Poštnina plačana v gotovini. Štev. 14. ¥ Ljubljani, dne 10. maja 1931. S-50 Cena posamezni številki Din 1' XIII. leto. „NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40'—, za po! leta Din 20'—, za četrt leta Din 10‘—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. Iz novega uradniškega zakona. (Konec.) Od položajne doklade, katero je imel uradnik (to torej ne velja za zva» ničnike in služitelje) ob upokojitvi, mu pripada kot pokojnina po 20. letih 50%, po 25. letih 60%, po 30. letih 70% in po 35. letih 95% doklade. /Preden pa uradnik izpolni 20 efektivnih službe« nih let, se mu — kakor smo že pove« dali ,— položajna doklada sploh ne všteva v pokojninsko osnovo. Popolnoma nova je določba § 126., po kateri se sme vsakega uslužbenca, ki je bil upokojen zato: ker je postal telesno ali duševno za službo nespo« soben, ker je 12 mesecev nepretrgoma ali pa 15 mesecev v dveh zaporednih letih skupaj bil bolan in odapten iz službe, če je bil prišel! pod skrbstvo ali v konkurz oziroma če je bil eno leto na razpoloženju, v petih letih po upokojitvi poklicati nazaj v drž. služ« bo. Poklicati se ga sme le, če je razlog za upokojitev odpadel, če uslužbenec ob pozivu še ni 60 let star, samo v petletnem roku po upokojitvi in se sme poklicati edinole v njegovo nek« danjo stroko, v kateri mora dobiti vsaj enak položaj, kakor ga je. zavzemal, če bi se uslužbenec temu pozivu ne odzval, izgubi pokojnino. Nihče ne sme prejemati dveh po« kojnin, če bi pa imel pravico do dveh, dobiva večjo. Tu zakon ne določa či« sto jasno, da li gre samo za 'dvoje po« kojnin od države, ali pa če je mišljena tu na pr. državna in poleg nje samo« upravna (na -pr. banovinska ali občin« ska) pokojnina. Zdi se, da moremo ta člen tolmačiti restrinktivno, t. j. da velja samo -za primer, če ima državni uslužbenec pravico do dveh pokojnin od države iz dveh različnih pravnih naslovov. Poleg osebne pokojnine - prejema upokojeni uslužbenec še osebno dra« ginjsko doklado in sicer sorazmerno z istim odstotkom, kakor mu je bila od« merjena pokojnina od -zadnje plače. Odmeri se ta doklada od zadnje- dra« ginjske doklade, katero je v aktivni službi prejemal. Določeni so pa v § 127. najmanjši zneski, kolikor osebna draginjska doklada mora znašati. Po krajevnih draginjskih razredih mora prejemati upokojen uradnik vsaj 550, 500 oziroma 450 dinarjev na mesec, zvaničniki in služitclji pa -prav tako po krajevnih draginjskih razredih 4u0, 350 oziroma 300 dinarjev na mesec. Uslužbencem, ki žive v inozemstvu z odobrenjem fin. ministrstva in s pri« Stankom predsednika -min. sveta, se draginjska doklada zmanjša za 30%, razen, če žive v skupnem gospodinj« stvu s svojimi otroci, ki imajo tam stalno bivališče, ali pa -če je upokoje« nec nad 60 let star. Poleg osebne draginjske doklade prejme upokojenec še po 150 -Din na mesec za ženo in vsakega otroka. Pogoje za pridobivanje in izgubi« tev pravice do- osebne in rodbinske draginjske -doklade bo na predlog fin. ministra predpisal: z uredbo predsed« nik minist, sveta. Dokler pa ta uredba ne izide, veljajo- dosedanji predpisi, to je za aktivne odločba ministrskega sveta D. JR. št. fl2.300/1924., ^a lup oko« jence pa odločba D. R. št.-107.201/1924. Vse te odločbe o upokojitvah drž. uslužbencev mora predhodno odobriti finančno ministrstvo. Osebna pokoj« nina se nakaže od -1. dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je bil uslužbenec razrešen. Važna je določba, da se -mora ko« ličina osebne pokojnine odmeriti ura« tio-ma ib z isto rešitvijo, s katero se uslužbenec upokoji, torej ne kesneje, kakor-se je to prej često dogajalo. Če se pa upokojitvena odločba izda s kra« Ijevim ukazom, se mora odmeriti oseb« na pokojnina najkesneje v 15. dneh po izdanju ukaza. — -Stari- zakon je predpisoval, da se osebna pokojnina določi prav tako že z -upokojitvenim odlokom samim, odločba o rodbinski pokojnini se pa je -po starih predpisih morala izdati uradoma najkesneje v enem mesecu po smrti aktivnega uslužbenca, oziroma po prijavi smr« ti in predložitvi listin o smrti upoko« jenega uslužbenca. Do določitve rod« binske pokojnine -se je smela nakazo« vati kot predujem na pokojnino (akon« tacija) tretjina aktivnih oziroma polo« vica upokojen-čevih poslednjih prejem« kov. Glede predujma na osebno po« kojnino pa prav tako kot v sedanjem, tudi v uradniškem zakonu iz 1. 1923. ni bilo nobene določbe, po- kateri bi se predujem moral ali mogel nakazovati. To se je navadno zgodilo z minist, od« ločbo- po posebni prošnji upokojenca, skladno z zakonom o državnem raču« novodstvu. Osebna pokojnina se -odmerja po vpisih in podatkih uslužbenskega lista in na podlagi listin, izvirnih ali pred« loženih v overjenem prepisu, na pod« 1-agi katerih je bil uslužbenski list se« stavljen. Tistim upokojenim civilnim dr« žavnim uslužbencem, ki bodo upoko« jeni po novem zakonu, pa se po upo« kojitvi vrnejo v 'državno službo, se prizna za pokojnino čas, kateri jim je bil priznan z odlokom, s katerim -se jim je odmerila količina osebne po« kojnine. Čas za odmero -osebne pokojnine se šteje do dne ukaza ali odloka o upo« kojitvi. Pravico do osebne -pokojnine iz« gubi drž. uslužbenec, če izgubi držav« Ijanstvo ali vstopi v inozemsko držav« no službo, s sodno oziroma disciplin« sko razsodbo in -pa če se kot upoko« jenec ne odzove vpoklicu v službo (§ 126). i— Po starih predpisih je izgu« bil uslužbenec pravico do pokojnine razen v -navedenih slučajih še-, če se v 10. dneh ni javil na službo, če je bil obsojen z razsodbo rednega sodišča na zapor daljši od enega leta in -je disci« plinsko sodišče to izreklo. — Predpise o rodbinski pokojnini in o uradniškem pokojninskem skladu objavimo prihodnjič. - D. Člani društva ne sinejo biti tudi uslužbenci, ki so z obsodbo disciplinskega sodišča prenehali biti drž. na« meščenei ali pa so podali ostavko na drž. službo. Prav tako tudi ne smejo ostati člani tisti uslužbenci, ki spremene svojo stroko ali uslužbensko vrsto. Ta-določba sicer ne velja za tiste društvene člane, ki postanejo uslužbenci v lastnem resortnem ministrstvu, vendar pa ti ministerijalni uslužbenci ne smejo biti izvoljeni za društvene od« bornike. Za isto stroko in isto uslužbensko vrsto sme za vso državo obstojati sa« mo po eno društvo, ki pa ne sme ‘imeti pokrajinskega, verskega ali plemenskega značaja. Vendar se banovinski oddelki (sekcije), ki se ustanove kot deli društva za poedine banovine, ne smatrajo kot pokrajinska društva. Sme pa vsako društvo imeti v vsaki bano« vini samo po eno sekcijo. Za delo v društvih veljajo vsi di« sciplinski predpisi. Stanovska društva so pod nadzorstvom resortnih mini« strov, katerim morajo predlagati letna poročila o delovanju. Za vsak spo« razumni nastop raznih društev je treba odobrenja pristojnega ministra. V nadaljnjem vsebuje § 76. U. Z. odločbe o- postopanju proti društvom, ki kršijo prednje predpise. Končno ugotavlja zakon, da nave« dene določbe ne veljajo za uradniške zadruge in njihove zveze. V § 345. U. Z., Iki je uvrščen med prehodne določbe, je pa določeno, da se morajo v treh mesecih po uveljav« ljenju novega uradniškega zakona, t. j. do konca junija t. L, vsa obstoječa društva prilagoditi predpisom § 76. in o tem poročati resortnemu ministru. Če se v tem roku ne prilagode, morajo v nadaljnjih treh mesecih, t. j. do konca septembra t. L, likvidirati. V tem primeru sklene izredna skupščina društva, za kaj naj se društvena imovina uporabi. Sklep mora odobriti resortni mi« nister, če pa društvo mič ne sklepa o imovini ali minister sklepa ne odobri, se uporabi imovina za namene, katere določajo društvena pravila. K tem /zakonskim določbam pripo« minja v »Poštnem Glasniku« od 1. maja t. 1. igo-sp. J. Štukelj v daljšem, prav zanimivem načelnem članku naslednje: »Vse je jasno in razumljivo-, pre« glavice nam dela sedaj še samo to, kaj je »stroka« in kaj »uslužbenska vrsta«. »Uslužbenska vrsta« je — sodim — vsekakor širši (pojem, kakor »stroka«. To je razvidno že iz § 1. uradniškega zakona, kjer pravi, da velja ta zakon za uradnike in druge uslužbence civil« ne vrste (reda). Vsi državni uslužbenci, za katere velja ta zakon, spadajo torej pod eno vrsto. Neko povsem drugo vrsto tvorijo uslužbenci vojnega reda; neko posebno vrsto tvorijo zopet usluž« benci državnih prometnih ustanov itd. To razlikovanje po vrstah se jasno Najvažnejše določbe Kakor lanski in predlanski je tudi letošnji finančni zakon zelo kratek, saj šteje samo 57 paragrafov. V injem so res samo določbe, iki spadajo v finančni zakon, to so- predpisi in navo« dila za izvrševanje državnega proračuna ter glede upravljanja z državno imovino v proračunski dobi. Razen teh čisto proračunsko-teh-ničnih določb vsebuje finančni zakon za proračunsko leto 1931./32 še posa« mezna določila, izmed katerih navede« mo nekatera, ki bodo zanimala naše čitatelje. Državni redni in izredni splošni izdatki znašajo skupaj Din 8 milijard 522,359.292'—, redni in izredni dohodki pa prav toliko. Proračun izdatkov zrcali že iz tega, ker daje zakonodaja« lec vsaki vrsti svoj posebni in podrob« ni zakon. Da Inas p. t. t. uslužbence zakon v § 1. izrečno omenja, je razlog edino ta, ker spadamo pod prometno ministrstvo in 'bi -sicer tudi (za bas Ve« Ijal zakon o prometnem osobju. Bolj negotovo je, kaj je mislil zakonodajalec v § -76. pod »stroko«. Res da je v §''14. opisano, kaj je stroka, toda ta definicija je raztegljiva in prikrojena le za določila o kretanju v službi in za druga določila, ki so s tem v zvezi. Mislim, da nismo- na napačni poti, če trdimo, 'da -je zakonodajalec v § 76. istovetil stroko z »resortom«. Saj govori, da daje odobritev za osnovanje stanovskega društva »resortni mini« ster«, torej le eden. Ta vrši tudi nad« zor nad/društvom, on ga tudi razpušča, njemu mora tudi društvo predlagati letno poročilo. Vedno je govor samo o enem resortnem ministru, medtem ko zakonodajalec v § 14. ni.vezal »stroke« samo na en resort. Ako bi morali v § 76. vzeti izraz »stroka« tako, kakor jo opisuje zakonodajalec v § 14., potem bi lahko osnovali uslužbenci raznih re« sortov pa iste stroke — skupno- dru« štvo. Potem bi zakonodajalec tudi go« voril o resortnih ministrih, ne pa samo o enem. Zakon je zelo precizno -sestav« Ijen in ne moremo iti preko tega dej« stva. Pa bodi stvar taka ali drugačna, za nas poštarje skoro ne more biti dvoma, da smo samo ena stroka. Za to trditev imamo osnovo v samem uradniškem zakonu, ki jv § 1. izrecno govori o »uslužbencih poštne in brzojavne stro« ke«. Mislimo, da preko te jasne zakon« ske določbe ne bo mogel nihče iti ter razdrobiti p. t. t. uslužbence v majhna, brezpomembna društva, ki bi životarila po starih tradicijah. S polnim zaupanjem pričakujemo, da bo naš resortni minister dopustil za p. 1.1. osobje samo eno organizacijo, ki bo po svoji številčni in ekonomski moči utegnila podpirati delo službene oblasti na izboljšanju p. t. t. stroke, svojim članom pa nuditi ono kulturno in socialno pomoč, ki jo potrebujemo in jo pričakujemo od udruženja. Le močna organizacija, ki objemlje ves stan, more izdelati obširen program in ga tudi udej-stviti, mala društva pa uvajajo z medsebojnim prepiranjem le ne« slogo in sovraštvo med pripadnike stroke, njih delovanje je v vsakem oziru negativno za njegove člane, i za stroko i za državo. Kraljevska vlada je imela dovolj prilike, da je uvidela škodljivost raz« cepljenosti državnih uslužbencev, in lahko z mirno vestjo trdimo, da je hotela uslužbence združiti v močne orga« nizacije k pozitivnemu delu, pridržala si je pa nad njimi nadzor, da ne zaide« jo na pota, ki niso začrtana v njenih pravilih. Da je mnenje oblastne orga« nizacije pravilno, bo pokazala prihod« nost.« finančnega zakona. drž. podjetij znaša Din 4.687,944.622'—, skupni dohodki teh podjetij so pa proračunani z vsoto Din 5 milijard 169,622.214'—, tako, da znaša presežek dohodkov nad izdatki iz drž. podjetij Din 481, 717.522'--. Osebni izdatki za drž. uslužben« stvo iz splošnega sporednega pregleda, ki je pridejan finančnemu zakonu, ni« so razvidni. Pač pa znašajo pokojnine in invalidske podpore po letošnjem proračunu 1.035,622.878'— Din, tedaj skoro osmino rednega drž. proračuna brez izdatkov za drž. podjetja. V podrobnih določbah za poedina ministrstva je važno pooblastilo mini« stru za notranje posle, ki sme v breme kreditov za višje uradnike bivše I. ka- Orgaeizacije državnih uslužbencev in uradniški zakon» Z novim uradniškim zakonom je v dveh paragrafih regulirano tudi vpra« sanje stanovskega združevanja državnih nameščencev. ,S temi določbami je vse organizacijsko gibanje drž. usluž« benstva točno z zakonom urejeno in postavljeno na docela novo podlago. /V naslednjem podamo najvažnejše do« ločbe iz §§ 76. in 345. U. Z., iki -govo« rita o uradniških društvih. Poi§ 76. U. Z. ne smejo drž. usluž« benci ustanavljati -stanovskih društev brez odobritve resortnega ministra. V taka društva smejo vstopati kot člani samo uslužbenci iste stroke in iste' uslužbenske vrste. 1 Upokojenci smejo biti redni člani, ne pa društveni odborniki, vendar pa le pod pogojem, če so bili že kot ak« tivni uslužbenci člani organizacije. tegorije nastaviti enako število nižjih uradnikov iste kategorije, prav tako pa tudi sme postavljati uradnike višjih kategorij na mesta, ki so odobrena za nižje in po potrebi z virementom zvb sevati vse osebne in materijalne izdatke iz kreditov za uvedbo zakonov o notranji upravi, o banski upravi in o policijskih izvršilnih uslužbencih. Gradbeni minister je pooblaščen, da sme postavljati na račun kreditov za stalno osebje pogodbene uradnike in dnevničarje, vendar pa ne sme šte= vilo le-teh kakor tudi vsota prejemkov prekoračiti določenega zneska za stalne uslužbence. Iz kreditov za gradnjo novih oziroma za popravila obstoječih cest in mostov sme plačevati potrebn) tehnično osebje iz teh sredstev. Trgovinski minister sme na račun kreditov za stalno osebje na tehničnih srednjih šolah nastavljati strokovne honorarne nastavnike, vendar ne več po številu in v mejah ustreznih prora= čunskih kreditov. Zunanjim nastavno kom sme izplačevati honorarje tudi za ure samo v mejah odobrenih kreditov. Važna je določba, po kateri se sme kredit za upokojitve državnih uslužbencev uporabljati samo z odobritvijo predsednika ministrskega sveta. Za* htevo za to odobritev pošilja resortni minister finančnemu ministru pred; hodno zaradi pristanka. Izdatki za dnine delavcem držav* nih gospodarskih podjetij se smejo zviševati na račun presežkov dohod* kov teh ustanov, to pa Je do 5 % določenih proračunskih kreditov. Na račun kredita, določenega za uradnika višje vrste, ki ni izrabljen, se more postaviti samo po en nižji urad* nik, seveda v mejah skupne vsote teh kreditov. Ministri smejo premeščati oziroma postavljati svoje uslužbence ne glede na njihovo število in na višino kredita, določenega pri poedinih banskih upravah ali finančnih direkcijah. vse v mejah skupnega števila in kredita za osebne izdatke teh uslužbencev. Ponovljena ‘'je določba, da se povračilo izplačanih prejemkov ne sme zahtevati od tistih uslužbencev, kate* rim je bila odločba o sprejemu v drž. službo razveljavljena z .razsodbo dr* žavnega sveta. Isto velja za odločbe o napredovanju ali razvrstitvi drž. uslužbencev z omejitvijo, da se pobrane vsote, če se je izplačilo' povračila že izvršilo, ne vračajo iz drž. blagajne. Državni uradniki, ki bi pripravili ali predložili pristojnemu ministru v odo* britev odločbe, ki jim nedostajajo osnovni in jasno določeni zakonski po* goji za sprejem, oziroma za napredovanje in razvrstitev drž. uslužbencev, so solidarno odgovorni za povračilo škode, če glavna kontrola zahteva po* vračilo. Odločba glavne kontrole, zo* per katero se je uslužbenec pritožil, pa jo je kasacijsko sodišče odobrilo, je izvršna. Za eezurno delo, katero bi se moralo po službeni potrebi uvesti, se ne plačuje nikakršna nagrada, razen če je s posebnim zakonom določena ta pra* vica in tudi višina nagrade. Podpore, ki se plačujejo iz državne blagajne po zakonu o podpori z'dne 16. II. 1929., Sl. Nov. od 20. II. 1929., št. 42./XIX., se ne smejo zarubiti za nobeno terjatev. To velja tudi za iz* vršbe, ki so bile'do 31. marca 1931. že dovoljene, vendar pa se že prejeti zneski ne vračajo. Splošne važnosti je določba, da se vojnica na splošno' zniža od 50 % na 20 %, (oziroma za-osebe iz točke 2. in 3. čl. 28. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od 100 % na 50 %) let* nega neposrednjega davka. Za postavitev in vzdrževanje elek* tričnih vodov državnih, samoupravnih in tudi privatnih, se dovoljuje razlastitev zasebne lastnine oz. ustanavljanje služnosti. Upokojenci. Glasilo zagrebškega Saveza javnih namještenika i umirovljenika, »Naš Glas« od 1. maja t. 1. objavlja sledeči članek, ki bo zanimal tudi nase bralce: »Z izdanjem novega uradniškega zakona so bile končno- izpolnjene upravičene težnje nižjih kategorij državnih uslužbencev glede zvišanja prejemkov, odpravljene so kategorije in je izvede* no izenačenje vseh strok, katere so imele doslej specijalne doklade na pod* lagi posebnih zakonov in predpisov. Ugodeno je torej delu zahtev državnih uslužbencev, katerih zahtev’ni bilo.mo* goče več obiti, to pa niti v službenem interesu niti ne v interesu družabne pravičnosti. ■ Dočim so tako aktivni državni uslužbenci pričakali delno izpolnjenje svojih želj, so njihovi upokojeni tova* riši še vedno v enako nezadovoljivem položaju in nestrpno kakor prej pričakujejo čas, ko bo izdan pokojninski zakon, kateri bi naj uredil njihove od* nošaje, popravil njihove nezadostne pokojnine in ustvaril pogoje za dostoj- no in stanu primerno življenje. Položaj upokojencev, predvsem starejših, je bil že tolikokrat opisan in odločujočim činiteljem predočen, da bi bilo od* več o tem še naprej izgubljati besede. To je vsem prav dobro znano, tako da se vprašanje upokojencev smatra za družabni problem prve vrste. Ker je pa to obenem tudi finančni problem, kbje na žalost vzročno zve* zan z gospodarsko krizo-, so se morda pojavile neke težave, katere niso dovolile, da se že zdaj reši tudi upoko* jenško vprašanje. Upokojencem je pa vendar težko in njihovo stanje je nevzdržno*. Če uvažujemo, kako dolgo že životarijo s svojimi neznatnimi do* hodki, kako dolgo jih že Paori gospo* darska beda. je treba priznati, da so se hrabro držali in da so za koristi skupnosti že mnogo in zadosti žrtvo* vali. Zato je čas, da se jim na kakršenkoli način pomaga: ali z začasnim ukre* pom ali pa z 'dokončno ureditvijo pokojnin, da bi se na ta hačin še to vpra-I šanje stavilo z dnevnega reda. Vsi ob- čutimo, da he razmere izboljšujejo in da se približujemo normalnim časom. Treba je, da tudi upokojenci občutijo to napredovanje in skrb celote za nji* hovo blagostanje. Z ozirom na važnost in na nujnost upokojenškega problema smo prepri* čani, da se nahaja neposredno pred rešitvijo, kar 'bi bila iskrena želja vseh nas javnih aktivnih nameščencev.« L ubljančanom za vzgled. Letos je praznovala uradniška go* spodarska zveza (Beamten*Wirtschafts* verband) v Gradcu 30*letnico obstoja. Ustanovljena je bila leta 1901. in je štela konec prvega leta 1249 članov. Danes šteje zveza nad 8300 članov. Kako uspešno je bilo delovanje te go* spodarske organizacije kažejo nasled* nji podatki: Zveza je danes lastnica dvojne trinadstropne hiše, štirih enonadstrop* nih hiš in gospodarskega posestva v Gradcu. Vsa ta poslopja so prosta bremen. Na gospodarskem posestvu se nahajajo stanovanjska hiša, parna pekarna s tremi pečmi, skfedišče, hle* vi, garaža za avtomobile, velike drvar* niče in shrambe za moko in premog. Lastna prevozna sredstva so: 5 avto* mobilov in tri konjske vprege. Zveza vzdržuje ta čas štiri trgovine z živež* nimi potrebščinami, trgovino z manu* fakturo, z oblačilnimi, modnimi in športnimi predmeti ter trgovino s čev* Iji in perilom. Nadalje obratuje pose* ben oddelek za prodajo kuriva, za pre* skrbovanje gledaliških in kinemato* grafskih vstopnic posluje posebna po* slovalnica. Zveza vzdržuje za svoje člane lo* čen oddelek za pravno varstvo. V po* sebnem odseku se obravnavajo vpra* šanja ugodnosti za člane v kopališčih, letoviščih in kopeljih. Redno pošilja otroke svojih članov na počitniške ko* lonije v gore in na morje. Z mnogimi trgovci, ki prodajajo predmete, kate* rih zvezne prodajalne nimajo, so skle* njene pogodbe glede popustov in ugodnosti za članstvo. Zveza vzdržuje lastno parno pekarno, lastno slašči* čarno, ima posebno mehanično pražar* no za kavo veliko vinsko skladišče in trgovino ter oddaja iz svojega bencin* skega tanka članom bencin za avtomo* bile in motorna kolesa. Za shrambo pohištva in drugih premičnin je čla* nom na razpolago veliko skladišče. — Vsa ta podjetja upravlja nekaj nad 100 uslužbencev in delavcev. Da je bilo mogoče ustvariti tako impozantno gospodarsko organizacijo, je zasluga idealne požrtvovalnosti vo* dilnih funkcijonarjev zveze, ki temelji na odrešilni ideji samopomoči, prav tako je pa ta razmah mogoč edinole pri uradništvu, ki se v taki meri zave* da nujnosti in prednosti skupne go* spodarske organizacije. Graški vzgled naj bo tudi nam opomin, da je mogo* če doseči za naš stan resnično olajša* nje in rešitev iz moreče gospodarske krize edinole v samopomoči. Slabo spričevalo si daje ljubljansko državno uslužbenstvo (če izvzamemo železni* čarje), ker doslej ni pokazalo niti pri* bližno tolikšne zrelosti, kakor državni uradniki v Gradcu. Pri tem pa mora* mo še pomisliti, da so gmotne razmere avstrijskega uradništva znatno ugod* nejše od našega in da je torej pri nas potreba lastne pomoči še večja. Kdaj se zganemo pa mi? Vestnik. Iz poštne stroke. Poštne direkcije so predložile po naročilu prometnega ministrstva sezname vseh tistih usluž* beneev, ki so še vedno zvaničniki, slu* žitelji ali dnevničarji, pa vrše uradni* ško službo'in imajo vse zakonske po* goje za uradnike. Iz naloga prometnega ministrstva je razvidno, da bodo vsi ti prevedeni za uradniške pripravnike v zvanja, za ikatera je predpisana nepo* polna srednja ali strokovna šola. Če so zvaničniki in imajo že tri. leta zvanič-niške službe in državni strokovni izpit, bodo prevedeni na položaj uradnika X. položajne skupine. Ostali zvanični* ki, ki imajo nad 2 leti zvaničniške službe, morejo opraviti strokovni izpit, nakar bodo, čim dovrše tri leta službe, mogli biti postavljeni za uradnike. Zvaničniki in služitelji pa, ki imajo popolno srednješolsko izobrazbo, bodo postavljeni za pripravnike, nakar bodo po treh letih in opravljenem drž. stro* kovnem izpitu pomaknjeni v IX. polo* žajno skupino. Poštna razstava na velesejmu. Na letošnjem ljubljanskem velesejmu (od 26. (maja do 8. junija) bodo v posebnem oddelku razstavljeni različni pred* meti starejšega izvora in iz današnje dobe, kateri spadajo v poštno, brzo* javno in telefonsko službo. Na razstavi bo postavljena tudi miniaturna avto* matska telefonska centrala, kakršno imamo v Ljubljani, dalje bo videti funkcijoniranje različnih brzojavnih in telefonskih aparatov in naprav. Raz* stava na velesejmu naj bo nekakšen temelj za bodoči ljubljanski poštni mu* zej, katerega nameravajo po vzgledu večjih mest ustanoviti. POSOJILA DAJE, petletna, državnim uradnikom in upokojencem z najmanj desetletnim službovanjem, na podlagi njih plače in zavarovalne police banka in zavarovalnica Beogradska zadruga zastopstvo „Tehna“, družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 25/L Tel. 2580. V. G. CALDERON: Kako se je kacik spreobrnil. Zgodba iz peruanskega pragozda. Mamilo je izvrstno delovalo: vse ribe so omamljene plavale s trebuhom na zgoraj po vodni gladini. Počasi so se zibale vitke ščuke in veliki, kakor jeklo svetlikajoči se skati. Struja jih je naplavila prav do ločja, kjer so se ustavile tesno zgnetene kakor sardine v škatli. Naš tovariš, oče Tadeo, vrli misijonar, ki je navzlic redovniški halji (nosil dober browning za pasom, se je muzal. »Še želve bodo omamljene. Prav smešno jih je videti, kako plavajo v mesečini in leže na hrbtu in kako nji* hove otrple noge vlečejo' za seboj brazde po vodi.« V tesnem prelivu med gostim trstičjem smo bili natresli v vodo opojnega praška »barbasco«, ki vzbuja ne* premagljiv spanec. Pater ga je skrbno izdelal iz korenin jacquinije. Ko ga nasujemo v vodo, ribe v prelivu brž omamljene priplavajo na površje, se ne morejo več gibati in jih človeklahko kar z rokami polovi. Dočim jih je neki Indijanec lovil in metal v košare, je | oče Tadeo pripovedoval: »Gotovo ste že slišali o Kušini, najmogočnejšem kaciku, indijanskem poglavarju, ob vsi Amazonki. V koči iz cedrovine ima najmanj petdeset lepih žena, katere je uropal Indijancem plemena Čampa," toliko otrok, kolikor jih le more kdo imeti in razen tega še najslavnejše čarodeje vsega pragozda. To- pravim, ne da bi se šalil, ker tak čarodej je predvsem izredno duhovit zdravnik, ki temeljito pozna vsa pra* gozdna zdravilna zelišča. 'In ne pozabite, da se mora svet za kinin, za koko, za peruanski balzam in kaj vem še za kaj zahvaliti vaši deželi! Moja zgodba je prav zaradi tega vredna, da jo po* slušate: Moral sem se boriti z najbolj spretnim, kar je teh indijanskih vra* čev, s silnim Canirijem. Kakšne čudne stvari je le znal! IS temile očmi sem vi* del, kako:je spravil iz Indijanca straš* nega črva, ki mu pravijo sututo in ki človeku in tigru docela požre ves drob. Prav tiho je sviral sladkoben napev, dokler pi pomolil črv glave na dan in prisluhnil. Samo tedaj ga lahko brez nevarnosti ugonobiš. Menda mi prav I ne verujete, kar pripovedujem, ampak ' vse kar sem povedal, je gola resnica. Pa te čudne zgodbe povem drugokrat. Kakor sem že dejal, sva se s Ca* nirijem, knezom vseh čarodejev iz pra* gozda, hudo spopa.dla. Le predobro me je poznal. Nič čudnega! Saj me pozna* jo po vsi Amazonki. Pod grobim raz* pelom iz palmovine sem krstil njegove ljudožrce z vodo iz rek, ki teko z And in previdno sem bral maše tem novim, obotavljajočim se kristjanom, ki se niso upali odložiti sulic. Sam sem med mašo obdržal škornje, tudi hlače iz debelega sukna in čisto zraven mene je stal strežaj s samokresom, katerega nisem mogel skriti pod koretljem. Radovednost je prignala Indijance, ki so hoteli zamenjati nabrani kavčuk. Ob* ljubljali so, da se pri ti priči spreobr* nejo, če bi jim novi bog dal nekaj zrcalc, da bi mogli ogledovati V njih svoje lepe geometrične slikarije, s ka* terimi hočejo ugajati ženskam. Ah, ko* liko Don Juanov hodi po pragozdu! Caniri, ki je (bil že prestar za 'to, ni imel poželenja niti po mojih pisanih steklenih kroglicah, niti po ogledalcih. Niti nove, ostre sekirice — najboljše sredstvo, s katerim »more misijonar najti pravo pot do teh divjakov, ga niso prav preveč skominale. Samo ena reč ga je mikala: čudna pijača, katero sem ,pil iz keliha in o kateri so pripo* vedovali prečudežne reči. Verjel je, da 'mi je nek drugi, tuji bog 'z njo dal nezaslišano moč, s katero sem si mogel preskrbovati koristna darila in z njimi slepiti miroljubna plemena. Skratka, zanj sem bil strašni čarovnik belo* poltih mož, katerega si je bilo treba natančno ogledati iz največje bližine. Ko sem nekoč na jasici bral svojim novim kristjanom mašo, me je opazoval, ne da bi ga bil videl. Razpelo pribito na drevo, vsi ti divjaki, ki so klečali na stoletja stari rodovitni zem* Iji in med žvrgolenjem tisočerih pisano izpreminjajočih se tičev prepevali lita* nije — povem vam, bilo je ganljivo. In dobesedno takole je Caniri poročal svojemu gospodarju — izvedel sem to kesneje: »Preko ramen se ogrne z nekakšno srajco brez rokavov, ki je prav, prav zelo lepa, skoro tako zelena, kot so papige. Po nji so debele risbe, ki 'so malo podobne želvinim črepinjam-Med tem, ko stoji pokonci zravnan, govori s hudičem. Prav dobro sem v I drevesnem listju videl njegovo opičjo Z V E Č E P NEPRECENLJIVO POMOČ Schicht0’'8 pr#eK a Vam nudi Schichtova metoda na dan ■V pranja. K temu potrebujete Zensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinov© milo, da perilo drugi dan izkuhate. ZJUTRAJ IlilieM terpentinovo milo ovo © TO J E CE LO DELO PRI \ iiyj *ii B Komentar k novemu uradniškemu zakonu. Kakor posnemamo po zagrebških uradniških listih, izide baje že v teku tega meseca komentar, katerega bo k novemu uradu, zakonu napisal upokojeni predsednik upravnega sodišča v Zagrebu, g. Celso Cavalieri. Pisec, znan strokovnjak na polju uradniškega prava, namerava izdati knjigo, ki bo obsegala okroglo 30 tiskovnih pol in bo veljala približno 150 Din, izda jo pa v lastni založbi. Za ta komentar vlada med drž. uslužbenstvom veliko zanimanje, saj je znano, da je isti avtor pred leti izdal zelo temeljito in splošno hvaljeno enako delooprejš» njem uradniškem zakonu. Interesenti naj se obrnejo na upravništvo »Narod» nih Novin« v Zagrebu, Frankopanska 26, ker knjiga ne bo izšla, p e se ne prijavi dovolj suhskribentov. Zadruga drž. uslužbencev za nabavo stanovanj v Ljubljani naznanja članom in drugim interesentom, da se nahaja njena pisarna začasno v Ljub» Ijani, Resljeva c. 13/1 levo, kjer se do» bijo med -uradnimi urami, t. j. vsak ponedeljek med 14'30—15'30 uro vsa pojasnila. Nova stanovanja za železniške uradnike. Že zadnjič smo poročali, da bo ljubljansko železniško ravnatelj» stvo postavilo še letos več stanovanj» skih hiš za svoje uslužbence. Kakor čujemo, se zgrade v Ljubljani ob Du» najski cesti v bližini Stadiona tri več» nadstropne hiše, v katerih bodo sta» novanja za železniške uslužbence. Te gradnje se vrše iz preostalih sredstev bivše Gospodarske poslovalnice Južne železnice. Nova carinarnica v Ljubljani, Ker je bila licitacija za prevzem del za gradbo novega carinarniškega poslopja v Ljubljani odobrena, se .s stavbnimi deli prične te dni. Izvemo, da bo namesto prvotno projektiranih približno 40 uradniških satnovanj v novem poslopju samo nekako polovica teh. Vendar bo tudi s tem znatno omiljena stanovanjska beda v Ljubljani, carinskim uslužbencem bodo pa na razpolago pri» merno cenena stanovanja. Nova carinska poslopja v dravski banovini. V finančnem, oziroma v gradbenem ministrstvu so bili potrjeni načrti o zgradityi 34 novih obmejnih carinskih poslopij, dalje pa tudi na» črti o zgradbi velikih carinarnic v Ljubljani, Mariboru, na Rakeku in na Jesenicah ter v Dravogradu in v Gor. Radgoni. Stroški za ta velika carinar» niška poslopja so preračunani na pri» bližno 30 milijonov Din, za obmejne carinske hiše pa na približno 12 mili» jonov Din. S tem bo za nastanitev obmejnih carinskih oblastev in osebja storjen velik korak naprej. Skupščina zasebnih nameščencev. Dne 24. in 25. imaja se vrši IV. 'kongres Zveze zasebnih nameščencev Jugo» slavije, katera ima nad 70 podružnic širom države. Na dnevnem redu kongresa je tudi vprašanje zakonskega varstva zasebnih nameščencev in pro» blem socijalnega zavarovanja. Doslej je ta organizacija izplačala v prvih pe» tih letih svojega obstanka že skoro en milijon dinarjev podpor brezposelnim zasebnim uslužbencem. Koliko je upokojencev pri nas? Po službenih podatkih, katere smo prejeli od odseka za računovodstvo tuk. finančne direkcije, je na področju dravske finančne direkcije v Ljubljani vsega skupaj 5678 upokojencev v starosti od 29 do 100 let, ki prejemajo mesečno na pokojnini 3,741.479 Din, dalje je 2537 vdov drž. upokojencev, ki prejemajo 627.766 Din in pa 183 si» rot drž. upokojencev, ki prejemajo na mesec 39.107 Din, skupaj je torej 8398 oseb z mesečnimi pokojninskimi prejemki 4,408.352 Din. -—■ Poleg pokoj» nine prejemajo navedeni še draginjske doklade v znesku 6,755.000 Din. Invalidov imamo 2892, invalidskih vdov pa 3804, ki prejemajo skupno na mesec okroglo 893.000 Din, tako, da prejema vseh 15.004 upokojencev, in- validov, vdov in sirot mesečno 12 mi» lijonov 56.352 Din. Zanimiv je pregled starosti držav» nih upokojncev: 2 sta dosegla že starost 100 let, 11 jih je v starosti 90 do 100 let, 140 jih je v starosti 80 do 90 let, 660 jih je v starosti 70 do 80 let, 1885 jih je v starosti 60 do 70 let, 2980 jih je pa v starosti pod 60 let. Obleke kemično čisti, barva, piislra In Uka tovarna J O S. REICH. Organizacijske vesti. Občni zbor Zveze drž. nameščen» cev in upokojencev. Prejeli smo v ob» javo naslednje obvestilo: Izredni občni zbor Zveze drž. nameščencev in upokojencev v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 21. maja t. j. ob 20. uri zvečer v beli dvorani hotela Uniona v Ljubija» ni. Dnevni red je bil objavljen v 12. številki »Našega Glasu«. Opozarjamo na 5. točko dnevnega reda: »Sklepanje o stališču Zveze napram določbam §§ 76. in 345. novega uradn. zakona in event. izvolitev članov v likvidacijski odbor«. Občni zbor Društva zemljiško» knjižnih uradnikov in izprašanih aspi» rantov za področje ljubljanskega ape» lac. sodišča s sedežem v Ljubljani, ki se imenuje sedaj vsled izpremembe pravil: »Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov in pripravnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana«, se je vršil dne 3. maja 4931.-,v sobi št. 79 justične palače in je bil dobro obiskan. Osebno je bilo navzočih 25 članov, s pooblastili zastopanih pa 27. IO poročilih tajnice se je razvila zelo Živah» na, mestoma zelo ostra debata, v katero so ponovno posegli tovariši Ku» strin, Gostič, Ziherl, Mikuletič in dru» gi. Po končani debati in odobritvi poročil društvenih funkcijonarjev je bil na predlog pregledovalcev računov Čampe in Webrove podan odboru ah» solutorij. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik Fran Petrovčič, v odbor pa tovariši: Podboj, Beštrova, Miklič, Gostič, Ziherl, Seiko, kot namestnici pa tovarišici Webrova, Turkova ter kot preglednika računov tovariša Čampa in Škrlavaj. Zadružni vestnik. Zadružna stanovanjska delavnost. Začetek meseca marca se je vršil občni zbor Stavbne zadruge drž. nameščen» cev in upokojencev »Dom« v Ljubija» ni. Iz tajniškega poročila je razvidno, da ima zadruga 121 članov, od katerih jih ima že 84 lastne hiše. Po 5 letih, odkar je bila zadruga ustanovljena, ima tedaj že nad dve tretjini zadru» garjev lastne domove, kar najbolje priča o uspešnem delovanjhi zadruge. »Zaklad za gradnjo malih stanovanj«, katerega upravlja banska uprava, je prevzel jamstvo za 75 % «tavbnih stro» škov. Razen tega pa dovoljuje zadružnikom še podpore. Do konca 1. 1930, je od tega zaklada prejelo 32 članov skupaj 52.720 Din podpor. Tudi letos» nji banovinski proračun vsebuje postavko 1 milijon Din za imenovani za» klad za gradnjo malih stanovanj. Za» drugo je pa podpirala tudi ljubljanska mestna občina, ki je prav tako prevzela jamstvo za stavbne kredite. Isto je storila tudi viška občina. Letos name» rava stavbna zadruga »Dom« posta» viti večjo zadružno stanovanjsko hišo, kar je pa odvisno od ugodne rešitve prošnje na bansko upravo, naj bi do» volila brezobrestno posojilo. Doslej so zadrugarji poleg zneska Din 10 milijo» nov 413.000, kolikor je bilo izplačanih gradbenih posojil, zbrali in plačali iz lastnih sredstev znesek Din 3,471.000. Tako znaša vrednost vseh postavljenih hiš skoro 15 milijonov dinarjev. — De» lovanje stavbne zadruge »Dom« je lep primer uspešne zadrugarske akcije in nas uči, da je edinole z organizirano gospodarsko samopomočjo mogoče uspešno se boriti zoper stalno stanovanjsko krizo. glavo. Nato dvigne košček kruha, čisto belega, kakor je naša manioka, ampak okroglega, ga požre in precej nato pije iz velikega, zlatega vrča. Pijača mora biti zelo močna, ker prične z močnim glasom nekaj blesti, dokler naslonjen na komolca ne zadremlje. Čez 'nekaj časa se zopet zbudi in sname srajco. Nato mu pa prinese hudič zrcala in steklene verižice, ki so dosti lepše, kot naše iz jaguarjevih zob.« Kaciku Kušini so med pripovedo» vanjem oči kar izstopile. Ta nepozna» na umetnija'.piti čarobno pijačo in iz nebes prejemati različna darila, mu je izredno ugajala. Takoj je ukazal svo» jim ljudem, naj se kar mogoče pre» vidno polaste tega'Čarodeja, ki je znal več nego vsi njegovi. Ne bom vas dolgočasil s pripove» dovanjem podrobnosti, kako so me ujeli. Saj’to ni bilo težko, zakaj moja mala čreda ni bila prav nič bojevita. Skratka, ko sem nekega dne mirno ribaril, je skočilo z bližnjih dreves ne» kaj orjaških postav in podrli so me na tla. Zvezali so mi roke in noge iVi me vlekli na nekakšni nosilnici v kacikovo kočo. Ta je kadil yiaje, ker je hotel ugeniti iz sanj, če mi bo kos. Sprejel ftN je izredno vljudno, to se pravi nje- gove najljubše žene so mi v lepo iz» rezljanih in poslikanih bučah prinesle izvrstno pivo iz manioke, sveže ba» nane in posušene kokove liste. Uslužno sem pil, kolikor je bilo treba, da nisem razsrdil duhov njihovih prednikov. Nato so me pozvali, naj kar precej berem mašo. Tem velikim divjim otrokom se silno mudi, kadar si kaj žele. Predvsem so pa hoteli čim prej pokusiti čudežno pijačo, ker je njihov vrač tako zelo hvalil njeno zagonetno moč. Toda ko so me ujeli, so pozabili na posode z mašnim vi» nom ... Priznati vam moram da ves čas, kar sem bil'misijonar, še nikoli nisem bil v taki zadregi. In če me velja glavo, hotel sem rešiti njihove duše. Ampak ti pozitivisti bodo razumeli, to sem ve» del za trdno, samo močno učinkujoča dejstva, nedvomne dokaze za moč no» vega boga. Moji predstojniki so mi to kesneje odpustili... Sklenil sem torej —• nikar se ne smejte! — da bom bral mašo samo na videz. In uporabil sem pri tem chicho. Saj končno je chicha pravzaprav peruansko vino in že mar» sikateri bogoslovec je obžaloval, da se za kreolsko mašo ne sme uporabljati. Drugo je bilo vse pri roki: velik kamen za altar, moja mašna oblačila in raz» pelo. Čudna, -nenavadna divjaška maša globoko v pragozdu! Za menoj so stali nepremično poglavarji plemena s svojimi nagimi'ženami. V rokah so držali sulice, po obrazih pa namazani s še čisto svežo rdečkasto barvo. Prav tes» no kraj mene je pa kacikov čarodej, ki se'je hotel naučiti mojih čarovniških umetnij, pazno zasledoval sleherno kretnjo mojih rok. Storil sem jih mnogo — Vsemogočni naj mi odpusti! — kajti hotel sem doseči čim mogočnejši vtis pri teh preprostih ljudeh. Lepa cerkvena latinščina pod mračnimi, ze» lenimi katakombami pragozdnih veli» kanov, opičji krohot, ki se'je kot hudičevo roganje slišal iz daljave — vse to je močno učinkovalo. Toda ko sem pil chicho iz keliha — sam Gospod ve, da sem imel čiste namene -— se kacik ni mogel dlje premagovati, priskočil je in mi iztrgal kelih iz rok. Pokusil je, skremžil obraz, nato pa junaški krepko potegnil. Za njim so pili vsi poglavarji in njihove najljubše žene, ampak tudi vsi ti so se močno pačili, ker je bila pijača, ki ni bila čisto podobna chichi, tako zelo 'grenka. In zakaj? Čisto na skrivnem sem ji pri» dejal4 nekaj mamila, katero sem imel v hlačnem žepu. Lehko uganete, kaj je sledilo. Vse je pospalo, toda brez težkih nemirnih sanj, kakor jih povzroča njihov yiaje, temveč v sladki opojnosti tehle rib, ki napol mrtve plavajo v mesečini. Na njihove krute, poslikane obraze je le» gel krotekvsmehljaj in omilil divji izraz ustnic, prebodenih s kosom trstike ... Menite, da sem le za hip pomislil na beg? Ne. Izgubil bi se bil v goščavi in nazadnje bi bil poginil kot žrtev za» strupljene puščice ali pa kače. In razen tega sem napeto pričakoval, kako bo delovala pobožna zvijača. Ko so se nekaj ur kesneje prebu» dili, so me spoštljivo obkolili in mi iz» kazovali na prav nenavaden način svojo nežnost. Celo Caniri je kakor peza» bil na svoj srd. Saj so se morali meni zahvaliti za to potovanje v 'neznano, prijazno deželo — v plavajoči, leno valujoči paradiž. Moj bog jj moral bit' močnejši od njihovega in njegov srd strašen! In s podobo tega raja njihovih sanj sem jim nazadnje 'mogel raztol» mačiti nebesa in priboriti te nejever» nike iz pragozda za vero v Kristusa.« Stanovanjska samopomoč. Drugi sestanek članov Zadruge državnih uslužbencev za nabavo stas novanj v Ljubljani se je vršil v soboto, 2. maja 1931. v restavraciji »Slon«, ter je bil nepričakovano dobro obiskan. Zbralo se je tudi lepo število dam, žena zadrugarjev, kar je najboljši dokaz, kako veliko zanimanje vlada za zadrugo' oz. za njene prve projektira* ne stanovanjske hiše na vogalu Janez Trdinove in Cigaletove ulice. Sestanek je otvoril predsednik, g. ing. Otahal s pozdravom navzočih, nakar je g. ing. Skulic od gradbenega oddelka banske uprave pojasnjeval razne načrte. Za* družniki so izražali razne želje ter se je razvila mestoma zelo zanimiva debata, v katero so posegli gg. ing. Ota* hal, Gračnar, ing. Baraga, ing. Štolfa, Skalar in drugi ter je bil končni rezultat ta, da so se vsi navzoči zedinili na moderna stanovanja z večjimi sobami in vsem komfortom, sobo za služkinjo ter kopalnico. Pri ti priliki se je tudi konstatiralo, da je za vseh 40 stano* vanj v teh prvih treh hišah 37 re-flektantov in bi prišli .lahko vsi za* družniki na vrsto, ako bi se nekateri odločili za cenejša stanovanja v dvo* riščnih zgradbah. Na prihodnji seji odbora se bodo stanvoanja razdelila strogo po vrstnem redu. — Sestanek je pokazal vzorno solidarnost zadružnikov. Ljubljanski mestni uslužbenci Po as,nutiku proračuna ljubljanske mesttnie občine iza leta 1931. je 452 mestnih uslužbencev. N apr am la* ni za 14 več. Upokojencev, ki ipreje* majo od ljubljanske mestne občine pokojnino je pa 168, napram minulem letu za 4 ol&ebe več. Največ nameščencev odpade na mestni zaklad V službi splošne mastne uprave jih je 134, nadalje se po poslih, oziroma odsekih dele ta* kode: zemljišča in poslopja 3, mestne davščine 87, ceste, ulice in trgi 15, socialna politika 8, zdravstvo1 24, šol* stvo 44. Posle prenesenega delokroga opravlja 11 uslužbencev in raznotero* sti 15, skupaj ifcorej 341 oseb. Ostali uslužbenci, 111 po številu:, so zaposle* ni pri različnih mestnih občinskih podjetjih: pri elektrarni 53, pri plinar* ni 14, pri zastavljalnici 6, pri pogreb* nem zavodu 7, pri pripregi 5, na klavnici 14 oseb, pri vodovodu 12. Vsi mestni uslužbenci skupaj prejemajo na leto 13‘7 milijona dinarjev prejemkov. Izmed upokojencev jih prejema največ svoje pokojnine v breme splošnega mestoneiga zaklada, in sicer jih odpade na občo upravo 107, na breme mestnih davščin 37. Ostali upo* kojenci se razdale -takode: klavnica 3, ■vodovod 4, elektrarna 10, plinarna 4, pogrebni zavod 2 in zastavljalnica 1. Vseh upokojencev, vštevši njihove vdove, otroke in sirote, je 168. Preje* majo1 na leto 3,300.000 IDin pokojnine. Celokupni osebni izdatki za aktivne im upokojene ljubljanske mestne uslužbence znašajo 'tbrej 17 milijonov dinarjev. Z,a redna napredovanja m prevedbo1 usilužlbenstva po novi službeni pragmatiki je za siplošno upravo v mastnem proračunu določanih nad pol milijona dinarjev, za pokojnine in preskrbnine pa 2,400.000 Din. Na plače in draginjiske doklade uslužbencem odpade za splošno mestno upravo 4,600.000 Din. Županu se plača poviša za 24.000 Din, tako da je za leto 1931. določen kredit 120.000 Din za županovo plačo. Zdravstveni drobiž. O slabem zraku. Čim boljši je zrak ki ga vdihavamo, tem boljše je to za naše zdravje. Slab sprijen zrak je strupen za nas. Po Pettenkoferju je zrak že slab, če vsebuje 0T odstotka ogljikove kisline. Pri 10 ogljikove kisli* ne se že vidno neugodno počutimo, pri 10 odstotkih obstoji nevarnost za živ* ljenje, pri še višjih odstotkih nastopi smrt z znaki omamljenosti. Zoprni duh v lokalih s porabljenim zrakom— »diši po ljudeh« — pa ne prihaja od oglji* kove kisline; kajti ta je brez duha, o čemer se lahko prepričamo, če odpre* mo steklenico soda — ali selters*vode. Vzrok slabega duha je izhlapevajoči pot, smrdeča sapa itd. Tudi ni ogljiko* va kislina sama ma sebi strupena; ona samo naznanja, da je kisik v zraku po* rabljen in da ga ni več1; ona je samo znak 'za to, dä je zrak, ki vsebuje do* sti ogljikove kisline in malo kisika, za človeka neporaben. Danski filozof Jiirgensen pravi, da znaša hranilna potreba normalnega človeka ob srednji delavnosti 3000 ka* lorij na dan; to je 100 gramov belja* kovine, 80 gramov maščobe in 450 gra* mov ogljikovih hidratov (moka, slad* kor, krompir itd.). Zraven pride še 2100 gramov vode na dan, to je 2lA litra. Na vprašanje, kako dolgo smemo nepretrgoma potovati, da pri tem ne trpi naše zdravje, odgovarja neki ogr* ski zdravnik, da bi vožnja po železnici, zlasti v brzovlaku, ne smela trajati nikdar dalje kot 8 do 10 ur, ker daljše potovanje telo in duha preveč obrabi in nas utrudi. (Iz »Zdravja«). Nove knjige. Franjo Žgeč: Ali spolna vzgoja res ni potrebna? Založba in tisk Ljud* ske tiskarne d. d. v Mariboru. Cena 8 Din. — Pod tem naslovom je izšla te dni v Mariboru knjiga na 196 stra* neh, katero je spisal znani pedagog dr. Franjo Žgeč. Avtor v knjigi zagovarja s prepričevalno besedo novo spolno vzgojo, ki naj čimprej nadome* sti staro. Vprašanje, o katerem se je v slovenskem jeziku še tako malo pi* salo, je izmed najaktualnejših v sodob* ni pedagogiki. Pisec pravi v uvodu, da »je trda realnost, ki nas sili. da išče* mo nova pota v srečnejšo bodočnost. Načela pa, do katerih sem se povzpel, so v popolnem skladu z izsledki so* dobne pedagogike, individualne psiho* logije, psihoanalize in medicine, ki tvorijo objektivno osnovo za subjek* tivne doživljaje.« Knjiga se naroča v vseh knjigarnah ali pa pri založništvu. Ljudski tiskarni v Mariboru. Nov časopisni katalog. Znani oglasni zavod »Publicitas« d. d. v Za* grehu je izdal svoj časopisni katalog za leto 1931. Katalog navaja vse jugo* slovanske občasne liste in časopise in bo služil vsem, ki jih razvoj našega časopisja zanima. Priporočamo tvrdko M/Tičar, Ljubljana za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin. /G. NIMAM DOBRE v08171 DNEVNO SVEŽE PRAŽENO LE ps/ rm M-ttCTCH imami, vmm/ m s. Krojaški atelje FRAN IGLIČ, LJUBLJANA Pražakova ulica. Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. Ivan Perdan nasl., Ljubljana Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga. Najnižje dnevne cene! Postrežba točna in solidna. MANUFAKTURNA TRGOVINA FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10°/o popusta. I OKASIJSKA PRODAJA! „Schaffhausen“ preciznih žepnih ur, briljantnih prstanov, modernih zapestnic, obeskov, uhanov, doz za cigarete, jedilnega orodja, srebrnih nastavkov, modernih budilk, stenskih ur. IMHiUjiililjaDa, Pred Škofijo 15 Priporoča se modna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2 L. Mikuš Ijsiiilpa, Mesili trg 15 priporoča svojo zalogo Popravila se izvršujejo točno in solidno Uni I g ar naA Učiteljske tiskarne v ijubilani Frefsžilkasiska ylica S TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HRANIL. ŠT. 10.761 priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna 1 Zahtevajte cenik! T;:.; M ty.-gS.' <^oscs<^csdHscs