zagotavljanje vsakodnevnih življenjskih dobrin prebivalstva nujne. Ne bo odveč, če omenimo, da tukaj že od nekdaj prebivajo rudarji in da sedanja socialno ekonomska struktura prebivalstva kaže, da gre za izrazito industrijski kraj. V Pesjem in Podkraju bodo nadaljevali stanovanjsko izgradnjo v okviru danih prostorskih možnosti, kar pa ne velja za Preloge, ki so v okviru eksploatacijskega območja RLV. Naselje Pesje bo do leta 1980 opremljeno z naslednjimi objekti: KOMUNALNE NAPRAVE: dograditev vodovoda in kanalizacije v Pesjem in v Podkraju ureditev odlagališča Podgorju, odvoz smeti v Pesjem, za odpadke in razširitev pokopališča in proučitev perspektivne možnosti za upepeljevanje (za širšo gravitacijsko območje). PROMET: asfaltiranje cest z javno razsvetljavo in ureditev parkirnih prostorov v Pesjem, ureditev ceste pokopališče— Podkraj, ureditev železniškega postajališča s prehodi v Pesjem, ureditev avtobusnega postajališča v Pesjem in telefonsko omrežje z javnimi govorilnicami v Pesjem. STANOVANJA: bodo gradili individualno v okviru zazidalnega načrta v Pesjem in po urbanističnem redu v Podkraju. PRESKRBA: osnovna preskrba, gostišča, slaščičarna, menza, servisi v okviru KS za pomoč starim ljudem in gospodinjstvom in cvetličarna. ENERGETIKA: dopolnitev električnega razdelilnega omrežja s pripadajočimi napravami. IZVENGOSPODARSKA SFERA: rekonstrukcija doma KS in družbeno-političnih organizacij ter društev. ŠOLSTVO:" 4-razredna osnovna šola (že obstaja) in vzgojno varstvena ustanova. KULTURA: se odvija v okviru doma krajevne skupnosti. ŠPORT, REKREACIJA: izgradnja manjšega športnega igrišča za mladino in odrasle. ZDRAVSTVENE STORITVE: se koristijo v Velenju. PODKRAJ KAVČE Takoj na južni strani Velenja se na valovitem gričevnatem svetu nahajata blizu skupaj naselji Podkraj in Kavče, ki ju bo v bližnji prihodnosti življenjsko še tesneje povezala nova cesta (ki bo zmanjšala razdaljo med obema naseljema). Kot velja za vsa naselja v bližini Velenja, tudi tu ne kaže razvijati širših urbanih funkcij, temveč je treba prebivalstvu zagotoviti tiste preskrbovalne dejavnosti, ki jih za vsakdanje življenje nujno potrebuje. Z ozirom na to, da je prebivalstvo tu še močno navezano na zemljo, čeprav mu je osnovna zaposlitev v industriji, se v prostem času dopolnilno ukvarja s kmetijstvom (sadjarstvo, zelenjava). Zato bi skušali pri razvoju teh dveh naselij to upoštevati in v okviru danih možnosti zagotoviti za to potrebne kmetijske površine. Naselji bodo opremili z naslednjim: KOMUNALNA OPREMA: dopolnitev obstoječega vodovoda v Podkraju in Kavčah, izgradnja kanalizacije v Podkraju, organizacija odvoza smeti v Podkraju in Kavčah in razširitev pokopališča v Podkraju. PROMET: asfaltiranje ceste med Podkrajem in Kavčami, asfaltiranje ceste Kavče—Ložnica, podaljšanje asfaltne ceste Podkraj—Pesje, izgradnja telefonskega omrežja v Podkraju in Kavčah, uvedba lokalnega avtobusnega prometa in izgradnja avtobusnega postajališča. STANOVANJA: V Podkraju in Kavčah bo možna gradnja individualnih stanovanjskih hiš v okviru coninga. Izven coninga pa bo dovoljena gradnja nadomestnih objektov in objektov za potrebe kmetijstva. GOSPODARSTVO: kmetijstvo (sadjarstvo, zelenjadarstvo, cvetličarstvo), preskrba, se koristi v Velenju, gostišče z domačimi kmečkimi specialitetami v Kavčah in Podkraju, vinska klet v Kavčah in servisi v okviru KS za pomoč starim ljudem in za pomoč v gospodinjstvu in kmečkem gospodarstvu. ENERGETIKA: dopolnitev električnega razdelilnega omrežja s pripadajočimi TP v Kavčah in Podkraju. IZVENGOSPODARSKA SFERA: izgradnja doma KS za obe naselji s prostori za delovanje interesnih skupin. ŠOLSTVO, VZGOJA: se koristi v Velenju, izobraževanje odraslih v Velenju. KULTURA' se odvija v domu KS. ŠPORT, REKREACIJA: izgradnja manjšega športnega igiišča v Kavčah in Podkraju. ZDRAVSTVO: se koristi v Velenju. ARNAČE So središče predela, ki je naravno zaključen in kamor že od nekdaj gravitirajo sosednja več ali manj oddaljena naselja. Ta naselja so: Silova, Ložnica in Laze. Zato bomo tudi za bližnjo prihodnost locirali potrebne oskrbovalne funkcije v tem kraju. Predvideno je, da bodo do 1. 1980 naselje Arnače opremili z naslednjimi objekti: KOMUNALNA OPREMA: razširitev vodovoda, ureditev [kopališča in odlagališča smeti. PROMET: asfaltiranje ceste Gorica-—Obirc, Laze—Arnače, Arnače—Ložnica, Silova—Arnače in avtobusno postajališče. STANOVANJA: Stanovanja bodo gradili v zasebni lasti v coningu v Arnačah in Lazah. V ostalih naseljih pa bo možna gradnja nadomestnih objektov in objektov, ki služijo v kmetijske namene (tudi stanovanjske hiše). GOSPODARSTVO: Zaradi neposredne bližine Velenja, ki je še močno poudarjena z novo asfaltno cesto, bo to naselje v bližnji in daljši perspektivi predstavljalo predmestje občinskega središča. Zato se bodo brez dvoma na tem območju prebivalci ukvarjali s sadjarstvom, vrtnarjenjem in ostalimi kmetijskimi dejavnostmi, ker so za omenjene dejavnosti že sedaj ugodni naravni pogoji. Lahko pričakujemo, da bodo s kmetijsko dejavnostjo ustvarjali precej tržnih viškov, s katerimi bodo lahko zalagali prebivalstvo v Velenju (tržnica in trgovska mreža). PRESKRBA: Predvidevajo razširitev trgovine z dnevno oskrbo. Gostinski objekti, ki bi bili prilagojeni potrebam širše soseske in razvoju kmečkega turizma. Servisi v okviru KS za pomoč starim ljudem, ki živijo sami in nego bolnikov za pomoč v gospodinjstvu in kmečkem gospodarstvu za popravilo gospodinjskih in kmetijskih strojev. ENERGETIKA: električno razdelilno omrežje s pripadajočimi TP. IZVENGOSPODARSKA SFERA: izgradnja oz. adaptacija doma KS, družbeno-političnih organizacij in društev (SZDL, RK. ZK, Zveza mladine, pevsko društvo, amatersko igralsko društvo, čebelarsko društvo, sadjarsko in vinogradniško društvo, športno društvo ...). Večnamenska dvorana za igre, kino, veselice. SCLSTVO, VZGOJA: 4-razredna osnovna šola, strokovno izobraževanje odraslih (tečaj za šivanje, konzerviranje in predelavo kmetijskih proizvodov, prvo pomoč in nego bolnikov, priprava občanov na SLO, demonstracija in pouk o upravljanju z novimi stroji v gospodinjstvu in kmečkem gospodarstvu itd.). KULTURA: knjižnica s poudarkom strokovne literature o kmetijstvu. Knjižnica naj bo vključena v dom KS, ohranjanje obstoječih arhitekturnih in kulturno zgodovinskih spomenikov (cerkev Sv. Ilija iz 14. stol., Gradič .. .). ŠPORT, REKREACIJA: športno igrišče za mladino in odrasle, telovadnica pri šoli in manjši bazen pri šoli. SOCIALNI ZAVODI: otroški vrtec v sklopu šole in varstvo šolskih otrok v sklopu šole. ŠALEK-BEVČE Zaradi močnega porasta prebivalstva v Velenju v zadnjih letih, je potrebno območje mesta prostorsko razširiti. Ker pa so najugodnejše prostorske možnosti za ta namen v bližini stare' vasice Salek, to je v Bevčah, predvidevamo izgradnjo povsem nove soseske. V daljši perspektivi bo tukaj živelo okrog 8.000 prebivalcev. Sosesko bodo gradili etagno. Opremljena bo z osnovno preskrbo, servisi za pomoč v gospodinjstvu, šolskim objektom in socialno-varstveno ustanovo. Ta center bo služil v oskrbi tudi za bližnja obstoječa naselja Salek, Stare Bevče in Lopatnik. Ker še daje stara vasica Salek videz tipične slovenske vasi s kmečkimi domovi, gospodarskimi poslopji, sadnim drevjem, bi skušali to podobo vasi ohraniti kot kulturno zgodovinsko značilnost. Zaključeno podobo ji daje razvalina Šaleškega gradu tik nad vasjo, ki je izrednega zgodovinskega pomena. Tej težnji bomo sicer težko sledili, ker že večina prebivalcev vasi Salek živi od industrije in mlajši ljudje ne kažejo zanimanja za kmetovanje. Poleg tega pa imajo zaradi razširjevanja Velenja, kmetje v Saleku vedno manj zemlje. Zavedati se moramo, da bi se kulturna podoba pokrajine oz. izguba prvotnega videza te stare vasi, bistveno okrnila, še zlasti pa s propadom razvalin Šaleškega gradu. Novo naselje Bevče bo opremljeno s temi objekti: KOMUNALNA OPREMA: 1. vodovod — izgradnja rezervoarjev v 1. in 2. fazi, dopolnitev vodovodnega omrežja v 1. fazi izgradnje soseske in izgradnja novega vodovoda v 2. fazi gradnje, 2. kanalizacija — izgradnja zbirnega kanala in izgradnja sekundarnega omrežja v 2. gradbeni fazi, 3. javna snaga — odvoz smeti v novih Bevčah in Saleku, ureditev sodobnejše deponije za trde odpadke v starih Bevčah, 4. javni parki, trgi, pešpoti — ureditev obcestnih pasov, trgov in pešpoti v 1. fazi izgradnje. PROMET: 1. ceste, parkirni prostori: dopolnitev cest v 1. fazi izgradnje in izgradnja cest v 2. iazi izgradnje, izgradnja parkirnih prostorov v 1. in 2. fazi izgradnje soseske, 2. uvedba avtobusnega prometa v 1. fazi soseske Salek Bevče in starin rsevč, izgradnja avtobusnih postajaiisč za interni promet v 1. in 2. fazi soseske Salek — Bevče, v starih Bevčah in Saleku, 3. postavitev javnih telefonskih govorilnic v novih Bevčah in napeljava telefonskega omrežja v i. in 2. fazi izgradnje Salek — Bevče. STANOVANJA: Stanovanja se bodo gradila v individualni in blokovni gradnji. Gradnja v soseski Salek — Bevče je možna samo v skladu z zazidalnim načrtom in pravilnikom. Na tem kompleksu se bo vključno z 2. gradbeno fazo zgradilo ca. 2.500 stanovanjskih enot. Skupinske garaže se bodo gradile v centru soseske Salek — Bevče, v skladu s potrebami stanovalcev. V starih Bevčah in Lopatniku pa bo možna gradnja nadomestnih stanovanjskih hiš in objektov, ki služijo za potrebe kmetijstva. GOSPODARSTVO: V starih Bevčah je potrebno z ozirom na izredno ugodne naravne pogoje za kmetovanje, to zvrst dejavnosti razvijati in to predvsem živinorejo in proizvodnjo mleka. PRESKRBA: dnevna preskrba v soseski Šalek — Bevče, servisi za pomoč v gospodinjstvu v soseski Šalek — Bevče, restavracija, pivnica, slaščičarna, mlečna restavracija, aperitiv bar v soseski, gostišče v Šaleku in starih Bevčah, storitvena obrt v novi soseski (frizerstvo, kozmetični salon, krojaštvo, cvetličarna). ENERGETIKA: izgradnja električnega razdelilnega omrežja s pripadajočimi TP v 1. in 2. gradbeni fazi, modernizacija električnega omrežja v starih Bevčah in Šaleku in izgradnja toplovodnega omrežja v soseski Šalek — Bevče. IZVENGOSPODARSKA SFERA: izgradnja prostorov za urad KS, za delovanje društev, klubov in raznih interesnih skupni. ŠOLSTVO, VZGOJA: izgradnja osemletke v II. fazi soseske Šalek — Bevče, izgradnja otroškega vrtca in jasli v II. fazi soseske Šalek — Bevče. KULTURA: izgradnja kino dvorane, sanacija razvalin Šaleškega gradu in gradu Echenstein ter vseh arhitekturnih spomenikov v Šaleku. ŠPORT. REKREACIJA: izgradnja manjšega športnega igrišča za mladino in odrasle v sklopu šolskega objekta, izgradnja otroškega igrišča ob vzgojno-varstveni ustanovi, izgradnja bazena (manjšega) na šolskem kompleksu, izgradnja smučišča in vlečnice v Šaleku za rekreacijo odraslih in mladine, dopolnitev rekreacijskega centra ob Šaleški cesti v skladu s projektom. ZDRAVSTVO: zdravstvene storitve v Velenju. ŠALEK-SELO Predvideli smo povsem novo središče za naslednja naselja: Paka, Paški Kozjak, Šmarške Cirkovce in Konovo. To središče leži med cesto Velenje—Slovenj Gradec na ravnici pod nagnjenim svetom Konovega. Formiralo se bo s predvideno zazidavo Šalek Selo, ki bo dejansko razširitev že obstoječega nakazanega centra. Omenjena naselja, ki rahlo gravitirajo v ta bodoči center, imajo že od nekdaj formirano lastno družbeno življenje v okviru krajevne skupnosti. Tega razumljivo ne nameravamo razdirati. Število prebivalstva in ekonomski pogoji pa ne dovoljujejo, da bi vsakemu naselju v bližnji prihodnosti zagotovili lastne oskrbovalne funkcije. Za vsa ta naselja je karakteristično, da so bila nekdaj močno agrarna, sedaj pa je večina prebivalstva zaposlenega v nekmetijskih dejavnostih v Velenju. Predvideno je, da se bo do 1. 1980 naselje Šalek — Selo, s pripadajočimi naselji, opremilo z naslednjimi objekti: KOMUNALNA OPREMA: vodovod — Selo, Konovo, kompletiranje vodovoda v Cirkovcah, Paškem Kozjaku in Paki, kanalizacija — Konovo, Selo, javna snaga — Konovo, Selo — odvoz smeti Cirkovce, Paka — odlagališče smeti. PROMET: asfaltiranje cest in ureditev parkirnih prostorov — Konovo. Selo, makadamska cesta Konovo, Sv. Bric, Cirkovce, ureditev ceste Paka—Kozjak, podaljšanje ceste Cirkovce— Graška gora (participacija), avtobusna postajališča — Paka, Selo, mestni vtobusni promet — Selo, Konovo, telefon — Konovo, Selo in radijska zveza s Cirkovcami. STANOVANJA: Stanovanjska izgradnja je predvidena v Selu in Konovem. V ostalih pripadajočih naseljih pa bo omogočena gradnja nadomestnih objektov in objektov, ki služijo v kmetijske namene (tudi stanovanjske hiše). Stanovanja se bodo gradila predvsem v zasebni lasti. GOSPODARSTVO: lahka industrija: IGE, SGP »Vegrad« — gradbeni elementi, živinoreja in gozdarstvo (Kozjak), turizem: rekreativni in kmečki — Paški Kozjak, Cirkovce. PRESKRBA: osnovna preskrba — Selo. Konovo, prodaja gradbenega materiala — Selo. GOSTINSTVO: pivnica v sklopu osnovne preskrbe — Konovo, Selo, gostilna Cirkovce, planinski dom in wekend naselje — Kozjak, servisi v okviru KS, za pomoč starim ljudem in za nego bolnih, za pomoč v gospodinjstvu in kmečkem gospodarstvu, obrt — Selo, Konovo. STORITVENA: frizer, čevljar, krojač, električar ... ENERGETIKA: električno razdelilno omrežje s pripadajočimi TP (Šmartinske Cirkovce, Konovo), javna razsvetljava — Konovo, Selo. IZVENGOSPODARSKA SFERA: dom krajevne skupnosti, družbeno-političnih organizacij in društev (SZDL, RK, Zveza mladine, pevsko društvo, amatersko igralsko društvo, športno društvo) — v Paki (v šoli), Selo (nov dom). ŠOLSTVO, VZGOJA: 4-razredna osnovna šola v Paki (obstoječa), popolna osemletna osnovna šola v neposredni bližini (Šalek II) in izobraževanje odraslih. KULTURA: kulturne dobrine v Velenju. ŠPORT, REKREACIJA: športno igrišče za mladino in odrasle v Selu, otroško igrišče pri vrtcu v Selu, žičnica na Paški Kozjak in skakalnica (obstoječa), ureditev smučarskih terenov na Paškem Kozjaku in lovski turizem v Cirkovcah. SOCIALNI ZAVODI: otroški vrtec v Selu, varstvo otrok v šoli v Paki in zdravstvene storitve v Velenju. GORENJE Zaradi ugodne naravne lege Gorenja, ki jo poudarja še novo zgrajena asfaltna cesta proti Mozirju, bi skušali to naselje za prihodnost določiti kot središče ostalim bližnjim naseljem. Med te štejemo Paško vas, Gavce in Skorno. Med omenjenimi ima zaradi lege v ravnini in ob cesti Šoštanj—Šmartno ob Paki najugodnejši položaj Paška vas, medtem ko sta Skorno in Gavce v hribovitem svetu. Razširitev naselij je možna v Gorenju, Paški vasi in Gavcah. Ker pa so vsa naselja še v glavnem tudi kmetijska, čeprav je močno vidna deagrarizacija, ki se najbolje odraža v socialno-ekonomski strukturi prebivalstva, moramo biti zelo previdni pri ravnanju s kmetijskimi zemljišči. Tako naj bi se razvoj kmetijstva nadaljeval v dolini in pa v Skornem in Gavcah. Ker pa predstavlja dolina Pake od Gorenja in vse do izliva pri Rečici v Savinjo naravno — geografsko zaključeno celoto s središčem v Šmartnem ob Paki, bodo omenjena naselja koristila določene urbane funkcije v njem in jih ne bi kazalo razvijati v Gorenju. KOMUNALNE NAPRAVE: dopolnitev vodovoda v Gorenju in Paški vasi, izgradnja kanalizacije v Gorenju in Paški vasi in ureditev sodobnejšega odlagališča za odpadke v Gorenju in Paški vasi. PROMET: modernizacija cest v Skorno, v Paški vasi in Gavcah in izgradnja postajališča za lokalni avtobusni promet v Paški vasi. GOSPODARSTVO: V Skornem in Gavcah so izredno ugodni pogoji za razvoj kmetijskih dejavnosti (živinoreja, mlekarstvo) in za razvoj kmečkega turizma, za katerega so dani boljši pogoji z izgradnjo nove ceste, v Paški vasi se še naj nadalje pospešuje kmetijstvo, živinoreja in perutninarstvo, v Paški vasi in Gorenju so tudi pogoji za razvoj obrti. PRESKRBA: osnovna preskrba v Gorenju, gostišče v Skornem, Gorenju in Paški vasi, glede na povezavo med Zgornjo Savinjsko dolino in Šaleško dolino v turističnem smislu, bo treba tudi izgraditi določene prenočitvene zmogljivosti. STANOVANJA: predvidena je izgradnja individualnih stanovanjskih hiš v okviru coninga v Gorenju ter v Paški vasi in Gavcah v skladu z urbanističnim redom. Izven določenih coningov pa bo možna gradnja nadomestnih objektov in objektov za potrebe kmetijstva. ENERGETIKA: ojačitev elektronapeljave in TP postaj v Gorenju, Gavcah, Paški vasi in Skornem. IZVENGOSPODARSKA SFERA: izgradnja doma KS, družbeno-političnih organizacij in društev v Gorenju. ŠOLSTVO, VZGOJA: območje gravitira v tem pogledu na Smartano ob Paki in 4-razredna osnovna šola v Skornem. KULTURA: se odvija v domu KS v Gorenju. ŠPORT, REKREACIJA: izgradnja manjšega otroškega igrišča (namestitev igral) v Gorenju in Paški vasi in izgradnja manjšega športnega igrišča pri šoli v Skornem. ZDRAVSTVO: se koristi v Šmartnem ob Paki. Izhodišča za srednjeročni razvojni načrt občine Velenje do leta 1980 je 31. avgusta 1973 izdal NAŠ ČAS • Odgovarja Ljuban Naraks • Tisk Aero Celje